ČITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan. ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisf slovenskih delavcev v Ameriki. m Sttmod CUm Matter September 26th. 1SH« at the P«U Offle« at New \ark. N. V. under Act el CrasreM of March Srd. 181S. ZA NEKAJ VEČ KOT >< >r na dan dobivate . % C 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (ixTiem&i sobot, nedelj In praznikor ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 91 — Stev. 91 (Telephone: CHelsea 3-3242) NEW YORK, FRIDAY, MAY 8, 11)42 — PETEK, 8. MAJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I> GROZODEJSTVA V BANATU JUGOSLOVANSKA VLADA V LONDONU JE VLADI ZDRUŽENIH DRŽAV IN DRUGIM ZAVEZNIŠKIM DRŽAVAM POSLALA SPOMENICO, V KATERI PRAVI, DA SO OSIŠKE DRŽAVE V JU GO SLA VI JI POMORILE 465,000 LJUDI. Spomenica na vlade združenih narodov pravi, da so MADŽARI USMRTILI 10,000 LJUDI. NEMCI PA SO JIH POBILI 65,000 V SRBIJI; ITALJANI, NEMCI IN HRVATSKI USTAŠI PA PO CELI JUGOSLAVIJI NAJMANJ 300,000. Posebno kruto postopajo s Srbi Madiari v Bački in Banatu, kjer so pobili 6000 Srbov. V Samoboru so zažgali vsako srbsko hišo. Pred cerkvijo so postrelili 500 oseb, med njimi tudi enega generala. V Bački Topoli, ki je imela 1000 prebivalcev, so do zadnjega vse pobili; ostala je samo stara ženica Kratičeva, ki je pozneie povedala, da so Madžari javno posiljevali žene in dekleta, predno so jih odvedli izven mesta, kjer .«>o jih postrelili. Madžarski vojaki so ubili vsakega Srba v Horgcsu, v Novem Sadu pa so postrelili ali ubili 700 ljudi. V Subotidi so pred višjo šolo postrelili vse dijake. Oplenili so srbske trgovine in hiše, žene in otroke Srbov ki so bili na sumu, da so s četniki, pa so odvedli k jezeru Palic in jih tam postrelili. Spomenica pravi, da so Madžari postavili koncentracijska taborišča v vsaki vasi v Banatu in Bački, največja taborišča pa so v Novem Sadu, Subotioi, Pečuju in v Bali. Najstrašnejše razmere pa vladajo v velikem taborišču pri Novem Sadu, kjer je 13,000 mož, žena in otrok tako natlačenih, da niti ne morejo leči, temveč spijo samo sedeč. Ujetniki v Novem Sadu morajo celo jesti travo. Kot pravi neko poročilo iz Bazela, tudi v Dalmaciji ne gre vse tako, kot si žele italjanske zasedne oblasti, kajti četniki nikakor nočejo prenehati s svojimi napadi in živeža primanjkuje. Italjanski governer v Dalmaciji je v Rim sporočil, da sicer prevzame odgovornost za red ob obrežju, ne pa tudi v notranjosti dežele. Zahteval je tudi več vojakov in v-j žive Boji pri Leningradu Rusi so se iprobili skozi go-, ste smrekove gozde in močvirja pri Leningradu iu so vrgli J Nemce iz njihovih postojank, ki so jih držali čez zimo ter so zavzeli neko važno železniško j krržu-ee za patino od Leningra-j da. To železniško središče je vezalo dve nemški armadi, kij sta sedaj ločeni. Več nemških I oddeFkov je obkoljenihr Kot pravi Associated Press, je to železniško ferižišče more-j biti Krasnogvarde jsk, 28 milj! jiižno od Leningrada, ali pa j Lhga, 67 milj še dalje proti ju-] gu. I Neka druga ruska armada pa je prodrla skozi gozd in čez vsled poplav s koro nopresto-pna močvirja ter je napadla nemške postojanke. Nemci so napadali in napadli, dobili so tudi ojačenje in so skušali razdeliti rttafko armado, toda naj drugi strani reke je pričela streljati ruska artilerija in, Rusi so zmagali. V o/kolieo Brianska je bila poslana madžarska divizija proti gorils-kim četam za nemško črto in v teku je vroča bitka. Kot »pravi neko poročilo iz Londona, si je Hitler za letošnjo ofenzivo postavil za cilj Moskvo. Za to -so izdelani vsi načrti in Hitler samo še čaka, da se zemlja osuši in utrdi. — Hitler je prepričan, da bo s padcem Moskve tudi padla so-v jet ska vlada. Diego Suarez na Madagaskarju se je podalo NEMŠKO VOJAŠTVO V BELGIJI N< mtJia zased na armada v Belgiji jt> 'bila zad-nje čase zelo pomnožena. Po zakotnih va^eh, kjer ni 'InCo niti enega nemške-ga Rojaka, se sedaj nahajajo cele garnizije vojakov, ki so pripadali različnim divizijam in so prišli z ruske fronte. Ti vojaiki pa so več ali manj pohabljeni in imajo razne bolezni, kot srbečico, p rot in ali kako slično 'bolezen ter je njihova morala zelo nizka. Nedavno je prišlo v neki majhni vasi ob ibelgijsko-fran-eoski meji do resnega spopada med častn?ki, ki so prišli z ruske fronte in nemškimi vojaki, ki so bili že prej v Belgiji in poklicati so morali gesta po, da je napravila red. Rusko poročilo o jugoslovanskih borbah "New York Post" prinaša dne 4. maja sledečo vest: Moskovski radio je danes sporočil, da je močan oddelek jugoslovanskih četnikov obkolit italijansko pehotno edinico. V" bitki, ki je trajala dva dni, je^ padlo 200 italijanskih vojakov, vsi drugi pa so bili ujeti; prav ta'ko je bila zaplenjena velika količina strojnic in drugega o-rožja. To poročilo je tbilo dodano popoldanskemu ruskemu uradnemu vojnemu sporočilu. Ni znano eenni rusko uradno vojaško poročilo sporoča o bitkah, ki se vrše več tisoč milj od naj- f bližjega ru-'ke^a bojišča, pač pa je razvidno, da je rusko za-' nimanje za Jugoslavijo izredno veliko zaradi naraščajočega vpliva vseslovanskih idej. — JI C. RUSIJA NE ZAUPA ANGLIJI Bivši ameriški poslanik v M-oskvi Joseph E. Bavies je sinoči imel govor v mestni dvorani v Atlanta, Ga., o svetovnem položaju ter je omenil, da Rusija ne zaupa Angliji in da bo treba Rusijo šele prepričati, da je Združene države po končani vojni ne UkkIo zapustile na cedilu. Vsled tega nezaupanja je kaj lahko mogoče, da bi Rusija z Nemčijo sklenila separaitni mir. — Zato je potrebno, — je rekel Da vies, — da Amerikan-ei store vse, da si pridoi-:ji zaupanje ruskega naroda. " A ko se Rusija prepriča, da smo s celim srcem ž njo, tedaj sem prepričan, da bo mogla zdržati toliko časa, da bodo združeni narodi pripravljeni vda rit i z vso svojo silo,'1 je rekel Da vies. Grški in Bolgarski rodoljubi na posvetovanjih z generalom Mihajlovičem Newyoraki *'FM" poroča dne 5. maja v svojem vojnem pregledu: "Prejšnji teden je prišlo poročilo, da je imel jugoslovanski vojni minister general Draža MHiajlovic, 'ki vodi srbške rodoljube v boju proti zasednim olblastim, važna posvetovanja z grškimi in rumunskimi rodo- ljubi in da se na Balkanu pripravlja spomladanska ofenziva. Takoj zatem so Grki izvršili Vrsto ostrih napadov iz svojih utrdb v Rodopskih planinah." Poročevalna družba UP pravi, da je glavna svrha teh napadov olajšanje ruskega položaja na vzhodnem bojišču. Poročilo nadaljmje, da so Nemei poslali v Stibrjo nove vojaške sile in da so madžarske, bolgarske in vstaške čete pod povelj ništvom -generala Bader-a. Todorov bolgarskemu narodu London, 4. maja. (radio JIC) Kosta Todorov, učenec .Stani-boliskega in »bivši ibolgarski poslanik v Beogradu je poslal iz Kanade sporočilo bolgarskemu narodu. Govoril je častnikom m vojakom Bolgarije in jim zafrlucal naj' razfrftajo verige sužnosti. Dejal je, da Bolgari v Kanadi sovražijo Borisa in ga preklinjajo. Da se Draža Mihajlovič ne bori samo za svobodo Srbov, temveč za vse južne Slovane. Kanadski Bolgari abirajo denar za Draža Mihajloviča, d očim Boris hoče poslati Bolgare v 1»oim Madagaskarja Anna udom Aunetom in generalom Alfredom (Juille-nietoux, poveljnikom francoske jxxsadke. Churchill je priznal, da so Angleži v lx)ju za Diego Suarez izgubili najmanj 1000 mož. Alaska prihaja v ospredje Japonski vojaški izvedenec Šttčiji Ito razpravlja v majski izdaji mesečnika "Gendai" o svetovnem položaju ter pravi, da je sedaj, ko se taja led v severnem Pacifiku, prišel tudi primeren čas, ko bi mogle Združene države pričeti proti Japonski ofenzivi iz Aljaske in Aleutskih otokov. Toda v svojem članku Ito ---- pravi, da je mnogo ciniteljev, ki govore proti možnosti, da bi Združene države s tega kraja proti Japonski pričele ofenzivo, pač pa se naj Združene države 'bolj boje vojnih operacij v severnem Pacifiku . Vsled velike oddaljenosti med Alasko in Združenimi državami, vsled slafbih prometnih zvez v A lasti in zaradi lahkote, s kamero bi mogle padalne četo priti na Alasko, zlasti še zaradi zelo redko naseljenega prebivalstva, je Alaska najbolj ranljiva -točSka in najbolj težavna za obrambo v Združenih držvah. Mornariške postojanke na Alaski še niso dograjene ter so komaj dovolj velike za majhne pomožne ladje, kot so podmornice, ali rušilci in ne morejo' založiti kake večjv mornariške | vda ni e sile, ki !bi bila poslana proti Japonski. Od junija do avgusta tudi zaradi goste megle bi bile ameriške mornariške operacije zelo omejene in Kadi ne bi kazalo vzeti z Atlantika vseh bojnih ladij na Pacifik proti Japonski. DOHODNINSKI DAVEK BO ZVIŠAN Zvezni zakladničar Henry Alorgenthau je kongresu priporočil, da bi ibili vsi osebni z-datki, ki jih je dovoljeno odtegniti od davka, znižani. Predlagal je, da bi ibilo samskim dovoljeno mosto $750 odtegniti samo $SCG, poročenim $1200 mesto $1500 in za vsakega o-troka $.«10, mesto $400. Na ta način b? zakladnica dobila — $1,100,000,000 več na davkih. bodo stavljene predloge, da vlada zaseže vse avtomobile, gumijeve obroče in druge avtomobilske dele. Gen. Giraud na varnem Iz virov, ki so navadno zelo zanesljivi, prihaja poročilo, ki pravi, da je bilo vprašanje, ako 1m> gen. Oiraud izročen Nemčiji ugodno rešeno in da bo general o.-Jtal v nezasedeni Franciji. (i lede tetga je bil dosežen sporazum na podlagi naslednjih točk: 1. General Giraud je prisegel zvestnlbo maršalu Petainu, vsled česar je Nemcem odvzeta s-krb, da bi general nastopil proti vladi v Vichy ju. 2. Zagotovil je, da se do konca vojne ne bo politično udej-stvoval. križarka, ena tovorna ladja in ena transportna ladja. Uničenih je bilo tudi 6 japonskih aeroplanov. AMERIKANCI PA SO IZGUBILI SAMO 3 AEROPLANE. General Douglas Mac Arthur je sporočil v Washington, da se bitka še nadaljuje. 1 Neko drugo poročilo pravi, da se japonske bojne in transportne ladje zbirajo severovzhodno od Avstralije in se pripravljajo na veliko ofenzivo. Te i armadi se bodo tudi najbrže v kratkem pridružili vojaki, ki bodo prišli s Filipinov. Najprej pa bodo Japonci skušali zasesti otoke, s katerih bi mogli obvladati pomorsko progo, po kateri dobivajo zavezniki vojaštvo in vojaške zaloge iz Združenih držav in Anglije. NEMCI V UKRAJINI Po poročilih, ki prihajajo v London, skušajo Nemci v Ukrajini dobiti in izdelovati v^e vojaške potrebščine za svojo armado v Rusiji. V ta namen so v Orehi ggr&dili veliko muni-cijsko tovarno, da ni treba prevažati na velito razdaljo iz Nemčije. Nemci hočejo v Ukrajini tudi izboljšati zvezo z ozadjem za svojo ppomladno ofwizivo in so zgradili železnico, ki veže Kijev, glavno mesito Ukrajine, z Donecevim bazenom na vzhodu. Iz Kijeva tudi grade železnico proti za padu v Žlezi jo in jo bodo zvezali z Vratislavo. Zopet hočejo tudi Krim zveza-ti z železnico z zasedenim o-zemljetn v južni Rusiji, da bodo tem hitrejše prevažali vojaštvo in vojni materjal. Nemci poselimo hočejo povečati svojo industrijo v Ukrajini, ker so Rusi pred umikom uničili vse, kar bi moglo koristiti Nemcem. Kot pravi neko poročilo, hočejo v Ukrajini tudi zgraditi najmanj 100 tovarn za sladkor in še posebno okoli Kijeva. Kupujte United States Savings Bonds in Stamps 1 BODOČI AMERIŠKI ČASTNIKI VLADA BO KUPILA AVTNE OBROČE Vojni pod tajnik Robert P. Patterson je rekel, da je pomanjkanje gumija tako veliko, da je prišel eas, ko bo treba prenehati ob nedeljah voziti se za zabavo, se peljati na obisk' ali na kake zabave. Na časnikarski konferenci je Paitter-on rekel, da bo treba vstaviti ves šport, da se "s cest pobere miljon ton gumi-ja." Patterson je rekel, da bo v spočetka vlada skušala prostovoljno pokwpiti vse gumijeve odvisne obroče, ki jih imajo ljudje in za sedaj še ne bo zasegla vsakega "petega" obroča. V kongresu 'pa že govore, da Dijaki vojaške akademije v Fort Benning, Ga., se vežba-bajo v vporabi ibajoneta. SLOVENCI! — BOLJ KOD KDAJ POPREJ JE POTREBNO, DA STE OBVEŠČENI O RAZVOJU DOGODKOV ONSTRAN MORJA. — TO STORITE, AKO STE NAROČENI NA SLOV. UST * «0 L A 3 N A K o n A" Ne* York TRIDAY, MAY 8, 1942 s aSSsS "GLAS NARODA (TOICI or TKI rtOTLI) 99 Pilil aad PnblldMd kj Sl**«nlc PabltaUaf C (A Mak B*kau. PrMiltant; J. Lopah*. S*c. -3 Pl*et of MrporativB ud _ Jfli um of *!»*• office rt: Zlt WS8T IStO MTBBWT, NEW YORK. «. X 49th Year "•Im Horodo" 1• lMOMl ma anpi BotonUyo, Bnttayi ud Holiday*. ■atMerlptlo* T««rly H.-. AdTortUenent a* Mtlo leto T«ljft Ust m Ameriko 1® Kanado ft.—: «a pol lota m latrt Mi 11.60. Za How Tork m črto loto «7^=; aa pol lota »Ml. Ba tnoMMtr« aa eolo loto 97.—} aa pol MU fSJO. -•Ua Naroda" laboM rnkl dan •oboe. nodolj la praanlkor. •tiLAS NAHODA." Ill WW IMi 8TRIR. NIW lOBK, M. X. -IMS Novi domovini treba pomagati KAKO NEMCI VODIJO PROPAGANDO Prejšnji teden je v Buenos Aires v Argentini dospel portugalski parnik Serpa PUito. ki je med drugim tovorom iz Nemčije in preko Portugalske pripeljal tudi 20 dolgih nemških filmov in 72 fotografskih posnetkov raz-nih dogodkov, ki so bili izdelani v propagandne namene. Vse to bo vrženo na trge po državah latinske Ameriko na poseben zvit način, ki si ga more izmisliti Je skrajno zagrizen narij. Kovčegi, polni filmskih trakov, so tehtali 1300 funtov in ho biti naslovljeni na osebe in naslove, katerih sploh ni. Po argentinski postavi pa morajo biti vse pošiljat ve, ki jih ni mogoče dostaviti naslovnikom, prodane na javni dražbi. To eo nemški agenti v Argentini izvohali in so se te priložnosti tudi trtkoj poslužili. Sporočili so v Nemčijo, kakšna je postava v Argentini glede lie vroči jivih pošiljk. In tako so brli filmi in druge fotografske slike poslane na izmišljene naslove ter je vsled tega gotovo, da bodo po-šiljatve po Argentini razširjene in to je za nacije pogla vitna stvar. Na javno dražbo bodo prišli nemški agenti, filme in totografije bodo izd racali ter jih nato prodali raznim filmskim gledališčem po Argentini in po drugih južnoameriških državah. Nobene postave pa ni, iki tri mogla prodajo na javni dražbi preprečiti. Potniki na p&nnlni Serpa Pinta pa so prinesli s seboj tudi mnogo dragih kamnov in drugih dragocenosti. S pa mikom se je vrnil nek mlad Argent inee, ki se je vrnil domov, toda je bil takoj pri izkrcanju prijet, ker se je izognil obvezni vojaiški službi. Ko so carina/rji pregledali njegove žepe in prtljago, so našli mnogo dragih kamnov, ki jih je imel izročiti nekemu Nemcu v Argentini. Carinskim uradnikom je tudi povedal, da sta prišla še tudi dva druga potnika, ki imata pri sebi drage kamne in zdatnino. Toda carinski uradniki wo našli take pošiljatve še pri mnogih drugih potnikih. Med potniki pa je zbujal posdbno pozornost nek potnik. ki je potoval z diplomatskim potnim listom kot konzul neke latinske ameriške države. Imel pa je romunsko ime in ni znal govoriti drugega jezika, kot romunskega. Iz vsega tega je razvidno, da vodijo Nemci največjo propagando po celeon svetu in pri tem so zelo iznajdjivi in pogosto tudi j a ko uspešni. <'udno pri tem pa je, da se še vedno najdejo ljudje, ki verjamejo nemški propagandi in naoijskim oMjuSbam, medtem ko je Hitler že brezštevilnokrat pokazal, da mu mednarodne pogodbe.niso nič maiv^da. jih sklepa samo, da prevari njega, s katerim je sklenil prijateljsko ali kako drugačno pogodbo. Na pan-ameriški konferenci v Rio de Janeiro v Braziliji je bil dosežen med vsemi ameriškimi republikami sporazum, da so pripravljene skupno se boriti proti vsakemu vnanjemu sovražniku, ki bi vpadeV v katerokoli ameriško državo na severu, ali pa na jugu Amerike. Izjema je samo Argentina, kajti njen poslujoči predsednik Castillo jeibolj naklonjen naedjem in fašistom kot pa demokracijam. Toda tudi v Argetini se že svita in bo tudi Castillo-vega vladanja enkrat konec. •Mnogo izmed nas, če ne v»i, je bilo presenečenih zadnjo nedeljo v Slov. narodnem domin v Brooklynu. Presenečenje je upravičeno, kajti nikdo ne n*>-re trditi, da etvar ni ibila dosti kmalu napovedana, in še mnogo manj, da stvar ni bila važna. Nikdo ne more reči, da je bila enostranska, ker zastopani «o Ibili visi in kar je bilo udeležencev. so bili vse$i prepričanj. O stvari sami je težko pisati in težko je kazati s pi«tom na naše lastne pogreške, toda moramo. Moramo zato, ker sino del Aimerikt* same. Ree da smo prišli sem preko luže. Je pa tudi res, da nas je Amerika sprejela za svoje in nam ni še nikdar zanikala pravic, ki «o dane vsem ameriškim prebivalcem in za katere jamči ameriška ustava. {Slišale so se že besede, ki so (plitve in mlačne, kot neslan krop: "Bag ni tako, kot pravijo, ni vse resnica, kar govore." Slovenci in Jugoslovani, mi iimamo na izbiro in sami bomo odločili, kje so naše težnje i« kje je našie zadovoljstvo. Sami moramo takorekoč prisiliti se ibe, da iaberemo, jpo svoji lastni vesti, komu bomo verjeli. Ni kdo nas ne tjo silil in nikdo preganjal, sami ibomo skovali svojo lastno usodo, ampak, če nas nekega lepega dne vpra šajo: "Koliko pa ste vi storili za vašo novo domovino v času ko je bila v nevarnosti?" jim pa kar nič ne moremo zameriti . Komu bomo verjel i ? Dvon i-Iji vim izrazom propagande, ki stremi za tent da nam narrteče peska v oči, da ponižno molčimo, ko se potujčuge naše rojstne kraje, ko se preganja inteligence in duhovščino in seli naše ^jndi v tuje kraje in se jim za-pl en ju je pren^ožedjje. Ako je torej njih beseda vzeta za dobro, in se v gotovih slučajih aiiUpatizira z njo, čeprav se taka beseda lomi, zopet in zopet, kako potem se more dvomiti •besedi, ki povdarja potrebo po pravici, poštenosti in ljubezni do bližnjega. Enkrat za vselej si mJoramo vbiti v glavo, da smo več kot predolgo čepeli pod dnnajskim ognjiščem in, da *$mo sami sebi škodil več kot dostikrat, s tem, da smo se li-zali in čepirili s polomljenim evafctetvom, samim Nemcem v pomilovalen posmeh. S to nemirnostjo, smo vrgli kredit v avstrijsWo naročje in kot je bilo pred kratkim poročano, smo kar na lepenk načarali kopico Avstrijcev v Newyorfiki drža vi, seveda sami sebi v Škodo. Razumite me. — jaz ne so vražim Nemca kot takega. Nem ca kot človeka. Toda če si pa en narod nadene nalogo, da postavi samega sebe za s*eh ljudi in za svobodo nas samih in svobodo naše ■rodne grude. Moje skromno mnenje je, da če se komu lahko zaupa, se lahko zaupa Stricu Samlu in če se temu ne more. ali se potem sploh Icomu more ? Ignac Musich. Peter Zgag$ 1"VI J "MATI" ste me obiskali v bolnišnici in na domu. Zahvalim se tudi vsem, ki so mi poslali voščilne kartice k zdravju vsakemu in vsem tskupaj, in prijateljicam iz Pittsburgh, Pa., ki ste me obis-i kale. Srčna vam hvala tudi za darove, ki ste mi jih prinesle. Zahvalim se članom društva SrtZ št. 42, za krasne cvotl«?e ■poslane mi za časa moje bolezni v bolnišnici. Zsihvalim se članicam SŽZ št. 55 za krasni šopek cvetlic, ki ste mi jih poslale v bolnišnico. S prisrčnim pozdravom vam vsem <4nipaj ostanpm hvaležna. Agnes Lešnak. Girard, O. Prijatelji naj mi oproste, če sežem v bolnišnico po snov za pomemben praznik, Dan mater. Mrzlega januarskega jutra prineso iz aru(buJanee štiride-setnega moškega in ga polože na posteljo v moji neposredni bližin L Bil je do nezavesti omamljen od alkohola, ves moker in nesnažen, in na glavi je imel ne kaj prask. Olbleko so mu morali z rezati s telesa Pri sebi je imel za dolar drobiža in izkaznico. Ime mu je Oali, rojen je Ibil na Irskem ter je bi-1 prLsta-niški delavec po poklicu. Mlada zdravnica je ugotovila ueliri j, ne meneč se za praske na njegovi glavi. Zadnje čase zdravijo pijance na prav poseben način.- V zadnjico mu nalijo kvart neke zelenkaste tekočine, nakar se dva dni niti ne gane. Tretjega jutra se zave in prosi s slabotnim glasom vode. Oe- zdel povsem miren, «o ga pustili brez nadzorstva na stolu. Bliskovito naglo vstane, &tr-že s sebe srajco, plane na por-ču naravnost k oknu in že stoji na prizidku, pripravljajoč se na skok naravnost v sneg. Takrat sem imel iza hip priliko občudovati njegovo čudovito lepo razvito telo: sama mišica in kita, kakor iz mra-morja izklesan kip grškega božanstva. Na moje klice pridro z vseh strani bolničarji ter ga se pravočasno potegnejo na varno. Splošen hrup je privabil iz tretjega nadstropja tudi Kristino, najlepšo bolničarko, kar jih je v našem zavodu. Stara je sedemindvajset let, visokorasla in vitka, črnih las, sinjih oči, milega pogleda ter mlečno-bele z rahlo rdečico navdahnjene polti. Ko jo pali uzre, vztrepeče po vsem telesu, omahne v stol m glasom vode. <*e- ter razferHi roke proti nji, jo-tnti dan je ozdravljen. Iz bol- kasaim 29 — m samospeve, me- Sani zbor ta spremJJevanje glasovira ali orpet CENA SAMO 50 centov KOMAD To so koncertne pesmi za moške in mešane zbore, katere je ufflas-bil in v samozaložbi izdal MA-TEJ L nOLMAK, organist in perovodja pri »v. Vidu, Cleveland. Ohio. 1923. Narnflte to zbirko pri: KNJIGARNI SL0VENIC PUB L. CfBtfANT 216 W. 18th St. New Vork TAKO GOVORE NZMCI. Zvesto se drži pogodb. — Nemčija ne bo nikoli zašla s poti, ki je bila določena v po-gjodSbah. Nemjši narod nima nobeneg-a namena, da bi vdrl v katerokoli deželo. — Adolf Hitler, Reich*ta** 17. maja 1933 Junak miru. — Nemi*ija ne bo nikoli prelomila miru v Ev-| ropi. — Aidolf Hitler, Reioh#-ta-£, na dan zased*be Porenja, 17. marca 1936. Dobro pripravljeni napad. — Januarja 1938 wra «e slednjih odločil, da bom v tem letu na ta ali drug način pridobil za Aest in pol milijona Nemcev v Avwtriji pravico do samoodlo-leitve. — Adolf Hitler. Reichstag, 30. januarja 1939. PO PRIHODU IZ BOLNICE. Napisati želim v^ake stvari nekaj, ako bodo te moje vrstice zagledale beli dan v "Glasu Naroda'*, četudi nisem zmožna pisati lepih dopisov, kot drogi, katere tako rada preberem v listu "G. N." Vie asih se je naš zastopnik kaj oglasil, sedaj je pa tudi on utihnil. Mogooe je preveč za poslen z delom, pa se mu ne poljubi (prijeti za peno. Ker rada berem novice v "Glasu Naroda," tako sem tudi brala od MJr. Tepčka p«mo iz bolnišnice. Siromak, kaj je moral vse prestati! Želim mu iz srca, da bi skoraj popolnoma ozdravel in se povrnil med svoje drage prijatelje domov, ker vem, kaj je l*olnitsnicat ker vsaki si želi le hitro donJoVr če min je le mo-;gi se tretji dan iztreznil, je začel blesti. Mrmral je vsaJkovrstno nesmisel. Zdravnik je ugotovil, da di-hne dvaittsedemdesetkrat na minuto, kar le redkokateri bolnik prestane. Žila mu je silno utripala. Prei^Jcava z X-žarki je pokazala, da ima najtrto lobanjo. Čez teden dni je začel divjati. Vstajal je s po atelje ter z rokama mlatil po zraku. Mo-: rali so mu natakniti prisilni jo-: pič, kar je Ibila strahovita muka zanj. Vsako minuto je najmanj desetkrat ponovil: — Daj mi škarje! Daj mi nož!' Nekaj vezi je potrgal, za močnejše bi mu Ibilo pa treba škarij ali noža. Po zdravnikovi odredbi so mu prisilni jopič slekli- in mu dovolili vstati pod pogojem, da bo miroval. Gbljribil je. Mimo je sedel na stolu in prosil za cigareto. Dali so mu prižgano, ki jo je s slastjo pokadil. Ko so mu veleli zopet v posteljo, se je začel braniti in ■udrihati- okrog sebe. Dva bolničarja sta ga s težavo spravi-Ja v posteljo »n mu spet nataknila prisilni jopič. In stara pesem: — Daj mi škarje, daj mi nož! — se je spet pričela. Nekega jntrat ko se jim je V tem času narodne »ti-potrebuje naša domovi-na vaso pomoč. Kupujte redno Ujii-ted State« Savins« Bonds in Stamps. , V- ~ *> 1 — ' ^ ^ ^ ^ ^ ^ ' KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo \ [ I j .;! (i^ ^"Knjiga je trdo vezana in ima 621 strani"^^i1 Recepti so napisani v angleškem jezika; ponekod pa 80 > , tudi ▼ jeziku naroda, ki uiti je kaka jed posebno lo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogafikl Slatini. cena $I.— R A Z P R O D SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Andrej Teraovae (Ivan Albreht) Bele noti mali Junak. (Doaiejevsklj) Filozofska Zgodba (Atoli Jiraaefc) Na različnih potili (Frane Kte*) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Verne du&e t vleah (Prosper Mlrime) Zapiski U mrtvega doma (A M. Dostojevski) Po 75c zvezek Bel/egor (Artnr Bernede) Po strani Klobuk (Damlr felgel) Po $1 zvezek Verldicus (Pater Kajetan) Sivko (E. S- Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjera) Pri godbe ftfotlee Maje (WalScaoar Bonsels) * " PJngvlnskl otok (Anatole Franca) Pisane tgodbe (Janka K*e3 Po $1.50 zvezek Zlotla In kasen (F. M. DostojevskiJ) da bi iskal .s treznim z ntirnim. razumom . Treba je iskati med samotni- ________r___,_____L,_____F riKi groljovi meti t istim i, ki se prišel sem do vrat. pa sem sejjžh dolga leta in dotaknila zve-vmil. Kakor strah je bilo v sta roka. Bog se usmili, koli-meni — kakor tisti strah, ki ko «amotnih grobov! Polovica 'ibide človeka, preden stopi v pokopališča -same puste gomi-samotno svetišče, pred Roga/le» .spomina, brez križa in codrika svojega. Malodn&en kamena. Se križi so polomljenem bil in slab, nisem si upal, ni. kameni stoje Efcšev. besede da bi odprl vrata v blagoslov-j'^o zabledele. Kaj je i občutil tirpli dih iz njenih ust. , Pripovedovala bi si lope agod-j 1k». polne upanja in daljne sre-] če. kakor vselej kadar sva bila čisto sama; in bila bi sestra in brat, obadva otroka, ofcadva oči vprte proti vzhodu- da bi ogledala tisto mtbo^ko zarjo, ki je bila njenemu in mojemu trpljenju od Boga obljubljena . . Tako sem mislil. Olacu od nrkpder. Pokliči me, o, mati, samo zašepeči, za-vadihni pod gomilo, pa te bom ^liial. . tFIodtl sem med križi, kameni in tromi lami vsi grobovi 9o mi bili tuji. mrtvi, nobeden me ni pozdravil. Šel sem h »grobarju da bi ga vprašal. Tisti grobar je kopal jamo za mojo mater ter jo izkopal pregloboko, je bil že zdavnaj mrtev. Napol gluhi starec, ki sem era izpra-ševal je z zaspanimi očmi. opazoval mooj suknjo, povedal pa ni ničesar. Nato seim šel k cerkven iku. . Povejte mi, kje je materin etoM Saj ste bili s pogrebom Še krono sem vam dal." •Cerkovnik je pomifeliL (Rekel bi da je v levem kotu. če ni morda v desnem — etar sem-- Kam bi se napotil, koga bi vprašal ? V tn«mi je sedelo mnogo znancev; po obrazih se mi je zdelo, da sem jib videl pred petimi leti. da so bili morda celo pogrethei. " "Kje je grob, ki ga iččem?" "Toliko je pogrebov zadnje case," ljudje pomirajo kakor ob kugi — kdo bi štel gtrobojve, kdo bi se jih spominjal t Vrnil sem se na pokopališče, ti zvesti sin? Saj je šele pet kratkih let, ko si postavil ta bronasti križ, napisal nanj te goreče besede, prilival po ločnicam s Solzami, z uporno kletvico zmerjal krivienerga Boga! O ljubezen, postala si beseda! Ko je stopila na jezik, te v srcu ni J>ilo več. Solza kane iz očesa. razpuhti se v prahu, vzdih dahne iz ust, izgubi se v vetru! Izrujte križe, prevrnite kamene, gomile iajrladite! Križi, kameni in gomile so mrtve besede, govore jezik, ki ga nihče ne razume. • Ko sem sel s pokopališča, me je zeblo in noere so mi bile težke. Kakor gre iz cerkve grešnik, ki občuti, da Bog ni slišal njegove molitve; glavo sklonjeno, pogled v tla uprt. Se tisti večer sem se vrnil v tujino. Z trod i se. da se človek nenadoma zave samega sebe in svojega življenja; kakor da bi planil iz sanj — pomane si oči, se ozre plaho ter jipozna, da je vse — vse — vse zgrešeno, zapravljeno, izgubljeno, vse, kar je mislil, delal in živel. Taloo se je meni zcodilo. ko sem se ne-blagoslovljen vrnil v tujino. Neživ živeti — ali bi ne bila skrunitev Boga. ki je življenje? Zaklenil sem se v izbo, zagrnil sem okno. V mojih žilah je tekla kri, moje oči so gledale, moji možgani so mislili, v srcu mojem pa je smrt. Takrat, ko sem vzdignil nogo, da bi stopil v noč, se je roka dotaknila moje rame; čisto narahlo, komaj da sem jo čutil. Nisem je videl, ali ^poznal sem jo takoj; sladka in topla je ležala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenot-ku. v enem samem sem premeril pot, dolgo sedem dni hoda. Odprl niga je bila drugi enaka, toda nič nisein ugibal, nič" se nisem motil; s slepimi očmi bi bil našel materin grob. zakaj ona sama me je vodila. Tam, ob samotnem domu njenem- sem klečal pred njo, pro-i'1 sem jo tolažbe in blagoslova. Zdaj (hodim na to svojo sveto božjo pot. kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj, o m a ti, oib tej uri, ko so se vse noč; razgrijile nad menoj, prihajam k tebi; daj mi tolažbe, in svoj blagps'ov. da mi kma'.u zašije tista ne&eška zarja, ki sva jo upala v trpljenju I Pred časom sem parkrat apeliral v listih na zavtjdne rojake in rojakinje v Cleveland in dragih naselbinah države Ohio in prosil v imenu slovenskega narodneiga muzeja SNJ) na St. Clair Aye., da bi zbirali, hranili in poklonili "sales tax" znamlke slovenskemu muzeju kateri bi te znamke vnovčil in z denarjem nabavil potrebno Opremo za miuzej, to je razstavne omare, ki se jih sedaj nujno ipotrelbuje, ako hočemo pokazati svetu, kaj vse se je doslej zbralo v muzeju. Glede tega sporočam v>em, ki se zanima te za slovenski narodni muzej, da je bilo Obiranje znamk dp-slej zelo uspešno in smo prejeli tekom petih mesfcev skupaj toliko znamk, da je muzej prejel že zanje $97.85 in imamo še «a dobiti v kratkem $12.00. Za •to iizrekam na tem mestu vsem prav iskreno zahvalo za zbiranje znamk, tistim ki ste pomagali abirati in vsem tistim številnim prijateljem, ki ste jih poklonili v ta plemeniti namen. Prosim vas vse. da še v nadalje zbirate "sales tax" znamftce in jih poklonite slovenskemu narodnemlu muzeju, da ■bomo dosegli zaželjeni cilj, to je vsoto $500. Z dobro voljo to lahko dosežemo, če vsi se nadalje tako pridnlo pomagate, kot ste zadnje mesece. lažje pa bomo dosegli cilj, če se naši armadi pridružite se vsi dragi, ki niste doslej še ničesar prispevali v ta namen. Čim več nas bo na delu, tem hitreje bomo dosegli kvoto, ki jo imamo začrtano za sedaj. V slovenskem narodnem muzeju. je urejenih in pripravlje nih za ogled že nad 150 raznih slik, umetnin in fotografij. Nekatere organizacije imajo že skoro vse konvenene slike v •tej srfbirki, drage Še zelo malo. Nekatera drastva imajo v muzeju svoje slike, druge še ni£. 'Katera društva in organizacije še niso zastopane s svojimi slikami, ste prošeni, da pri spev ate, da se bo uredilo do otvoritve slovenskega narod nega muzeja, kar bo v letošnji jeseni. Slovenski narodni muzej si je ogledal te dni rojak Anton Kvas iz Kodiak, Alaska, in se mm je ideja in pa kar je videl razstavljenih reči. tako dopad lo- da je na mestu daroval za nabavo razstavnih omar $10. Mislil sem si, če bi se našlo 50 takih čldbrih naših ljudi, pa bi imeli tukaj takoj vse potrebne razstavne omare. Zato gre prav lepa hvala Mr. Kvasu iz Alas ke, ki se sedaj mudi v deve-landn na dbifiku pri svoji se stri, katere ni videl že 35 let. Naj omenim, da se ta rojak ba- vi z gostilniško obrtjo v Kodiak Alaski, že skoro 35 let. Doma jei iz Sodražice in je prišel v Ameriko leta 1901 v Cleveland, od tu pa se je podal v Alasko leta 1907 in A3d tedaj je prišel sedaj prvrč na obisk v Cleveland. Za muzej je prispevala tudi Mts. Angela Smrdel iz Cleve-landa $1.00 in neimenovan prijatelj iz Collinwooda 50 cent. Vsem se prav lepo zahvalim v imenu ntazeja za finančno po-anoč. Da je slovenski narodni ma-izej zdrava ideja, za katero se je vredno zanimati in krepiti, dokazujejo tudi Amerikanci, ki nam zteušajo iti na roko pri delu "čim več mogoče. Takto je vodstvo clevelandske javne kinjimice obljubilo, da nam bo za otvoritev posodilo toliko razstavnih omar, kolikor jih potrebujemo in to brezplačni. In vodstvo Western Reserve Historical Socieity mrazeja je obljubilo vso svojo strokovnjaško pomoic za ureditev prve razstave slovenskega narodnega muzeja. Torej, če se Asne-rikančem vidi nas mrazej toliko vreden, da nam nudijo tolikšno pomole pri njem, zakaj bi se ne ogreli zanj v večjem številu še Slovenci? Dajte, pomagaj- te nam sedaj, ko potrebuje ntu-zej podpore, da S3 ohrani delo današnjega in včerajšnjega dne v spominu za bodočnost. Za slovenski narodni muzej. Erazem Gon&e, tajnik-arhivar. Madžari hočejo ixstrebiti Srbe v Vojvodini Iz Carigrada je dne 4. maja (brezžilčno NYT) prišla sledeča vest: — Iz dobrih obveščenih virov prihajajo vesti, da se v Madžarski širi "beli teror," ki prizadeva oblastim mnogo preglavic. Poročila pripovedujejo, da zločini v krajih Jugoslavije pod madžarsko zasedbo postajajo od dne do dne pogostejši in strašnejši. Vr bojih za izstre-bljenje Srfbov v Bački in Banatu poveljujejo časniki nemškega porekla. Bonba proti Sitom je čedalje bolj 'brezobzirna, čeprav se trdi, da je madžarsko javno niLšljenje in Kallay-eva vlada nasprotna tej politiki grozodejstva. — JIC. Clevelandski listi podraieni c • Trije največji listi v Cleve-landu "The News", "The Plain Dealer" in "The Press'' so naznanili, da bo od sedaj naprej veljala vsaka številka 4 cente. "The Plain Dealer", ki je edini clevelandski list, ki i-ma tudi nedeljsko izdajo, je to izdajo povišal od 10 na 12 centov. Vsi Usti pravijo, da so bili primorani povišati ceno zaradi vedno naraščajoče cene papirja in raznih tiskarskih potrebščin. ČITATELJEM! Upravnik "Glas Naroda" čitateljem naznanja, da je obvestil vse naročnike, ki jim je naročnina pred kratkim potekla. Zaradi razroer ni nam mogoče taiko dolgo držati naročnikov na seznamu kot prejšnje čase. Zaraditega naj naročniki, ki jim je naročnina potekla, (blagohotno obnovijo oz. nam spor oče, da naj še nekoliko počakamo. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY OBDKE. ako je Tam le priročno TO JE KNJIGA katero boste Z VESELJEM CTTAIA Z I VI IZVIRI rr i ur "i it A Spisal IVAN MATIČI0 Knjig* je irajernttn pojav ▼ aloToukl kaJlftenicwti kaj-ti t n ji Je v trinajstih dolgBi poglarjih opisanih trinajst rod o t aloTenskega naroda od damih poCetkov v itarem sloTanstvn do danažnj««a dne. Knjiga je venio arcalo naSega flrljenja in trpljenja. in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih ret kot mo more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 411 STKANI V PLATNU VEZANO $2. Pottoina f'iftn "G LAS NAHODA" — New I«tk YSTANOVUEN 1893 TRUE RODOVI Dogodki iz nckiianjdi dni. — Spiral: KXGKI.BKRT GAKGL Domača fronta Nove regulacije cen za časa vojne. Kako, kaj m Čemu? Olg.: Ne. V splošnem j "strop" najvišja cena, za kate- {Združene drtžave *o nafile T® ™ka posamezna proda-potrebnim uv«|L d katere *tro- Jalmc? P™^«1* doticno bla ge kontrole nad cenami neštetih piedknetov v svrho, da se ustavi'hiti:o rastoča draginja. , , , . ... Tudi naj en tii ne pridejo pod ,a™ ^kQ kakor «o bde cene go tekom meseca" marca. Maksimalna cena bo različna od pijcdnjalnice do prodajalne«, PO NAPADU NA AMERIŠKI TANKER K. r nI imel Jožek niti koz niti oslov^k-iga kaplja, se je brez \ - i j* nes^ode razvil v krepktiga mladeniča. Ko je bil še zelo mlad in je v sami srajtčki podil kokoši po dvorišču, se mu je seveda tuintam pripetilo kaj takega, kar je bilo v zre k joku in vpitju. I )an je .padel v p: ah inse le a težavo dvignil pokocei. če tu pravočasno pr'.hitela na poimoč mati, jutri se je opraskal t b meji, da nlu pricurlja kapljica krvi izpod mefoke kjože. Pa to se zgodi vsakemu kimetiškemu otroku in te neznatne m prilike so bile tudi za Joška brez posledic. . V ZavLrtkovcih ni^o imeli šole. Joškove^a očeta pa eo "./.tu le .izkušnje. da je dobro za človeka, če ne živi v sovraštvu •/. računstvo«*, pisan j can in čitanjanu Ker mu je bilo mnogo do tega- da bo sin lažje živel na tem svetu in uspešneje goepfr)-• laril in tržil nc^o on sa|m, in ker je tudi lažje utrpel pe«t srebrn h tola.i'j^v nego njeigovi sosedi in sovafiičani, je dal sina Joška na stanovanje in hrano k prijatelju v Metliki, kjer so imeli šolo. Zato, ker je prijatelj v Metliki dajal Jošku streho m hrano, um je Zavinsšeak plačeval nekaj v g(otovem denarju, •M'kaj ira j- jki odškodoval za izdatke s kronupirjem, vinom 'n le.-oati. In tako se je Zavinščakov Jožek šolal v Metliki, -e seznanil s pisanim in tiskanim pismom in z računsko umetnostjo. kolikor je je sploh lastne takim mladim učenjakom. A .Jožek se je tudi nekoliko pogospod.il. Xi imi bilo treba drsati hosouogemu za vihravimi telički jk> rosnih travnikih, nctgo s knjigami pod pazduho jo je \vako jutro krenil p:ed šolo, kjer je zdedial na toplem solne u, se postil z vrstniki in čakal, da je prišel polarni učitelj ter odfpaiinil vrata šole metliške, da st> oi- vsul i vanjo l>olj nepokoja nego uč.nja željni abeoedarji. . (\*sar ni bilo opraviti pri JošJku izlepa, to je dognala bre-zovka, ki imi je tiuintaan po zadnji cqilati zapela- da si je siromak zaželel tja nazaj v visoke Za v ink ovce, kjer ne okušajo svol>odnd njegovi tovariši na zeleni paši hude brezove masti. Kadar pa ga je pobožala pohvalna beseda učiteljeva, nvu je bilo ugodno pri diiši. in čutil se je srečnega, da ga je poslal (/če z doma bogatit -e z učenostjo učlniee metliškega mesta. Ju tj) mu je posebno prijalo. Zavinščakov J oš ko živi v mestu (med gospodo in gosposkimi obtoki! Tudi to mu je laskalo, da je mogel vča&ih prelomiti vogal belega kruha ter ga dati pol lačnemu součencu a pol s vojen vu lačneonju želodcu v tolažbo. Pa tudi to mu je delo dobro, da mu ni bilo treba nadlegovati učitelja- naj sc usmili njegovega uboštva in mu podari, kar treba učenleu, da ne lenari v šoli in da more na donfo zadostiti učiteljevim zahtevam. Oe je kaj potreboval, mu je kupil njetgov gospodar z denarjem; ki mtu ga je dajal Jožkov oče na razpolagfo. . Jošku se je zazdelo, da je njegov oče petičen mož, zato -e je pa čutil gosposkega. Njegovo gospotsvo se je dv ignilo do viška, kadar je obiskal 6>1cj rodni dom, ki je prijazno počival v Zav nkovcith ter ponižno gledal dol po lepem svetu. laagriiijajoČHiu se ob domači vasici v dolgost in širok o« t. Ponosno je stopal po vaških tieh- se pomilovalno oziral po svojih vrstnikih ali pa z rokami \ žepu postajal na domačem pragu Icr pripovedoval zijavim otročajem, kaj in koliko se je že naučil v šoli. Vsa .vrata in vse stene je popisal in porisal s kredo ter tako javno izpričeval svfojo znanost. Njegovim staršem je vse to močno uganjalo, da niso imeli dovolj pohvalnih be-.-edi za svojega sina. Medtem ko »a je šolal Josko v metliški šoli, sta delala doma oče in mati s podvojenimi s lami. Ijjudje so že davno govorili, da se izprenueni Zavinščaku vse v zlato, kar prime ;; pokami. In res je rastln. njegova blaginja od leta do leta, a čim bolj se mu je kupičilo imetje, t«m delavnejši in neutrd-nejsi je bil. Nikdar ni /aspal prve zore, nikdar legel pred trdo nočjo* J>elo ga je veselilo in krepilo, a uspehi so ga navdajali z ricvimi močimi. Polje nHu je bilo vzorno obdelano, v-v i nog rad krasno okapan in urejen, travniki sočni in bogati, j Spomladi, ko je zarezal plug prvo brazdo v pognojeno zemljo,1 je mrgolelo po Zavinščakovem posestvu vse polito delavcev, ki so mu pomagali pri deVu ter si tako sami služili kiiuh. A ker je kupčeval Zavinščak tudi z živino, vinoani, lesom. in zlasti s svinjami, je moral večkrat z doma, kamor se ni vrnil po troseč :di še |K) več dni. Kadar ga ni bilo doana. je imela žena dvojno delo: v hiši irn izunaj nje. Nif-esar ni hotela zaupati tujim rokam zakaj znano ji je bilo, da se brez nadzorstva tuje roke rade polenijo ali pa gospodarjevega blaga primejo tako čvrsto da ga več ne izpuste. In Zavjnščakovka je vse to težko zmagovala; včasih bi jI treba tisoč rok, a i me! a je le dve, ki sta ji ob neprestanih naporih začeli- omahovati in si želeti počitka.] Samo nedeljske popoldneve sta si določila Zavinščakova( v odmor. Četrto šolHko leto- odkar je bil Jo&kio v Metliki, se je že iz-| tekalo. In neke nedeljo popoldne, ko je legel praznični mir na vso okolico, sta sedela mož in žena na pragu in molče gledala v dolino, kjer se vrste ob visokem farnem zvoniku hiše metliškega mesta. Vse polno misli se je podilo po njiju glavah, a, vendar so bile vse posvečene Jošku, vise vdane sanjam in na-i dejani o njega lepi bodočnosti. Videlo se je. da Zavinščakovka rada začela razgovor. Po-j meh v si je roke prijela predpfesnik. ga gubala in zopet vzravnal a val a. Konično je rekla: "P, bože moj! Stara sva že."4 1 'Stara sva že^stara," je ponovil mož in se ozrl vanjo, "saj sva že siva, in koža se je že "nama nabrala v gu/be." Kakor bi se hotel prepričati, je-li res, kar govori, si je potegnil Zavinščak z dlanjo po'čelu in lioiih ter dostavil: st" , Svrba splošna regulacija o najvišji ^ ^ ta' "P; „ . .. vojnih predmetov. To ima zal - B^ulact^ seznaniuje poslodieo večja ^ač la 100 najvazne.ferh .«ku- ali manjšo produkcijo civilnih' predmetov. Vsled tega povpra sevanje raste mea. A'ko prodajalec ,i.m, —I den dan prodaje, im:- in naslov (na.jde, da so njegove maksimal-J y totalni vojni proti ()) prodajalnice, pnodaui predmet ne cene abnormalno -"-1-- -in plačana cena. j primeri z obstoječimi Vpr.: Za katere predmete ve- .malnimi cenami za isti ....... Ja Ijajo maksimalne eene! ! ali Lraj0 ^ prodajati pod na vse produkte in vse blago. ^^^ naj prodajalec takoj piki ni še pod maksimalnimi ce- ^ na ^ctail Trade and Service Division, OPA. Washington. I\ C. in razloži vsa dejstva. Vpr.: Kako bi se izvršila taka odpomoč? nami. . •Vpr.: So torej nekatere izjeme? Odg.: Da, nekatere izjeme so potrebne. Na primer, zakon Emergency Price Control Act od t. 1942 ki pooblašča OPA s Odg.: Cene prodajalcev na veliko in tovarnarjev bi se mo- k on t rolo cen, ne dovoljuje upraise preurediti potom OPA uka-viteiju cen, da bi ustanovil ce- ne za poljedelske izdelke, ki se| y^ . Kake ?n ^0io6he glede ip?Kdajajopo/2 —3S4 strani Cena 75e (Ker se nam Je posrečilo dobiti te mol i t ven tke po celo nizki ceni, jib tudi moremo prodajati po nori o-znaC-eni ceni. Zaloga pa ni posebno velita, zato jib naroČite Čimprej, da Vam bomo mogli £ njimi po-strečl. Anerleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino Tesano ..............JI t nanje Tesano ........- .71 CATHOLIC POCKLT MANUAL ▼ fino nraje Slovenic Publishing Company NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18th STREET _ d3£ Surovi farmski pridelki, kot, vsaka nova proda jalnica avto-" p'-enica so izvzete, ali isti pn-iniatieno dobi licenso. delki, ?im so preobdelani in Vpr.: Kaj nt gne oblast ukre pripravljeni za konzumenta, J-^j^j » kot v otoliki kruha, so pod regulacijo cen. . Vpr.: Ali so kaki "stropi" na prodajah hrane ali pitja v jedilnicah, restavracijah in lijo-telih? Odg.: Xie, za iste velja izjema. Mogočnosti poslabšati •kvaliteto skuhane stvari, njihovo pripravljanje, in postrežbo kakor tudi količino in kvaliteto pitnin še toliko, da bi bilo izvrševanje zakona glede prodaje i*stih sk.rajno težavno. Smatra se. da, ako bodo stroški re-' stavracij v iglavnem stabilizirani, bo malo ali nic nagona, da se eene povišajo. Polen tega je konkurenca na tem polju tako. strašna, da se bodo cene držale nizko. Vpr.: Kaj pa glede postrežb? Ali je kaka omejitev za cene, ki jih zaračunajo pralnice, knoja-či, Čistilnice na suho, popravljala ice avtov, popra vljatel ji radij, skladišča in enako? . | Odig.: Da, "stnopi" cen so bili postavljeni na te postrežbe na drobno, storjeno v zvezi s kakim blagem. Oisto osebne postrežbe pa, kot olepševalnice in brrvnice, so pa po zakonu izvzete. i V]pr.: Ali se zakon nanaša na' nepremičnine? t Odg.: Ne. prodaja zemljišč in 'hiš bo izvzete od kontrole c:n. | Vlpr,.: Ali so kake določbe za odponnoč prodajalcu, ako bi posebne okoliščine naložile nanj preveč težav T I ^o kot 12 mesecev, ako je do-tična prodajalnica vzlic pre