_e.rjK. 28. JUNIJ 1973 — ŠTEVILKA 24 — LETO XXVII — CENA 1 WN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZJJL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC 1^0 V zakon Kn^rAK mm! Glede na dejstvo, da je medobčinski odbor sindikata delavcev družbe- nih dejavnosti zelo poglobljeno in kritično obravnaval osnutek zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, o merilih za razporejanje dohodka in za delitev osebnega dohodka, smo naprosili predsednika tega odbora. IGORJA PONIKVARJA, da je za »Novi tednik« napisal nekaj kritičnih pripomb in predlogov k osnutku, predvsem pa na način, kako je ta prediog spet zgreši! široko javnost. Predvsem je treba zakon, ki je v obravnavi, prišteti k naj- pomembnejšim za slovenski lielavski razred (delavski toandmani 21., 22. in 23., za- ton o medsebojnih razmerjih Klavcev v združenem delu fcd.). Ureja namreč področje Bporejanja dohodka in de- Ive osebnih dohodkov, ki ta neodtujljivi in zajamče- ^pravici delavcev. Zato ni seeno, ali ga bo skupščina prejela po široki obravnavi z delavci — samoupravljalci ali brez njih. (Vse kaže, da se bo zgodilo slednje, saj ima skupščina v načrtu, da bi ga sprejela še pred poletnimi počitnicami.) Osnutek smo v občinskih sindikalnih svetih dobili v začetku junija, osnov- ne organizacije sindikata pa so ga v najboljšem primeru prejele okoli 10. junija. Rok za razpravo je bil določen do 20. junija. Poslanci so ga resda dobili nekoliko prej in o njem so v nekaterili skup- ščinskih organih že razprav- ljali. 2al ne poznam poslanca, ki je v tem času želel voditi organiziran razgovor o tej te- mi s svojimi volilci. Tudi sklepi 31. seje CK ZKS iz lan- skega decembra in intervjuji E. Kardelja iz letošnjega ap- rila, ki se nanašajo na potreb- ne spremembe v sistemu de- litve, dogovarjanja in spora- zumevanja o delitvi, so šli v glavnem mimo organizirane aktivnosti. Imamo torej samo eno možnost: še predno gre večina delavcev na letni do- pust, moramo v organizacijah združenega dela izpeljati po- globljeno in vsestransko raz- pravo o osnutku, skupščini pa kaže predlagati, da zakon sprejme na prvem .jesenskem zasedan.ju. Do tedaj bo nam- reč mogoče tudi bolj zaneslji- vo ovrednotiti javno razpravo in njene prispevke. V predsedstvu medobčin- skega odbora sindikata de- lavcev družbenih dejavnosti v Celju smo o osnutku zakona razpravljali 20. junija. Ugo- tovili smo, da je temeljna smer, ki jo predpostavljajo stališča omenjene 31. seje CK ZKS in doslej vodene raz- prave v sindikatih, v osnut- ku zakona zaobsežena. Zato ga v načelu sprejemamo. Glavne naše pripombe pa so v naslednjem: 0 Prirejen je preveč za go- spodarstvo, ki pridobiva do- hodek na tržni način (glej 3. člen). Potrebno bo dodatno ustrezno vključiti tudi držbe- ne dejavnosti, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela. # Ideja o teritorialnih spo- razumih ni dorečena (glej 11. člen). Utegne namreč priti do koUzije med teritorialnim in panožnim sporazumom. Za- kon bi torej moral takšno ko- lizijo vnaprej onemogočiti. 9 Ponovno je prišla do iz- raza odločna zahteva, da se v novem zakonu onemogoči preseganje zgornje meje oseb- nih dohodkov, ki jo dogovo- rijo podpisnice sporazuma. To je bilo mogoče doslej s plačilom »sankcijskega dav- ka«- Takšno možnost pa po- novno daje, resda alternativ- no, tudi osnutek v 33 a členu. Treba je vztrajati na spo- štovanju sp>orazumov in do- kler veljajo, jih ni mogoče kršiti. % Soglasni smo tudi, da so takoimenovani »notranji ro- ki« 20, 30 dni prekratki in bi jih bilo treba primemo raz- širiti. % Vse to in še druga od- prta vprašanja (minulo delo in način njegovega upošteva- nja in vrednotenja, merila oziroma metodologija za vrednotenje pokhcev) terjajo resnično poglobljeno razmi- šljanje. Pa tudi pedagoški vi- dik ni mogoče zanemariti, saj morajo delavci - rekel bi - ve- deti o zakonu vse, ker ga bo- do v postopku sporazumeva- nja neposredno uporabljali in izvrševali. IGOR PONIKVAR (TEMELJNI KAMNI Jutri, v petek, bodo občani faarske občine priče po- membnim dogodkom. Kar fcri temeljne kamne bodo gradili tega dne in nedvom- » bodo novi obrati, zgraje- Ji na teh temeljnih kamnih, "nogo pripomogli k čimprej- fejemu odpravljanju nera^i- iostina šmarskih tleh. V Rogaški Slatini bodo •livnostno začeli z gradnjo "vega hotela A kategorije. * Šmarju pri Jelšah bodo še j^s gradili novo šolo, o ka- smo že večkrat pisali in njene nujnosti ne bi po- •"•»rjali še enkrat. V Cerov- *" bodo začeli s separacijo ^ka in slednjič, temeljni r^fn za nove delavnice in r*že bo vgradilo tudi pre- l^iniško podjct.)e Donat iz J*Saške Slatine. Tako bo sa- Rogaška Slatina dobila ^ nova objekta, ki jih nuj- * potrebuje. Za vse onienje- * novogradn^je je že odo- I?" kredit, «i ga je dala Lju- S^iska baiika. 2. julija 1942 so revirski borci napadli rudnik in zunanji obrat v Rečici močno poškodovali. Na ta dan vsako leto praznujejo občani laške občine svoj praznik. Letos na praznični dan vzidujejo laški »knapi« nov mejnik. Odpirajo novo tovarno v zamenjavo za hirajoči rudnik. Na našem posnetku je nekdanji rudar Maks Štravs, ki upravlja z razrezovalnim strojem. Štravs je delal v jami, zaradi bolezni je postal invalid tretje kategorije in se zdaj rehabilita- cijsko preusmerja na delovno mesto v novi tovarni »TIM«'. Minuli petek je bil izvoljen v delavski svet TOZD »TIM«. Srečno! GRIŽE 30 LETŠLANDROVE BRIGADE Uvodna prireditev v praznovanje občinskega praznika občine Žalec bo v nede- ljo, 1. julija, ko bodo v Grižah proslavljali 30-letnico ustanovitve šlandrove brigade. Pripravljalni odbor za pro«4avo tega pomembnega jubileja, vodi ga spomeničar STANE KOKALJ iz Celja, je že opravil vse potrebno, da bo proslava stekla kar naj- bolj slovesno. Kot je predvideno, ss bo okoli 700 preživelih borcev šlandrove brigade zbralo pred spomenikom v Grižah, od koder bodo skupaj z mladino v sprevodu kre- nili na prireditveni prostor v letnem gledališču Lemberg. Mladina se bo pred tem udeležila pohoda iz Prebolda, kjer je bil rojen Slavko šlander, po katerem je briga- da dobila ime, mimo spomenikov NOB, preko šprajčevega hriba do prireditvenega prostora. Poleg borcev šlandrove brigade se bo proslave udeležilo tudi več sto ne- kdanjih borcev z našega območja ter številni občani. Po raportu, ki bo predvidoma podan FRANCU LESKOVŠKU—LUKI, častnemu predsedniku Republiškega odbora ZZB NOV, bo na svečani proslavi govoril MITJA RIBIČIČ, predsednik Republiške konference SZDL. V kulturnem programu bodo sodelovale združene godbe na pihala in združeni pevski zbori ter člani mladinskega aktiva iz Griž. Praznovanje 30-let.nic# ustanovitve šlandrove brigade pa se bo nato nadaljevalo s tovariškim srečanjem. Pripravljalni odbor za proslavo 304etnice ustanovitve ŠLANDROVE BRIGADE vabi borce, mladino in vse občane našega območja, da se proslave v Grižah udeleže v čimveojem številu. B. S. Kar v dveh občinah našega območja, v Laškem in Žalcu, bodo v teh dneh pra?novali.Zato smo v današnjem NT nekoliko na- drooneje predstavili prve prireditve in priprave na praznovanje. V Laškem- se že veselijo prvih uspehov. Nekaj važnih dogodkov šele pride Prva velika žalska svečanost pa bo zbor šlandrovcev. NT bo kljub prazničnemu sredinemu dnevu izšel v četrtelc, ta- ko da ne bo nobenih zamud. Upajmo vsaj, da bo vse v redu. Da!ies lahko v NT preberete reportažni zapis Milenka Stroška o celjskih »škrjančkih«. Milenko je bil skupaj s celjsko ekipo na 19. igrah bratstva in enotnosti v Vinkovcih. V redakciji smo se odločili še za eno pot. Tone Vrabl bo odšel na Sutjesko, na premiero istoimenskega filma, in na partizanski zbor. Saj se naj- brž spomnite, da smo o tem filmu že pisali. Takrat, ko so ga snemali. Tone bo obiskal še nekatere druge zgodovinske kraje v partizanski Bosni — in seveda marsikaj prinesel domov v novinar- ski beleo reor- ganizaciji sindikatov strokov- nih sodelavcev v sindikatih, torej profesionalnih sodelav- cev, več, ne manj. To pred- vsem v strokovnih sindikatih, tudi v velikih osnovnih orga- nizacijah srndiltata. Tu pro- fesionalizem, mislim na rav- ni osnovnih organizacij, ni nevaren, ker se. ne more od- tujiti od baze, ne more se od- tujiti od članstva, njegovih problemov. NOVI TEDNIK: V kolikšni meri boste zares neprofeslo- nalec v svoji fukciji. Ne bi r;id primerjal razloček s športom, vendar pa .,. JANEZ BARBORIČ: Da bi funkcijo predsednika op- ravljal izključno v svojem prostem času, to seveda ne bo šlo, saj še fimkcije pred- sednika sindikata industrije in rudarstva v občini nisem opravljal tako. Menim, da mi bo 50 odstotkov časa vzela predsedniška funkcija. V ko- lektivu mi za moje delovno mesto dajejo pomočnika. Od- ložiti bom moral vse funkcije v občinskem in zveznem me- rilu, dosedanje namreč, pa tu- di v kolektivu, razen seveda članstva v sekretariatu ZK, kar me bo obdržalo v kurzu političnih dogajanj v tovarni. NOVI TEDNIK: Že zdaj je bil vaš prosti čas sila skopo odmerjen. Gotovo bo šlo tu- di zdaj veliko vašega časa v škodo vam in vaši družini. Računate sploh na kakšno uro zasebnega življenja? JANEZ BARBORIČ: Raču- nam- Ravno na tovariško so- lidarnost do funkcionarja- ne- profesionalca računam. Zato se že zdaj toplo priporočam za razumevanje ob sobotah m nedeljah. Če tvegate toUko prostora, zapišite to. NOVI TEDNIK: Kot absol- vent in še kasneje ste bili časnikar. Zato menim, da se o problemu informiranja lahko pogovarjava »profesionalno«. Kaj sodite o informiranju kot temeljnem pogoju samoup- ravljanja? JANEZ BARBORIČ: O tem, da je informiranje pogoj sa- moupravljanja, ne bi zgublja- la besed. Menim tudi, da in- formiranja ni premalo, so se- veda izjemne sredine, kjer ga je res malo, toda bolj po- membno je to, da informira- nje ni dovolj dobro. Vsebin- sko predvsem in metodolo- ško. Kvaliteta informacije je odvisna od tega, koliko ix>ve, in če je povedana razumljivo. Vsem namreč, ne le izbran- cem. To trdim tako za čas- nike, ki so včasih sredstvo dopisovanja med posamezniki in ozkimi skupinami, pa tudi za tiste, kar obešajo na oglasne deske ali pripovedu- jejo na sestankih in zborih. NOVI TEDNIK: iiin(^ delavci v bazi, ki volunteJ* brez nagrade in plačila op^ Ijajo svoje dolžnosti, se pj| sto pritožujejo o množici log, o pravcatem papirnat^ dežju, s katerimi jih jejo občinski, medobčinski republiški sindikalni foj^!' Se utegne to zdaj sprem^ ti, ko vam v vrhu ne bo ba tudi na ta način dokazom, ti svoje dejavnosti? JANEZ BARBORIČ: gp^ membe lahko pričakujetj. vendar ne iz razloga, ki» navajate. Mislim, da se bo sindikatih tok akcijskih y bud moral zasukati tako. ( bodo pobude prihajale iz i, ze, od izvora raznih prob; mov. Obseg nalog bo ras od spodaj navzgor, terjal; strokovnih sodelavcev ozc ma profesionalnih sindikaj; delavcev analitične obra\Tia- in proučevanja, od voljet forumov pa odločitve za ene ne akcije in pobude. Dosi; se je seveda prepogosto t gajalo, da so se akcije zače, od zgoraj, pa se sesule ; pleča sindikalnega političnes aktiva v baza v najrazličntj ših oblikah; od prepogost^ sestankarstva do poplave i pisov, okrožnic itd. NOVI TEDNIK: Je m( nost, da bi se kdaj kasn^ po izteku mandata pogo\i jal z vami kot poklicnim j Utikom? JANEZ BARBORIČ: Ne! zato, ker bi morda s tem n vrednotil princip neprofesa nalnosti sindikalnega vri Sem že imel priložnost, dal postal profesionalni polita pa se nisem odločil. Ne sam zato, da sem se za svoj!» klic močno trudil, da semi trudil za uspeh v poklicu- tudi rad ga imam. Ko K mandat mimo, bom spet s« odstoten član kolektiva št« ske železarne. JURE KRAŠOVB Seminar v Dobrni Dogovor o načrtni in do- sledna uresničitvi sprejetih nalog je potreben, še pose- bej, če se bliža p>oletni do- pustniški čas. Celjska ZK je v preteklih mesecih sprejela precej sklepov. Tako so na zadnji seji konference raz- pravljali o gospodarski pro- blematiki, še pred tem pa so skupaj s sindikatom zasnova- li akcijo na področju stano- vanjske problematike, delav- ske kontrole in uresničevanja ustavnih dopolnil. K tem na- logam se sedaj pridružujejo zadolžitve v pripravah na oba. kongresa ZK, na volilne konference osnovnih organi- zacij, na razpravo o javni ustavi in celovito problema- tiko idejnopolitičnega uspo- sabljanja članov ZK. O vsem tem je več kot 80 sekretarjev osnovnih organizacij in od- delkov ZK iz celjske občine razpravljalo na celodnevnem seminarju na Dobrni. Semi- nar, ki je bil predvsem delov- ni dogovor, bo zagotovo spod- budil živahnejšo partijsko dejavnost. Kaj menijo sekre- tarji o takšnem načinu dela.' To smo povprašali štiri par- tijske sekretarje. Združevanje akcijskih pri zadevanj, ki niso usmerjena zgolj na vodilijo partijska strukturo, so opazna v celj- skem političnem življenju že nokaj časa. Saj, na primer, uresničevanje delavske kon- trole ni le naloga predsedni- kov sindikalnih p>odružnic ah pa sekretarjev. V enaki meri so zanjo zadolženi predsedni- ki delavskih svetov direktor- ji, predsedniki mladinskih ak-' tivov in drugi vodilni, samo- upravni in politični delavci. Samoupra\'Tia integracija vseh naporov v delovnih kolekti- vih je porok za kakovostno izpeljavo sprejetih nalog. Sedanje politično vzdušje ne prenese oklevanj, mlačno- sti in tudi počitnic ne. Obi- čajno i>oletJio »aktivistično sušo« mora letos zamenjati živahna tvornost — ne samo v občinskih forumih. Poseb; no v delovnih kolektivih in v krajevnih skupnostih, tam kjer že sedaj z različno stop- njo dejavnosti uresničujejo ustavna dopolnila. Javna raz- prava o ustavi in priprave na VII. kongres ZKS in X. kon- gres ZKJ, zlasti pa konkret- ne gospodarske težave zahte- vajo povečano angažiranost vseh družbenih sil v delov- nih sredinah. -d ELVIRA LENASI, vodja komerciale v Plinarni — vodovod Celje: »Seminar dobro ocenjujem, zlasti ker je zdaj p>o konfe- renci, ki je bila namenjena gospodarstvu. Pomeni razpra- vo in dopolnitev konferenčne- mu delu. Kaže tudi na nuj- no povezavo gospodarstva z delom družbeno političnih struktur. Seminar nas je tu- di zbližal v smislu medseboj- nega dogovarjanja. Pričaku- jem, da bodo po tem semi- narju, čeprav je informativ- nega značaja, stvari še bolje stekle, kot so doslej.« DANILO KRALJ, strugar, EMO Celje: »Seminar mi po- meni koristno izmenjavo iz- kušenj pri delu, s kakršnim se srečujemo sekretarji OOZK v posameznih delovnih kolek- tivih. Želim si še več takšnih srečanj, vendar krajših. Mo- rah bi obravnavati posamez- ne teme, vsako zase, a bolj p>odrobno. Večkrat bi se mo- rali sestati, manjka nam iz- menjave mnenj in izkušenj ravno na področju uresniče- vanja ustavnih dopolnil. Ne mislim pa samo na ustavna dopolnila, tudi druge akci- je bi lažje reševali.« MAJDA BRENČIC, socialna delavka. Zdravstveni dom Ce- lje: »Ta seminar je zelo do- ber, ravno zaradi svoje infor- mativne oblike. Medsebojni dogovori nam mnogo pomeni- jo. Nakazal je številna vpra- šanja z našega pKKiročja de- la, s katerim se srečujemo kot sekretarji. Tako bi se morali pogovarjati tudi o delavski kontroli, o osnovnih smernicah, o novi ustavi. Pri nas v zdravstvu so pa še drugi, povsem specifični pro- blemi in naloge. Takšne se- minarje še potrebujemo.« ALEKSANDER KERST^j varnostni inženir, Cestno ? jetje Celje: »Mislim, takšni seminarji potrebn'^' sebno še v času pokonfe'^ nega obdobja, ko na seni^^ ju nadaljujemo obdelavo^ binskih smernic, zastavlJ ^ nalog, dogovarjamo se " j lu. Ko takole pridein''^^^, seminarju skupaj, i^^^ mo izkušnje in oblike de* ^ tem času se mi zdi to t^^^i bolj pomembno, ker P^'^ mo v čas, ko bomo p enoletni obračun dela smu. Mislim, da hO Ijit obračun..« 28. junij 1973 NOVI TEDNIK — 3. stran (j O šoli v Orli vasi jj ukinitve podružnične v Orli vasi se zopet za- ' pe je do nedavnega ''^ za šolo, gre odslej za ' j več. Spontana reakcija wi tednov, ko je skupšči- ^ine Žalec sprejela od- ' o ukinitvi šole, je pre- ^ v organizirano akcijo s ^ političnimi cilji. Nič fni mogoče govoriti o , da so občani spontano ,,.;rali na predvideno uki- ^ šole, ki je vsestransko jjeljena. Kajti gre za or- '■^■ffCiO obliko odpora, ka- j nosilci so posamezniki, javedajcč se pri- tem po- ^(.^ ki jih s svojim rav- jjeni povzročajo. Za kaj i^aprav gre? lavTiost je že bila seznanje- stem, da je posebna dele- jja pred dnevi obiskala publiško konferenco SZDL Ljubljani ter tamkaj šne tiične delavce seznanila s )i)iemom okoli ukinitve šo- vOrli vasi. V tem ni nič narobe, kajti vsakdo ima pra- vico, da podvzema takšne ali drugačne akcije, kadar je prepričan, da so njegovi in- teresi ogroženi. Tako pravico imajo tudi občani prizadetih zaselkov in prav je, da so jo izkoristili. Pri vsem dogaja- nju okoli ukinitve šole v Orli vasi pa gre še za drugo stvar in to je tisto nekaj več, kot smo zapisali zgoraj.. Pred dnevi (prejšnjo sredo) je vodstvo osnovne šole Prebold ob sodelovanju oddelka za splošne zadeve pri žalski ob- činski skupščini v Orli vasi sklicalo roditeljski sestanek. Na tem sestanku so namera- vali vse prizadete starše po- drobno seznaniti s priprav- ljenim programom prešola- nja otrok. Tak sklep je bil sprejet na izrednem zboru volivcev, ko so le-ti zadolžili strokovno službo in vodstvo šole, da pripravi program, na podlagi katerega bodo potem tekli nadaljnji pogovori. Se- stanka v Orli vasi, na kate- rem naj bi bili starši s pro- gramom prešolanja seznanje- ni, pa ni bilo! Ni ga bilo za- voljo tega, ker se ga ni ude- ležil niti eden od prizadetih staršev. Bojkot torej! Kajti neverjetno je, da bi se vsi starši, vseh tridesetih otrok samoiniciativno odločili, da na sestanek ne gredo. Nekdo je moral po tistem, ko so vabila za sestanek prišla, ho- diti od hiše do hiše in nago- varjati ljudi za bojkot sestan- ka. S tem pa zadeva dobiva drugačno obeležje, če pred tedni še nismo trdili, da za akcijo proti ukinitvi šole v Orli vasi stoje posamezniki, ki to počno z določenimi raz- logi, potem je to od pretekle- ga tedna dalje povsem jasno, problem ... Z bojkoti pripravljenih se- stankov se problema prav go- tovo ne da urediti, tudi s trmoglavostjo ne. Program prešolanja je pripravljen zelo natančno in v njem so po- drobno obdelana vsa vpraša- nja prevoza otrok. Zakaj se starši niso hoteli s tem sezna- niti ter se z odgovornimi po- govoriti še o eventuelnih ne- jasnostih? Brez njihovega ak- tivnega in tvornega sodelova- nja problema nikakor ne bo mogoče rešiti tako, da bi bili občani kar najbolj zadovolj- ni. Za pametno dogovarjanje sta vedno potrebna dva, kaj- ti v obratnem primeru se do- ločena zadeva pač uredi tako, kot jo je urediti mogoče. Bodi že tako ah drugače, eno je jasno: metode, ki se jih v z-adnjem času poslužuje- jo v Orli vasi, da bi dosegli kar hočejo, niso sprejemljive in razpletu celotnega vpraša- nja samo škodujejo, prizade- vne občane tamkaj snih kra- jev pa pred javnostjo postav- ljajo v dokaj čudno luč. BERNISTRMČNIK khka skupščina ia zadnji seji skupščine R je tekla beseda o števil- toalnih vprašanjih. Od- aiki so podrobno sprego- ili o problematiki zapo- imja, o kadrovskih ter lerialnih težavah občinske Bve ter na seji sprejeli lo odlokov s področja ur- fana, komunalnih zadev, novanjske politike, finane splošnih zadev. središču pozornosti pa je bila pan delu sej seveda ponovna l'«va oiioli ukhiitve podruž- »šole v Orli vasi. Vse kaže, t končno prišlo do kompro- *f rešitve, ki bo vsaj delno fcla k rešitvi problema., ■"ifno je namreč bilo, da se *i tretjega in četrtega raz- 'prešolajo na matično šolo v *W in bo zanje organiziran (torej tako, kot je bilo Neno), učenci prvega in dru- četrtega razreda prešolajo »»tično šolo v Prebold, in bo * organiziran prevoz (torej ta- ™' je bilo predvideno), u- " prvega in drugega razreda * do nadaljnjega (!) še ime- «k na šoli v Orli vasi. V »'»rili sedanje šole naj bi bil pouk male šole, predvidoma tod uredila tudi vzgoj- wstvena ustanova. Taka re- I Pa praktično pomeni, da "o nadaljn.jega ostane in da '"'febno pristopiti k adaptaci- ji zgradbe, tako kot je bilo s programom ob razpisu referendu- ma tudi določeno. Gordijski vo- zel, ki so ga nekateri tako pridno zapletali, je torej presekan! Odborniki občinske skupšči- ne Žalec so v celoti potrdili tudi predlog sveta za splošne zadeve o podelitvi letošnjih občinskih nagrad. Dobili jih bodo: KRAJEVNA SKUP- NOST VINSKA GORA za do- sežke pri komunalni ureditvi kraja; KRAJEVNA ORGANI- ZACIJA ZVEZE BORCEV IN PIONIRSKI ODRED »IVAN- KE URANJEKOVE« IZ GRIŽ za dosežke pri razvijanju tradicij NOB; KAREL KAČ za dolgoletno aktivno družbe- no politično delo in ZORKA GODLER prav tako za nese- bično in dolgoletno aktivno družbeno politično delo. Po- sebno priznanje občinske skupščine pa bo prejel kolek- tiv Pohištvene industrije »GARANT« iz Polzele. Skupščina je tudi sklenila, da bo praznovanje občinskega praznika leta 1975 v Andra- žu nad Polzelo. Prihodnje leto pa bo na Taboru. B. S. POSVETA Hi akcijskem programu, S^Sa je sprejel komite pn&ke konference ZKS .^slju po Titovem pl- so bile nekatere po- ^•iibne naloge sprejete za področje vzgoje .izobraževanja. Tako bi ^''^1 zavod za šolstvo, ■^^izacijska enota v Ce- ^ že spomladi organizi- h\\ ^^Pu^liški posvet o .vzletnih idejne naravna- li pouka v osnovnih ^Jrednjih šolah. Ta po- bi moral slediti raz- . "^ro-rn o idejni narav- ij^ Osti vzgoje in izobra- lj^.^ja po celjskih ^eda,- k "^ib kolektivih. Čeprav VJ^ šolsko leto že kon- V^' posveta še ni bilo. U.^a zato, ker je zavod KT^^alna ustanova in ne pripravljati občin- skih posvetov. Najbrž pa občinske meje ne bi sme- le vplivati na to, lai bo pripravljen tak zani- miv, potreben in angaži- ran posvet ali pa ne bo. Zelo preprosto ga je za- snovati regijsko in ga or- ganizirati. Saj bi bile mi- sli o tem, kako pouk v naših šolah posodobiti, pa dosledno izpeljati zahteve o socialistično angažirani šoli, koristne vsemu šol- stvu celjskega območja. Zato bi kazalo nalogo ure- sničiti vsaj jeseni in za- vod za šolstvo bi moral biti že po funkciji njen glavni nosilec. Resda sedanje težave pri stimuliranju pedago- škega dela ne gredo ne- kako v korak z zahtevo po kakovostni idejni na- ravnanosti vzgoje in izo- braževanja. Z vsemi nalo- gami, pred katere je po- stavljeno šolstvo. Vendar pa bo do jeseni bržčas že marsikaj urejeno in bi bil lahko posvet dober uvod v novo šolsko leto. Oh laškem prazniku Letošnji občinski praznik v občini Laško je po svoji vse- bini izjemen. Doslej še ob no- benem prazniku ni bila obči- na tako zelo obogatena, pa naj gre za veliko pridobitev na področju gospodarstva, ki je rezultat solidarnosti vse slovenske družbe, ali pa za dragocene prispevke, ki so si jih z izgradnjo komimalnih objektov oskrbeli .občani sami. Slovesnosti so se začele že minulo soboto, ko je prazno- valo gasilsko društvo v Zida- nem mostu. Z družbeno po- močjo je prišlo do prepotreb- nega avtomobila za prevoz opreme in ljudi v akcijo. Po- sebej slovesna je bila nede- lja, ko so odpirali krajevno cesto med Zidanim mostom in širjem. Za to cesto so ob- čani vasi pod Kopitnikom prispevali okoli sedem mili- jonov starih dinarjev v de- narju, predvsem pa s prosto- voljnim delom. Precej so pri- pomogle tudi delovne organi- zacije, občinska skupščina in drugi. Izredno požrtvovalni gradbeni odbor iz Širja je do- bil na dan otvoritve občinsko priznanje Osvobodilne fronte, akt svečane otvoritve pa je opravil predsednik občinske skupščine Rudi Grosar. Težišče proslav in priredi- tev bo v naslednjih dneh. Najprej bo svečana otvoritev rekonstrirane ceste Laško— Lahomno. Otvoritev bo v so- boto popoldne, in sicer pri mostu nad Marij agradcem. Pravzaprav gre tu za otvori- tev dveh delov ene in iste ce- ste. Prvi del je bil namreč zgrajen iz sredstev lani spre- jetega samoprispevka, drugi del pa z dodatnimi prispev- ki občanov in delovnih orga- nizacij. V soboto zvečer bo v Svib- nem, kjer bo letos osrednja prireditev, srečanje mladine. V nedeljo zjutraj bo naprej v Radečah svečana seja ob- činske skupščine, na kateri bodo podelili občinske nagra- de »2. julij«. Velik . zbor v Svibnem se bo v nedeljo 1. julija za- čel ob 10. uri dopoldne. Zbor bo povezan z otvoritvijo re- konstruirane ceste iz Jagnje- nice do Svibnega. To cesto, dolgo blizu 4 kilometre so ob pomoči delovnih organizacij in občinske skupščine zgradi- li občani Svibnega in okolice s prostovljnim delom, pri- spevki v denarju tn z vožnja- mi. V Svibnem bodo ta dan odkrili tudi spominsko obe- ležje žrtvam fašističnega te- rorja, saj je Svibno bilo med vojno hudo prizadeto s tem, da so skoraj vse prebivalce Nemci izselili na tuje in v kraj naselili Kočevarje, Juž- ne Tirolce in Besarabske Nemce. Seveda bo v Svibnem tudi velika kulturna prireditev. Nastopali bodo šolski otroci, godbe na pihala in združeni moški pevski zbori. 2. julija, na dan, ko so pred 31. leti borci revirske (»■ te nap>adli rudnik v Rečici in ga onesposobili za proizvod- njo, slavijo člani kolektiva, ki je zrastel iz vrst rudarjev, veliko delovno zmago. Ob de- seti uri dopoldne bo v Rečici svečana otvoritev nove tovar- ne izolacijskega materiala, ki je bila zgrajena v rekordno hi- trem času in je bila po hu- dem požaru v aprilu docela sanirana. Praznični bo tudi naslednji dan, saj bo na šmohorju »rudarski piknik«. Počasi bo sicer rudarjenje v Laškem prenehalo, z njim pa tudi praznovanje dneva ru- darjev. Svečanosti se bodo v laški občini končale na Dan bor- ca, ko bo v Zidanem^ mostu otvoritev strelišča in ko se bo mladina vrnila s štiridnevne- ga pohoda po poteh kozjan- skega odreda. Predsednik skupščine občine Laško, RUDI GROSAR, med pogovorom na svečanosti ob otvoritvi ceste Zidani most — širje. Tudi letos kot že vrsto let nazaj bo v počastitev prazni- ka celjske občine, v spomin na ustanovitev Prve celjske čete, 20. julija 1941. leta, več prireditev in proslav. Glavno besedo med organizatorji bo- do imeli športniki, ki bodo s tekmovanji začeli že v sobo- to, 7. julija. Ta dan bo nam- reč pri Skalni kleti medna- rodni turnir v hokeju na tra- vi. Zatem se bodo zvrstili igralci in igralke odbojke, konjeniki, privrženci malega nogometa, strelci, šahisti in kegljači. V večini primerov gre za medmestna in tudi drugačna si^ečanja. Za uvod v številne prire- ditve bo na drsališču v celj- skem mestnem parku, v so- boto, 7. julija ob 20. uri oper- na predstava Matija Gubec. Delo žalskega rojaka Rista Savina bo predstavil ansam- bel ljubljanske opere. V sredo, 18. julija bodo v domu JLA odprli razstavo »Vstaja narodov Jugoslavije«, dan pozneje pa bodo v Ko- karjih začeli tabor »bratstva in prijateljstva«. Glavne in zadnje prireditve v počastitev praznika celjske občine bodo v soboto, 21. ju- lija. Vse bodo v šmartnem v Rožni dolini, ki bo za to priložnost dobilo tudi asfal- tirano cestno povezavo s Ce- ljem. Sicer pa se bodo doma- čini postavili še z nekateri- mi drugimi deli. Tako bodo ob pol treh popoldne odprli obnovljeni kulturni dom ter odkrili spominsko ploščo pa- dlim borcem. Ob treh popol- dne se bo v obnovljenem kul- turnem domu pričela slav- nostna seja celjske občinske skupščine, na kateri bodo po- delili tudi letošnje šlandrove nagrade. In končno se bo ob štirih popoldne, na jasi blizu središča šmartna v Rožni do- lini, začelo še slavnostno množično zborovanje, ki bo združeno z zborom aktivistov OF za celjsko in savinjsko območje. Ob tej priložnosti bo skupščina podelila nekda- njim aktivislijm OF domicil- no listino. MB VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ MARJAN AŠIČ, podpredsed- nik Skupščine občine Celje Ne samo zaradi obča- snih ali trajnih akcij, ki so namenjene varstvu oko- lja in ne samo zaradi od- bomiških vprašanj na zad- nji skupni seji članov obeh zborov skupščine ob- čine Celje, tudi sicer, za- radi problematike, ki je za Celje več kot značilna, vas prosim, da kot pred- sednik komisije za var- stvo okolja odgovorite na vprašanje, kakšne uspehe je vaša komisija zabele- žila, oziroma kako je de- lo zastavila, da bi biLi njeni rezultati čim lepši. Pri vsem tem ne gre sa- mo za onesnažitev zraka in voda, marveč tudi za druge korake, ki naj bi vrnili ali vsaj skušali vr- niti Celju ime lepega in čistega mesta. Prav zato vas še prosim, da odgo- vorite, kako je z urejeva- njem in vzdrževanjem parkov, zelenic, kako s čiščenjem ulic in drugimi podobnimi deli. Milan Božič, novinar »ZRELI« MATURANTJE V torek, 26. junija, je bila v Narodnem domu zaključna svečanost, na kateri so pode- lih diplome maturantom celj- ske gimnazije, ki so svoj zre- lostni izpit uspešno opravili. Izpit je uspešno opravilo 92 dijakov, 30 jih je bilo matu- re oproščenih zaradi odlične- ga uspeha, padel na maturi ni nihče. Vsekakor lep uspeh gimnazijskih maturantov. Na svečanosti je spregovoril tudi predsednik skupščine občine Celje ing. Dušan Bumik, ki je makirantom zaželel uspeš- no prebroditev vseh težav, ki jih še čakajo v nadaljnjem študiju in hkrati izrazil željo, da bi se po končanem študi- ju vrnili v Celje, 4. stran — NOVI TEDNIK 28. junij 1973 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Naj vam zaupamo, da v Aero Celje pripravljajo nov proizvod — PEKI papir. Že sam naziv ix>ve, da gre za »pečenje«. Pa- pir Peki bo uporaben predvsem v gospodinjstvu. Na njem bo moč peči pe- civo in meso. Na primer: namesto da pomastimo pekač, položimo vanj Pe- ki papir in enostavno pe- čemo — zarebmice, rebr- ca, seveda če jih dobimo, itd. Skratka papir, ki se ne žge, vendar peče. V celjski Zlatarni so ustanovili temeljne orga- nizacije združenega dela že v februarju, in sicer: TOZD Aurea, TOZD Zla- tarna Celje, TOZD Auro- dent Ljubljana, TOZD Zla- tarstvo Trbovlje in TOZD Atelje za zlatarstvo, Ljub- ljana. V teh dneh so dali v podjetju v razpravo sa- moupravni sporazum o J!druževanju TOZD. — Z.\VOD ZA NAPRE- DEK CJOSPODAR.STVA V CELJU BO LETOS slavil 15-letnico delovanja. Lani je ustvaril 600 starih mi- lijonov realizacije, od te- ga pa skoraj eno tretjino za dela delovnim organi- zacijam z drugih ob- močij. To kaže, da de- lovni kolektivi s celjske- ga območja še premalo sodelujejo z Zavodom. Zanimivo je še, da so v Zavodu za napredek go- spodarstva lani dosegli 100 milijonov skladov, le- tos pa "bo najbrž ta vso- ta prekoračena za okrog 50 milijonov. — NA DAN M. MAJA 1973 SO BILE NA CELJ- SKEM OBMOČJU BLOKI- RANE ZA 1,554.000 DIN LE TRI ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, IN SICER: KLIMA, ŽIČNA IN KOMOS V SLOVEN- SKIH KONJICAH. Po- temtakem res skoraj ni več mogoče govoriti o blokaciji žiro računov v celjski regiji. *** — V PRVIH PETIH MESECIH TEGA LETA JE ZNASAIJV IZCJUBA GO- SPODARSTVA CEIJSKE- GA OBMOČJA 19.622 TI- SOČ DIN -ALI SKORAJ 2 STARI MILIJARDI. To izgubo je ustvarilo 20 de- lovnih organizacij, a pre- težno iz Celja (9). Pove- dati pa je potrebno, da je do izgub prišlo pred- vsem zaradi odpisa ter- jatev (66°«). Z najvišjo izgubo je poslovalo EMO (6.306 tisoč din). Vsa iz- guba je posledica odpisa terjatev. Izgube pa so še imeli v Splošni vodni sku- pnosti Nivo, v Cestnem podjetju (sezonski zna- čaj proizvodnje), v Slo- venija Mercurju, v Obno- vi Radeče, v Turistu Mo- zirje, v KK Šentjur, v Splošno gradbenem p>od- jetju Rogaška Slatina, v Gradnji Žalec in Komu- nalnem stanovanjskem FJodjetju v Zrečah. Izgu- bo pa sta še izkazovala Obrtno podjetje Olka iz Smartnega ob Paki in Ga- rant iz Polzele (zaradi od- pdsa terjatev). Izgube, ki jih delovne organizacije izkazujejo med letom, ne dajejo osnove za uvedbo sanacijskega postopka ozi- roma za izplačevanje 90 odst. osebnih dohodkov. Nepokrite izgube p>o za- ključnih računih za leto 1972 pa so imeli samo Apnenik Pečovnik (Celje), Oljka (Šmartno ob Paki) in Komos (Slovenske Ko- njice). NE GRE DRUGAČE -VEČ DELATI FRAN JO KLINGER: Na pravimo analizo o dejan- ski razbremenitvi gospo- darstva. ADOLF HRASTNIK: Za milijone dolarjev uvaža- mo kopalne kadi, EMO pa je moral v obratu Kru- ševac p>oslati delavce na dopust, ker ima zaradi nizkih cen kopalnih kadi izgubo. Ali — leta in leta nam že manjka radiator- jev, cena pločevine pa je pri nas dražja kot pro- izvod in je zato morala tovarna EMO prekiniti proizvodnjo radiatorjev. TUr^MER V(X;A: Vi deti moramo učinke po- moči jugoslovanske druž- be nerazvitim na zaosta- lih področjih. NESTL ŽG.ANK: Dohod, ki proračunov so preko- račeni v republiki in fe- deraciji, v občinah pa ve- lja limit. Govorimo o vlo- gi baze — kdo je vpra- šal baz6, ali bo letos v obtoku 42'" več denarja. Kdo je dovolil »nadrukati dinarje«? DUŠAN BURNI K: Pre malo govorimo o produk- tivnosti dela. IVAN ATELŠEK: Admi nistracija igra preveliko vlogo v jugoslovanskem gospodarstvu. Gospodar- stveniki moramo vedeti, kaj bo veljalo jutri v eko- nomski politiki FEDOR GRADIŠNIK: Razčlenimo učinek vseh investicij na rast družbe- nega proizvoda. IGOR PONIKVAR: V Sloveniji intervencijski po. segi na politiko delitve osebnih dohodkov niso potrebni, saj imamo sa- moupravne sporazume in družbene dogovore. To je le nekaj iztrga- nih mnenj nekaterih raz- pravljalcev na posvetu, ki ga je o aktualnih go- spodar.skih problemih pri- pravila komisija za druž- benoekonomske odnose pri medobčinskem svetu ZKS Celje. Uvodni bese- di v posvet sta podala Štefan Korošec, predsed- nik komisije, in Slavko Verdel, direktor SDK Ce- lje. Posveta se je udele- žil tudi Miran Potrč, pred- sednik komisije za druž- beno ekonomske odnose pri CK ZKS. Čeprav je bila razprava o splošnih gibanjih gospodarstva ze- lo zanimiva, jo lahko str- nemo v eno samo zahtevo — gosF>odarstveniki hoče- jo odpravo parcialnih ad- ministrativnih rešitev v ekonomski ix>litiki. Kre- pitev administrativnih po- segov škodi učinkovitosti in uspešnosti gc^podarje- nja, naravnemu toku go- spK>darskih gibanj. In končno tak proces p>o- večane vloge državne ad-. ministracije v gospodar- ski politiki tudi ni v skla- du z ustavnimi spremem- bami. Zato morajo vsi republiški organi, zlasti pa ZK, začeti z odločno akcijo za spremembo se- danjih neurejenih razmer v ekonomski p>olitiki. Kritika govornikov na > posvetu ni bila usmerjena' le navzgor ali navzven. Opozorila je tudi na skri- te rezerve, na samoiska- nja, na povečanje pro- duktivnosti, na boljšo ekonomičnost. Na kako- vost gospodarjenja. Ali je naključje, da tu- di v delovnih organizaci- jah v zadnjih mesecih vse bolj pozorno in odkrito govore o problemu storil- nosti? O tem, da produk- tivnost prepočasi nara- šča. Prav gotovo, da ne. Tudi podatki o gospodar- skih gibanjih v prvih treh mesecih tega leta namreč govorijo, da storilnost ne raste tako, kot bi jo mo- rale spodbujati vse moč- nejše zahteve po večjih osebnih dohodkih. Vsi ve- mo, da so realni osebni dohodki pod lansko rav- nijo. Toda vedeti mora- mo, da jih ne bo moč po- večevati, če bo produktiv- nost stagnirala. In čeprav gre v tej zahtevi za maj- hno protislovnost — več in bolje delati ob soraz- merno nizkih osebnih do- mKikih, bodo prihodnji meseci vsi v znamenju želja po večji storilnosti. Res, ne gre drugače — vsi skupaj moramo več in bolje delati. Stabiliza- cije ne bomo preskočili kot lahko atletsko oviro. Ta tek bo trajal nekaj časa — in ne brez poto- kov potu. Celo gospodarstvo celj- skega območja, ki v pr- vem trimesečju tega leta kaže še kar ugodne re- zultate, pade pred izpitno komisijo, ki bo vpraševa- la o kakovosti gospodar- jenja. Poglejmo nekaj iz- datkov. C^elotni dohodek prvih treh mesecev znaša 3,994.485 tisoč din. in je za 23"" večji kot lani. A ostanek dohodka ne do- sega lanskega. Terjatve do kupcev so porasle, za- loge pa so normalne. Iz- plačani neto osebni do- hodki so porasli za 9 "/o. Vedeti pa moramo, da je problematika osebnih do- hodkov v gospodarstvu nekoliko drugačna kot v družbenih dejavnostih in povsod tam, kjer so ose- bni dohodki zamrznjeni. Finančna likvidnost go- spodarstva našega območ- ja je boljša. Izgube v pr- vih treh mesecih pa zna- šajo skoraj dve stari mi- lijardi. In sedaj pomem- bna številka — gospodar- stvo naše regije je lani in letos zaradi odpisa terja- tev izgubilo skoraj 16 sta- rih milijard dinarjev. Kdor ima rad primerja- ve, bo lahko sam ugoto- vil gibanja v posameznih občinah celjske regije. Razveseljiv je porast iz- voza. Storilnost skromno narašča, mnogo bolj neza- dovoljivi pa so podatki za ekonomičnost, renta- bilnost in akumulativnost gospodarjenja. Indeks r^. sti ne dosega lanskih re. zul tatov. In kakšne so plače? i^. plačani mesečni neto osg. bni dohodki na delavca so bili v gospodarstvu celj. ske regije takile (po vrst nem redu v občinah); Ve- lenje (2122 din), Šentjur (1895 din), Celje (iggj din), Žalec (1865 din), La- ško (1751. din), Šmarje (1749 din), Slovenske Ko- njice (1742 din) in Mozir- je (1648 din). V dinamiki rasti gospo- darstva prvi meseci v le- tu navadno niso povsem realni. Zato so to podatki s hibo. Ne gre pa pre- zreti bistvenega procesa — da kakovostno slabše gospodarimo. To pa mo ra sprožiti že rahel alarm, V delovnih kolektivih in zunaj njih. Eden izmed temeljnih pogojev za go- spodarsko preo.snovo pa je, kot je meny Miran Potrč, izoblikovati tak ekonomski sistem, ki bo spodbudil primerno orga- nizacijo v proizvodnji. bo trajnejši. Ki bo stimu- liral najboljše in največ- je dosežke. Ki bo zago- tovil enotno nastopanje na tujem trgu in učinko- vito usklajevanje progra- mov. Gospodarstvo celjskega območja je, tako je bilo razbrati iz razprav na po- svetu, pripravljeno dat: vse od sebe za uspešno stabilnejše in učinkovitej- še gospodarjenje. J. V. Z/čna PREUSMERITEV Težave, s katerimi s« spo- prijemamo v Žični, so rezul- tat daljšega procesa. In tudi naše preusmeritve ne bomo dosegli čez noč. To je bi- stvena misel iz pogovora z direktorjem Žične, diplomira- nim inženirjem Francijem Draganom, ki je pred nekaj meseci prevzel v roke krmi- lo nadaljnjega razvoja tega celjskega kolektiva. Žična resnično že nekaj let niha v gospodarski uspešnosti. To se je med drugim odrazilo tudi v višini osebnih dohod- kov. Delavci z njimi niso za- dovoljni. Zato so imeli v Žič- ni pred nedavnim nekaj od- kritih pogovorov. Razgrnili so položaj tovarne, njene te- žave v proizvodnem progra- mu, letošnje dokaj ambici- ozne cilje (lanska realizacija je bila 7,5 milijarde, pian za to leto pa je 9,2 milijarde) in se dogovorili, da bodo do konca leta zdržali pri seda- njih osebnih dohodkih. Pa ne samo to. Tovarna je pred pomembnim korakom. Kam stopiti? Kaj delati? Kako de- lati? »Naša značilnost je, da lah- ko kritično govorimo o pro- izvodnem programu. Doslej je Žična razvila več področij in je tudi dosegla solidno finančno reaUzacijo. Toda če gledamo položaj Žične in njen proizvodni program s tržnega vidika, celovito, potem je učinek drugačen. Kakovost gospodarjenja zahteva kritič- no soočenje. Proizvajamo si- ta, mreže in transportne tra- kove, železno platno, vzmeti, žično gradbeno armaturo in žična pletiva. Torej pet pro- gramov, kar že diši malo na »svaštarstvo«. Bolje povedano — niti en program ni dovolj razvit. Ob tem, da naša teh- nologija ni dovolj sposobna,« je poudaril Franc Dragan. Tržna ponudba Žične je pisa- na. Toda analize morajo ix>- vedati, kaj je tisto, kar bo dajalo največ gospodarskega učinka. Sita, mreže in tran- sportni trakovi so konjuktur- ni. Proizvodnjo železnega plat- na bodo najbrž opustili. Pri vzmeteh se kaže zanimiva možnost sodelovanja z avto- mobilsko industrijo. Ali pa, da bi Žična v sodelovanju s slovenskimi železarnami zgra- dila tovarno za tehnične vz- meti. Kako bo z žično grad- beno armaturo, še ne vedo. Bodo počakali na tržne ana- lize. Enako velja za žična pletiva, kjer pa je že jasno, da je učinek njihove proiz- vodnje premajhen in zato nezanimiv. »Mi gremo v specializacijo proizvodnega programa. Sode- lujemo tudi z Zavodom za napredek gospodarstva. Se- danji tržni program smo dali pod lupo in tak pogled naj pokaže, pri čem smo in pod kakšnimi pogoji bomo lahko ostali. Moramo pa proizvod- ne programe oplemenititi na primerni tehnološki ravni,« poudarja direktor Franc Dra- gan. To isikanje novega mesta na pisanem igrišču v kovin- sko-predelovalni industriji je pobudilo integracijo Žične s slovenskimi železarnami, ^ar 92,91b zaposlenih se je od- ločilo za integracijo. Ta po- datek govori o zavesti kolek- tiva, o njegovem spoznanju, da se mora podati na pot jasne usmeritve in perspek- tive. Važno je namreč, kaj bo jutri. Seveda pa ,je potrebna realna ocena trenutka. Letošnji plan je zahteven. Skok v kakovost go- -spodarjenja, v višjo produktiv- nost, v iskanje rezerv, v novo organizacijo dela je nujen. Ob tem. da bodo v Žični oI>držaIl sedanje osebne dohodke, .je ta naloga .še toliko zahtevne.jša. Za- gotovo bo sistematizacija in oce- nitev delovnih mest podala mož- nost, ob bol,išem gospodarjenju, za ustreznejši sistem nagrajevan,ja v prihodnjem letu. Res pa Je bo- lje malo počakati, če to zahteva sedanji položaj in predvideni jut- rišnji rezultati. Ali, kot je rekel Franc Dragan, »s 1. 1. 1974 .se bo v Žični marsikaj spremenilo.« Z juni.jem mora kupovati 2ična dražnji material, kar ji bo vzelo okrog 600 milijonov. Zato si pri- zadeva.|o povečati cene žičnih iz- delkov. Ob tem pa kritizira.|o »anarhijo birokratskega odloča- nja« v Jugo.slovanskem gospodar- .stvu. Toda vztrajali bodo. In iska- li dodatne ventile. Spodbudno je, da so prav pred dnevi sklenili s Sovjetsko zvezo posel v vredno- sti ene milijarde. Izvozili bod« rudarske mreže. Pa tudi znotraj kolektiva Je .•tedaj drugačno vzdušje. Če bi rekli, da je to leto za žično prelomno, bi bese- da izzvenela preveč aktivis- tično. A povsem drži, da ne bo lahko. Bo pa marsikaj pomenilo, če bo ves kolektiv enotno vztrajal na poti »ure- jevanja stvari«. Važno je — vedeti, kaj hočemo! Cinkarna - otvoritev Jutri dopoldne bo v celjski Cinkarni veliko slavje. Sveča- no bodo otvorili novo tovar- no titanovega dioksida. Sred- stva za to veliko naložbo je prispeval poleg domačih pro- izvajalcev in bančnih institu- cij vzhodnonemški partner. Tovarno so gradili i>et let, ce- lotna naložba pa bo stala ok- rog 50 starih milijard. Nova tovarna bo dala letno okrog 25.000 ton belila. Polovico bo dobil vzhodnonemški partner, ostalo pa bo Cinkarna proda- la na domačem in tujem trgu. Otvoritev tovarne titanove- ga belila predstavlja pomem- ben dogodek v postopni pre- usmeritvi, sanaciji in razvoju Cinkarne. Kajti v Cinkarni menijo, da bodo morali v prihodnje v razvoju dati prednost kemiji in grafiki, v metalurgiji pa bodo dali večji poudarek finalni proizvodnji. Z dokončano investicijo to- varne titanovega belila se uresničuje intenzivna cinkar- niška usmeritev v kemijo. Že letošnja proizvodnja titanove- ga belila bo Cinkarni izbolj- šala materialni položaj. Letoš- flji^jiJan realizacije znaša ^ milijard, drugo leto P^' ravajo doseči 70 miUJ^'' varna titanovega diol^^i edina tovrstna tovarn^ goslaviji in na Balkan« zato v Cinkarni oW njo boljše gospodarsK^ he. Direktor tovarne [ inženir Jakob Razpotn'* V petek bo pred!','' vzhodnonemške in / vanske vlade najprd ' inženir Dušan Burni''' sednik občinske Celje. Otvoritev tovsj ob 11. uri. Gostje si ^ di ogledali tovarnišh?' re. Otvoritev Ti02 po^ po darilo Cinkarni novanju njene lOO-lf'" stoja. AVTOPRALNI^ Ljudska tehnika " . nem ob Paki j«. ^ strop v svoji ulični^''^ bil pi-enizek in se je bila učilnica P>^^J kvaril. Uredih pa f J prostorov za različi\. ^ nosti. Postavili so t'^^^ ček za pregled av' j(i ter uredili novo avtomobile. gt, 24 — 28.iunl| 1973 NOVI TEDNIK — 5. stran Otroško varstvo piferencirano plačevanje gtroškov organiziranega dnev- pega varstva otrok je pred ^urmi. Temeljna skupnost ptrošicega varstva Celje je po- slala v javno razpravo osnu- (glc nove lestvice in tako ko* figirala lestvico iz leta 1968. 2a starše z dohodki na 1.000 ^arji na družinskega člana je predlog nove lestvice tak, ^ namesto dosedanjih šest dohodkovnih skupin uvaja deset skupin. Pri plačevanju ^igoje tn varstva otrok izha- ja iz stroškovne in ne eko- nomske cene: Pri tem pa bi starši še vedno plačevali le- 70 odstotni delež stroškovne'' cene, ostalo pa se bo še ved-j no finansiralo iz družbenih, virov. Ta odločitev o 70 od- stotnem plačevanju vzgojnme velja za vse družine, tudi za tiste, ki imajo več kot 1.800 dinarjev dohodka na družins- kega člana- V dohodke druži- ne se vključujejo dohodki iz delovnega razmerja staršev, pokojnina staršev in preživ- nina. Otroški dodatek se v začetku ni štel k dohodkom družine, na predlog sveta za socialno varstvo pri občin- ski skupščini v Celju pa so otroške dodatke vnesli v do- hodek družine. Ker pa bo stroškovna cena za p>osamezne oskrbovance različna (za dojenčke bo za 30 odstotkov višja, za šolske- ga otroka pa za 15 odstotkov nižja od predšolskega otro- ka), vzbuja ta različnost stro- škovne cene na prvi pogled pravično razdelitev, po drugi strani pa navaja na misel, ali vzgoja otroka v podaljšanem varstvu ni ena izmed oblik šolsko učnega procesa, v ka- terem moramo stremeti, da bo spričo svoje poslanske vlo- ge, brezplačen? Male šole, ena izmed nadaljnih perspektiv- nih oblik našega učno vzgoj- nega procesa, so še vedno odrinjene od rednega finansi- ranja. Zato pa toliko bolj kričijo po ureditvi ter spet navajajo na misel, da bodo družine prizadete dvakrat. Plačevale bodo vzgojnino in šolnino hkrati, pri tem pa najproduktivnejši in ustvar- jalni kader v naši družbi, ka- terega zadeva diferencirana lestvica vzgojnine najhuje, že tako plačuje največje obre- menitve v različne družbene sklade. Kaj pa delež staršev v jav- ni razpravi? V vzgojno varst- venih ustanovab so starše že povabili na razgovore. Starši se v večini primerov z dife- rencirano lestvico otrok stri- njajo, nizajo pa vrsto pri- pomb, ki smo jih že omenili. Zadovoljni so zlasti tisti star- ši, ki z novo družinsko ob- remenitvijo niso prizade- ti, ostali pa ugotavljajo, da že tako plačujejo večja sred- stva pri samoprispevku za urejanje varstva in je tako njihov delež občutno večji. Zaskrbljujoča pa je resignira- na ugotovitev staršev, ki je ponekod prišla na dan, češ nova diferencirana lestvica vzgojnine bi bila sprejeta tu- di brez našega deleža, zato so javne razprave odveč. To nam kaže še na nezrelo moč posameznika, samoupravi j al- ca, ki se čuti še tako brez- močnega, da v javni razpravi nerad sodeluje, ker na svoj DA ali pa NE ne pričakuje uspeha. ZDENKA STOPAR la kiju če k tekmovanja SSD v Braslovčah Zadnji petek je bilo v Braslov- čah, kraju pod partizanskimi Do- brovljami, bolj živahno, kot je morda sredi turistične sezone. Več kot petsto pionirjev in mla- dincev, članov šolskih športnih društev iz vse Slovenije, se je ibralo na zakljutjni prireditvi, ki sta jo skupaj pripravila republiški center ŠŠD in ŠŠD na osnovni »11 v Braslovčah. To je že drugo leto, da je zaključna prireditev lajbolj množičnega tekmovanja v Sloveniji na širšem celjskem pod- ročju. Lani je bila v Preboldu, letos v Braslovčah. To je nov do- kaz razvejanosti in kvalitetnega lela ŠŠD na našem področju. Tisto petkovo jutro je pravza- prav razočaralo mlade športnike, kj so bili namenjeni v Braslovče. Začelo se je namreč z dežjem! fistave, ki so jih izobesili v kra- ji v znak pozdrava mladim športnikom, so se namaka.e v Bokroti. Vendar tudi dež ni pre- Frečil veselega razpoloženja, saj •o se stisnili v kinodvorano in prisostvovali skrbno pripravljene- mu kulturnemu programu ter rizdelitvi priznanj vsem udele- *nceni v letošnjem tekmovanju »D. Letos se je prijavilo za *kniovanje osnovnošolskih .*>SD tekmovanje pa je končalo 66. "ed srednjimi šolami se je pri- »^'Uo 29 SSD, pogoje za končno »»rstitev pa je izpolnilo il diu- Vsega skupaj je nastopilo ™to 80 tisoč mladih športnikov. ^ upoštevamo dejstvo, da ima ^nutno samo približno 50 ud- »otkov vseh slovenskih šol SSD, "uko prlčaiiujemo, da se bo to tekmovanje z n(»viini društvi v prihodnjem letu še razširilo in tako predstavljalo resnično bazo množičnosti, iz katere lahko kas- neje pričakujemo kvaliteto. Tudi letos je med osnovnošol- skimi SšD zmagal Prebold, na drugo mesto pa so se uvrstili domačini Braslovčani, kar js za njih nedvomno velik uspeh. Osta- le šole s širšega celjskega območ- ja so se uvrstile takole: 5. OŠ Hudinja Celje, 8. OŠ Hrastnik, 11. OŠ Gustav Šolih Velenje, 14. OS Mozirje, 15. OS Bistrica ob Sotli, 17. Oš Biba Ročk Šoštanj, 19. Oš Podčetrtek, 24. mesto de- lita OS Radeče in Oš Šmarje pri Jelšah, 30. I. OŠ Celje, 32. III. OS Celje, 33. OS Frankolovo, 35. OŠ Tončke Cečeve Usično, 38. OS Store, 42. OŠ Vransko, 46. Oš Šmartno ob Paki, 49. Posebna šola Ivanke Uranjekove Celje (dobili so še posebno priznanje za delo v oteženih delovnih po- gojih), 50. OŠ Poljčane, 52. OŠ I. celjske čete Celje in 58. II. OŠ Slovenske Konjice. Med srednjimi šolami so se SSD s celjskega območja uvrsti- la takole: 4. Rudarski šolski cen- ter Velenje, 6. Gimnazija Celje, 7. Tehnična šola Celje in 21. Go» stinska šola Celje. Zbranim mladim športnikom so se predstavili tudi poznani šport- niki košarkar Pavle Polanec, ho- kejist Gorazd Hiti, smučarski ska- kalec Marjan Prelovšek in telova- dce Janez Brodnik, v kulturnem programu pa so nastopili: pevski zbor OŠ Braslovče pod vodstvom Marije Dostan, folklorna skupina iste šole pod vodstvom Bernarde Granc in skupina iz OŠ Biba Ročk iz Šoštanja pod vodstvom Teje Podgoršek. O pomenu dela ŠŠD je govoril namestnik repu- bliškega sekretarja za kulturo in prosveto Rajko Šugman. Ivljub dežju, ki je pokvaril še bolj prijetno srečanje, so se mla- di športniki napotili do jeztra, kjer je bilo slišati dvoje: škoda, da je dež in ne moremo videti v vsej lepoti Braslovškega jezera In okolice ter prihodnje leto na svidenje! Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVCAK Predstavniki prvih treh š.SD s pokali, zlatimi zvezdicami in zastavi- cami ter knjigami kot priznanje za uspehe, ki so jih dosegli v letoš- njem tekmovanju. Od leve prot! desni: predstavnik SSD Stična (tretji), predstavnik ŠŠD Braslovče (drugi) in predstavnik ŠŠD Prebold (prvi). SLAVA SMAGUR »Delam in sem aktivna Že vsa leta po vojni pa tudi med njo in prej. Zdaj je prišlo priznanje. Srebrni znak OF. Poleg tega sem letos dobila tu- di srebrno odličje repu- bliške organizacije Rdeče- ga križa. Kolikšno prese- nečenje! Vsega tega ni- sem pričakovala, saj se mi je zdelo, da so minili časi, ko lahko tudi teren- ski delavec dobi družbeno priznanje. Lahko si mislite, da sem ga bila vesela. Zara- di njega sem skrajšala zdravljenje v zdravilišču. Prišla sem na svečanost. Bila sem srečna in zme- dena. Tedaj, ko sem mo- rala k odru, se mi je zde- lo, da še hoditi ne znam. Vse je bilo tako čudno, veselo in nepričakova- no .. .« S temi besedami je od- prla svojo osebno izkaz- nico. V njej piše z veliki- mi črkami: DELO. In še enkrat in še stokrat, nič- kolikokrat. Delo jo spre- mlja ves dan, vse dni v letu in vsa ta leta. Delo je pustilo svoje sledove, tudi življenje, trpljenje in prav tako tisti zapis smr- ti v 1942. letu, ki mu je po sreči ušla. Beseda je utrujena, živci razrvani, toda srce in misel sta či- sta. V njej je preveč po- štenosti, preveč ponosa, da bi klonila ali da bi se borila zase. Zaradi drugih in za druge hodi naokoli. Hodi kot obiskovalka med ljudi, ki so potrebni družbene pomoči. Zna se krepko zavzeti za druge. Kaj pa zase? Nikoli in tudi danes ne. Njena aktivnost ne po- zna meja. Delo v različ- nih organizacijah na te- renu je njen drugi dom. Krajevna skupnost. Socia- listična zveza, Zveza bor- cev . .. Koliko sestankov, koliko obveznosti. In ni- koli ne, ne morem, ne zjiam. »V Zavedni imamo lep dom OF. V njem se raz- vija precejšnja aktivnost, žal pa mladih v njem ni ali jih je premalo. Tako se pri delu v glavnem srečujemo eni in isti. Stari obrazi.« »če bi mogli, za kaj bi se na terenu še zavzeli?« »Za kanalizacijo na dru- gem koncu Teharske ce- ste. Naj vam povem, da nimamo zaprtega kanala in tudi denarja ne, da bi ga uredili. Potem si lah- ko mislite, kako je, ka- dar se odpadne vode izli- vajo v odprt jarek. Ime- li smo že marsikaj, tudi material za ta dela pa obljube. Na koncu je osta- lo — nič.« Na mizi, v čisti in lepo pospravljeni kuhinji, je bil v vazi lep šopek cve- tic. Prinesla jih je delna socialna podpiranka kot čestitko za njen srebrni znak OF. »Kot znaka, sem se ra- zveselila tudi teh cvetic. Veliko mi pomenijo!« Da bi nikoli ne ovenele! M. BOŽIČ turizem Ob plavalnem bazenu v Preboldu. Čeprav so vodo vanj šele natakali.je imel dosti obiskovalcev... Prebold, Šempeter, Bra- slovče, Vransko, Gora Olj- ka ... Pet turističnih točk Spodnje Savinjske doline. Vsaka živi svoje življenje. Pisano in pestro, z mnogi- mi nihanji navzgor in na- vzdol. Bolj ustaljena giba- nja so le na Vranskem in zlasti v Šempetru, kjer v zadnjih letih poznajo samo pot navzgor. Tu imajo tudi natanko določen vozni red, čvrst program, ki ga dosle- dno uresničujejo. Zibelka povojnega turi- zma v Spodnji Savinjski dolini, Prebold, S8 znova prebuja. Zdaj ne gre več za biti ali ne biti. Vpraša- nje, ki se pojavlja v zad- njem času je le, kako da bi dosegli še več, da bi do- hiteli zamujeno in dali svoji dejavnosti celoletni pečat. V kraju sta dva nosilca turistične aktivnosti: doma- če gostinsko podjetje, ki upravlja z vikend naseljem, bazenom in gostinsko eno- to pri njem ter turistično društvo. Na čelu gostinske dejav- nosti je Marija Zagorični- kova, vse odtlej, ko so se odločili za ustanovitev last- ne gostinske gospodarske organizacije. Zdaj delo teče in tu so že tudi načrti, ki bi jih radi uresničili, če- prav v zadnjih treh 'letih niso držali rok križem. Ta- ko so za razna preureditve- na dela pri bazenu in go- stinski enoti potrošili oko- li deset milijonov starih dinarjev, lastnih sredstev. To je za kolektiv, ki šteje dva člana, veliko. »Naši načrti so skromni in vsklajeni z možnostmi, ki jih imamo. Sicer pa bi radi še letos zasteklili del gostinskega prostora, ki je sedaj proti bazenu odprt. Tako bi dobili večji lokal, ki bi ga lahko s pridom uporabljali tudi v zimskem času. To delo smo že na- meravaU opraviti pa ni bilo dovolj denarja. Upajmo, da bo letos lažje.« Tako je pripovedovala Marija Zagoričnikova. Bazen je odprt. Čistilne naprave v redu delajo in zato je tudi temperatura vode višja kot bi bila sicer. Voda se segreje tudi do 24 stopinj Celzija. Sicer pa bo bazen zahte- val še svoje. Nekatera dela so neizogibna, razen tega bodo morali raziskati vod- ne vire. Prvi znaki namreč kažejo, da je vode manj kot jo je bilo nekoč. Vikend naselje ima svoje stanovalce že od marca le- tos. Zanimivo je, da sem- kaj prihajajo več ali manj stalni gosti. To velja tako za tuje kot domače. Neka- teri so tu že kar doma, saj prihajajo v Prebold na po- čitnice že več kot deset let oziroma manj. Med tujci je največ Zahodnih Nem- cev in Nizozemcev, med domačini pa so. turisti iz Zagreba," Varaždina in dru- gih hrvaških krajev. V naselju je enajst hišic, od katerih ima vsaka po dve postelji. Je pa moč do- dati še tretjo. Vse kaže, da so mir, čist zrak, sprehodi v okolico, dobra hrana pa tudi bazen tisto, kar privablja tofiko ljudi v Prebold. MB Marija Zagoričnikova, up- ravnica naselja Savinjski log v Preboldu DOBRA PREDSEZONA Po nepopolnih podatkih celjske turistične zveze smo. lahko z obiskom turistov na širšem celjskem območ- ju v času tako imenovane predsezone zadovoljni. Med- tem ko je bilo v državi pa tudi v Sloveniji v prvih pe- tih mesecih letos celo ne- kaj manj nočitev kot lani v istem času, je celotno celjsko območje zabeležilo 2-odstotni porast. Bolj raz- veseljivi pa so podatki za. Celje in celjsko občino. V- tem ko je bilo v C61ju v tem času za 7 odstotkov! več nočitev, jih je bilo v j občini celo za 9 več kot Vi istem razdobju lani. 6. stran — NOVI TEDNIK 28. junij 1973 ~ St2i Pomenek na Dolgem polju NiSMOlADOVOLJN! Pred SZDL, zlasti pa pred krajevnimi organizacijami, je cel splet novih nalog, ki jih narekuje uresničevanje nove ustave. Seveda je prva in temeljna naloga temeljito seznanjanje članstva z novo ustavo. Nič manj pomembno pa ni to, da se Socialistična zveza sama, tako organizacijsko kot vsebin- sko prilagodi novim ustavnim normam, da se kot najmnožičnejša politična organizacija temeljito pri- pravi za razvijanje družbenih odnosov na višji, neposredni samoupravni ravni. Brez dvoma je med prvimi konkretnimi nalogami utrditev delegatskega sistema, ki naj zagotovi uveljavljanje najbolj ele- mentarnih družbenih interesov v temeljni družbeni celici — krajevni skupnosti. S takim spletom vprašanj smo se obrnili na najodgovornejše predstavnike političnega življenja v krajevni skupnosti Dolgo polje; Jaka Majcna, predsednika krajevne konference SZDL, Borisa Rosino, predsednika Izvršnega odbora SZD in Miša Kovača, predsednika KS. BORIS ROSINA: »Že na zadnjem sestanku naše kra- jevne organizacije SZDL smo na kratko razpravljali o ustavnih dopolnilih m novi organiziranosti. Sprejeli smo sklep, da bomo še pred po- čitnicami organizirali dve jav- ni razpravi o spremembah. Prva taka razprava bo danes, v četrtek, 28. junija, na ka- tero bomo pK>vabili vse druž- beno politične organizacije na terenu. To bo poglobljena razprava. Želimo, da zaradi nove organiziranosti temelji- to pripravi vse organizacije na terenu, da bodo usklajeno delovale. Do prve polovice ju- lija bomo realizirali tudi raz- pr—.^.rr. po posameznih po- dioižničnih odborih. Naš iz- vršni odbor ima glede na ve- območja krajevne skfj^nosti štiri podružnične odbore. Tako se bo razprava širila med občane. Zaradi različnosti našega terena bo sicer težko zagotoviti skupne interese. Posamezniki bodo prav gotovo hoteU uveljavljati svoje, zato jih bomo skušali tisklajevati. Mislim, da bo p>otrebno lju- dem zelo natančno prikazati, kaj je SZDL in kakšne so njene naloge v novem ustav- nem sistemu. Lahko rečem, da delovanja SZDL na Dol- gem polju še ni toliko čutiti, kot bi se ga moralo- Nekaj je temu kriva »dediščina«, malo pa tudi iskanje najbolj- ših rešitev, ki še niso imele pravega odraza. Premiki pa so že vidni. Mi bi radi, da bi aktivirali večino občanov tudi zaradi tega, ker mora- mo imeti najmanj 60 kandi- datov ob novem sistemu. Smo pravkar v fazah evidnetira- nja. Kandidati so predvsem ljudje, ki se že pojavljajo v dejavnostih naše KS, ven- dar je to preozek krog zain- teresiranih. Prepričan sem, da so na terenu še ljudje, ki bi jih lahko vključevali v ak- tivnosti.« JAKA MAJCEN: »Vsi raz- mišljamo in iščemo vzroke za premajhno aktivnost obča- nov. Pričakovali smo večji od- ziv in več spodbude za delo. Veliko ljudi se priseli na naše območje, vendar ne naj- dejo poti do nas. čeprav so bili prej akti\mi, zdaj niso. " Največ čuta odgovornosti še imajo za šole. Tudi vse javne tribune so dobro obiskane, kjer se kot diskutant pojav- lja tudi SZDL.« BORIS ROSINA: »Mi bi ze- leh aktivirati tudi vse ostale činitelje, ne samo občane KS. Na našem območju je veliko delovnih organizacij, tu sta- nujejo tudi ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah zu- naj našega terena. Prizade- vamo si, da bi s temi organi- zacijami enotno nastopali na našem terenu, po nekem pro- gramu, z racionalnim troše- njem sredstev. Čutile naj bi se odgovorne za reševanje vseh problemov finančnih po- moči. Pri njih je bolj zasto- pan socialni vidik angažira- nja« MIŠO KOVAČ: »Mi bi radi, da bi te organizacije obdrža- le nadaljni kontakt s svojimi delavci, to je, da bi se zani- male za to, kako leti živijo po delovnem času. Veliko tež- je sodelujemo s tistimi zunaj našega terena, ki imajo pri nas najmanj 120 stanovanj za delavce. Zdi se mi, da vod- stva sindikatov v teh organi- zacijah niti ne vedo, kje je naš teren.« BORIS ROSINA: »Smo ena izmed celjskih KS, kjer že uveljavljamo nov delegatski sistem. V krajevni organizaci- ji Socialistične zveze so za- stopani delegati s terena, iz delovnih organizacij in inte- resnih skupnosti. Vendar ugo- tavljamo, da v tem kratkem času nismo uspeli^ navezati vsebinski stik predvsem z de- lovnimi organizacijami. Smo v fazi dogovarjanja z njimi in kaže, da se bo tu premak- nilo. SZDL se pri nas čuti soodgovorna za vse, kar se na našem področju dogaja, saj si bomo v prihodnje sami krojili jKJlitiko pri reševanju komvmalnih problemov, kot tudi problem sredstev. Oblike organiziranja po delegatskem sistemu je velik korak na- prej. Občani so bih prej za- prti v ožji krog in formalne možnosti širšega vplivanja ni- so imeli.« BORIS ROSINA: »Naša krajevna organizacija SZDL si je zadela obširen program. Prva akcija, ki smo jo uspeš- no izvršili, je bila poživitev poverjeniške mreže. Poverje- niki ne bodo samo blagajni- ki, ampak tudi prenašalci zgoščenih informacij o doga- janjih na terenu. Drugo: po- staviti moramo enotno orga- nizacijo na terenu, najti mo- ramo stike z ostalimi druž- beno-političnimi organizacija- mi. Najboljše kontakte ima- mo s KS zaradi sorodnosti problemov.« JAKA MAJCEN: »Občani iščejo usluge pri KS in po- gosto pri SZDL, na katero se obračajo, kadar gre za reši- tev problemskih stvari.« MIŠKO KOVAČ: »Vendar vsem ne moremo ustreči, so premalenkostni. Ne zavedajo se, da smo od občine precej dobili, da smo veliko naredili- Občina ima posluh za zahte- ve naše KS, kolikor je pač v njenih močeh. »Kritikom« se tega ne da dopovedati. Problem pa je ureditev oko- lice. Poslali smo opozorila vsem lastnikom vozil, ki par- kirajo na zelenicah. Sploh na- ši občani premalo pazijo na čistočo in red v okolici blo- kov in individualnih stano- vanjskih hiš. Morali bi se tu- di v okviru hišnih svetov bolj zavzemati za red v blokih in okrog njih. Je pa res, da je za to premalo sredstev. Smo sicer dobili po 1 dinar na kvadratni meter, vendar je to premalo. Potrebno bo dobiti denar, zlasti pri podjetjih, katerih delavci stanujejo pri nas. Nujno potrebno je tudi, da dobimo igrišča za rekre- acijo mladine in starejših Občani na sestankih negodu- jejo, ker je gradnja rekreacij- skega centra pod Golovcem v zastoju. ' JAKA MAJCEN: »Tudi zara- di uslug se pritožujejo. Ima- mo samo dva bifeja, prav ta- ko pa je premalo trgovin. Prepričani smo, da se bodo naši občani in SZDL z aktiv- nostjo izvršnega odbora, kon- ference in interesnih skup- nosti ter občanov samih lah- ko uveljavili v novem sistemu organiziranja.« D. P. Boris Rosina Celje: Na široki skupni poti šesta seja konference občinske organizacije Zve- ze komunistov v Celju je prinesla v družbeno in gospodarsko življenje celj- ske občine nov utrip. Nje- no delo in zlasti zaključ- ki niso ostali zaprti v par- tijskih krogih. Dobili so izreden odmev v javnosti. Postali so izhodišče za skupno in enotno obrav- navo in zlasti za razreše- vanje vseh, še predvsem gospodarskih vprašanj. Postali so delovna obvez- nost za vse ljudi. Tako se je odprla široka, skup- na pot pri reševanju go- spodarskih in s tem dru- gih vprašanj celjske ob- čine. Zaključki šeste seje so dobili prvi odmev na zad- nji seji celjske občinske skupščine. Pobudo občin ske organizacije Zveze komunistov so sprejeli tudi odborniki. Gre za konkretne naloge, za kon- kretne obveznosti. Pred dnevi so se z nji- mi seznanili tudi predsed- niki delavskih svetov ve- čine gospodarskih in dru- gih organizacij v občini. Na seji partijske konfe- rence so v resnici govo- rili o gospodarskih vpra- šanjih. Toda, kje je meja med gospodarstvom in negospodarsko dejavnost- jo? Klasične meje se po- dirajo, integracijski in drugi procesi sodelova- nja zbližujejo vse dejav- nosti. Zato tudi zaključki seje konference ne velja- jo le za gospodarstvo. Kot odborniki občinske skupščine, tako so tudi predsedniki delavskih sve- tov organizacij združene- ga dela sprejeli priporo- čila seje konference ZK kot svojo obveznost. In tako je na pobudo orga- nizacije Zveze komuni- stov v obči7ii stekla enot- na akcija vseh družbenih silnic, enotna akcija za obravnavo in reševanje' zlasti gospodarskih vpra- šanj. Kljub neuspehom, ki jih je gospodarstvo « občini doseglo v zadnjem času, ni časa za počivanje na lovorikah. Prav tako ni razlogov za pesimizem. Priporočila šeste seje konference občinske orga- nizacije ZK v Celju niso načelna, niti se ne spu- ščajo v podrobnosti, so pa takšna, da spodbujajo k razmišljanju in skupne- mu delu. Priporočila so tudi takšna, da dajejo sa- mauopravnim organom neštete možnosti, da v njih najdejo svoje pro- bleme in poiščejo lastno pot njihovega razreševa nja. Ta pobuda je dobila ustrezen odmev tudi na srečanju predsednikov de- lavskih svetov. Razprava je pokazala, da proble- mov in nalog 7ie manjka. In to na vseh področjih, ne samo v gospodarstvu. Enotnost akcije pa je dobila na srečanju pred- sednikov delavskih sve'ov še eno potrdilo. Na njem so namreč opozorili tudi na pomembnost skupne- ga reševanja stanovanj- skih vprašanj, na združe- vanje sredstev, pa naj bo to v občinskem solidar- nostnem skladu ali v združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo. Samoupravni organi mo- rajo v tej zvezi dati svoj delež in v praksi potrditi pravilo enotnega (beri ce- nejšega in hitrejšega) re- ševanja perečih stano- vanjskih vprašanj. Gre if resnici za vprašanje šte- vilka ena v občini! Skupna pot pa jih vodi še k ustanavljanju in de- lu komisij za samouprav- no delavsko kontrolo in ne nazadnje k uresniče- vanju številnih samoupra- vnih sporazumov in druž- benih dogovorov. Organi- zacije združenega dela postajajo sestavni del ce- lotnega družbenega doga- janja. M. BOŽIČ Govori Ivan Košan, predsednik KS Vinska gora NOVI TEDNIK: Kdaj ste pričeli z orgaiiizacijo priprav na letošnje praznovanje ob- činskega praznika občine Ža- lec? IVAN KOSAN: V našem kraju smo se že najmanj šti- ri leta potegovali aa to, da bi bUo osrednje praznovanje ob- činskega praznika v našem kraju. Ko je lani skupščina v Seščah sprejela sklep, da bo praznovanje letos končno pri nas, smo se takoj lotili prvih organizacijskih priprav. NOVI TEDNIK: Ste za iz- vedbo obsežnega programa imenovali v okviru krajevne 5(kupnosti kakšen poseben odbor? Kako ste pristopili k delu? IVAN KOŠAN: Nismo ime- novali posebnega odbora. Vsa organizacijska dela so poteka- la in tečejo v okviru krajev- ne skupnosti oziroma njene- ga sveta. Pri tem pa moram poudariti, da vse družbeno politične organizacije v na- iem kraju s svetom krajevne skupnosti zelo tesno sodeluje jo, tako da je vse naše delo rezultat skupnih naporov vseh odgovornih v naši kra- jevni skupnosti. NOVI TEDNIK: Program komunalnih del, ki ste si ga zastavili, je zelo obsežen. Kaj vse ste uredili v tem času in kako daleč ste s posamezni- mi deli? IVAN KOŠAN: Res je, pro- gram, ki smo ga sprejeli, je bil zelo obsežen. AsfaltiraU smo sedem cestnih odsekov v skupni dolžini preko 6 kilo- metrov. Poleg tega pa smo v lastni režiji še dodatno asfal- tirali tri krajše odseke, in si- cer dovoz do Zadružnega do- ma, odsek do gasilskega do- ma in cesto v Spodnji čma- vi. Poleg tega smo na vse ce- ste v krajevni skupnosti na- vozili preko 2300 kubikov pe- ska ter jih posuli. Napeljali smo nekaj vodovodov, in si- cer dva večja, to je v Lipju in Janškovem selu. NOVI lEDNIK: Kolikor nam je znano, so ravno pri vodovodih izčrpno pomaga- li tudi občani sami. Kako oce- njujete njihovo sodelovanje? IVAN KOŠAN: Glede sode- loranja občanov moram reči samo eno: izredna pripravlje- nost, ki je prišla do izraza pri vseh akcijah. Ljudje so ogromno prispevali v obUki samoprispevkov, z udarni- škim delom. Takega sodelo- vanja si želimo tudi v bodo- če. Lepo je delati, kadar so ljudje v tolikšni meri pri- pravljeni sodelovati v skup- nih akcijah, kot je to bilo pri nas. Seveda so nekateri po- samezniki, zelo majhno je njihovo število, ki so in stoje ob strani, toda ti so se izlo- čili sami. Sredstva, ki so jih obč-ani sami zbrali, gredo v desetine milijonov starih di- narjev, da o varnosti udarni- škega dela ne govorimo. NOVI TEDNIK: Poleg cest In vodovodov pa je kraj pri- dobil tudi še nekatere druge objekte. Katere7 IVAN KOŠAN: Zadružni dom bo v celoti obnovljen, še zlasti velika pridobitev bo prenovljena dvorana z novim odrom. Naše gasilce je treba še posebej pohvaliti, saj so uspeli dokončati gradnjo ga- silskega doma ter urediti nje- govo okolico- Trgovsko pod- jetje ERA iz Velenja je držia- lo besedo in pristopilo k ure- ditvi trgovine. Žal se je za- taknilo pri načrtih, tako da trgovina do samega praznova- nja še ne bo čisto gotova. Toda kljub temu bomo kma- lu imeli moderno samopo- strežno trgovino, ki bo ne- dvomno velika pridobitev za naš kraj. V programu smo si zadali tudi nalogo, da nape- ljemo telefon v Spodnjo čr- navo, da bi občani tega zasel- ka tako dobili zvezo s sve- tom. Naloga je opravljena. NOVI TEDNIK: In kako je z ureditvijo kraja? IVAN KOŠAN: Krajevna skupnost je razpisala nagrade za n^lg^še ureieo« hiše. No, ne glede na to je treba reči, da so ljudje pridno poprijeli za delo pri olepšavanju svo- jih hiš in gospodarskih po- slopij. Rekli bi lahko, da bo vsa krajevna skupnost kot v novi obleki. Tudi pri tem so ljudje pokazali pK)lno razimie- vanje in upam, da bodo tudi v bodoče tako skrbeli za oko- lico svojih domačij. NOVI TEDNIK: Vse ob.jek. te ste našteli. Kaj pa šola? IVAN KOŠAN: Nisem je pozabil omeniti, saj je to pravzaprav največja pridobi- tev našega kraja. Do praznika bo gradnja zključena in v je- seni bodo naši .šolarji že sto- piU preko praga nove šolske zgradbe. Tu bodo p)ogoji dela seveda popolnoma drugačni, kot so doslej. Še zlasti veli- ka pridobitev pa je tudi vr- tec, ki bo v sklopu nove šo- le in ga doslej sploh nismo imeli. V stari šoli borno ure dili prostore za potrebe kra jevne skupnosti in družbeno političnih organizacij. NOVI TEDNIK: Vse je to- rej praktično i>ripravljeno i* osrednjo proslavo. Imate ka''' šne posebne žel.jo ob tem? IVAN KOŠAN: V glavnem je res vse zaključeno in stori- li smo celo več, kot smo pf; votno nameravali. Nekaj drobnih opravil je seveda š* ostalo, toda tudi to bo pr* vočasno opravljeno. So pa tf"" di še nekatere akcije, ki bomo opravili takoj po pr^ novanju. Radi bi še nap&lj'] li telefon v Lip je in Lopatni^ uredih avtobusni postaji ^ sta sedaj na neprimernih jih, takoj po prazniku pa ^ mo pristopili h gradnji 1^ sko planinskega doma na ^ patniku. Načrte in lokacijo ^ imamo, denar pa bomo tu* skupaj spravili. Posebnih ^ Ija nimam, morda le to, da se rad zahvalil v.«em občan*^ za njihovo dejansko priza^^^^ no delo in pomoč z željo, o* bi tako v Vinski gori ostal*' tudi v bodoče. Sicer pa i^^^j riščam priložnost in val>' ^ vse občane žalske občine okohških krajev, da se osrednje proslave v nedelJ' 8. julija, udeleže v čimvečj^ številu. Razgovor pripravil: ^ BERNI STRMCr^* L,j4^-28. junij 1973 stran 7 f t)elenjskem muzeju AMka med rudarji ^ petek, 29. junija bodo [i prostore v velenjskem J^ju, kjer bo odslej dalje na vpogled umetnost- etnografska zapuščina jLtiška Foita, po rodu Če- ki je več kot trideset let ^jvel v Afriki, za svoj ka- □ši dom pa si je izbral ^je. Tu je tudi pred leti Vgl in vso svojo bogato za- j^ino prepustil Velenjča- 'y tridesetih letih, kar je jjjživel v različnih afriških L^vah, je zbral ogromno iz- ^0 zanimivega etnograf- ^jga gradiva, ki nazorno jfiča o vsej bogati kulturi ^prostega ljudstva na čmi ^Ijni, Ker pa je bil tudi sam (^tiven oblikovalec, mu je ijjišico okolje nudilo ogrom- ^ možnosti, ki jih je reali- jjal v lesu ali kakšnih dru- p materialih. V prvi sobi velenjskega muzeja na gradu so razstavljena dela njegovih učencev Kenyatha Ck)llege v Nairobiju v Vzh. Afriki. V drugi so razstavljeni etnograf- ski predmeti, ki jih je Foit odkupil od domačinov v Afriki. Izredno zanimiva je tretja soba kjer so na vpo- gled obredne maske, ki so jih ob raznih priložnostih uporabljali v Angoli, Kongu, Zah. in Vzh. Afriki ter lut- kovno gledališče (vse figure so iz lesa), ki ga je Foit na- šel ob reki Issuri v Kongu, četrta soba je namenjena po- sebnemu namenu — ogledu diapozitivov, ki jih je Foit posnel med svojim bivanjem v Afriki. V i>eti sobi so ori- ginalna Foitova dela, med drugim tudi spominska ma- ska državnika Toma Kenya- the, ki je bil s Foitom velik prijatelj. Mnogo del še ni razstavljenih in jih bodo ka- sneje. Zanimivo je, da imajo ce- lotno razlago o Foitovi zbir- ki i>osneto na magnetofon in tako ni potreben i>oseben vo- dič. Interpretacijo preko ma- gnetofona je pripravila prof. Pavla štrukelj iz Etnograf- skega muzeja v Ljubljani, tehnično pa so zbirko uredili v prostorih ing. Borut Jen- ko, ing. Ciril Bezlaj in Milan Jeram, vsi zaposleni v TGO Gorenje. Vsekakor predstav- lja Foitova zbirka novo kva- liteto v muzeju slovenskih premogovnikov v Velenju. Otvoritev bo v petek ob 18. uri, muzej pa si lahko ogle- date vsak dan od 8. do 18. ure. T. VRABL »redne maske iz različnih afrišldh držav. Gledališče Abonma delavske mladine Za kojiec sezone je bil na pobudo SLG Celje sklican zanimiv sestanek v prostorih gledališke hi- še. V želji, da bi gledali- šče še naprej odpirali širokemu občinstvu, je uprava gledališča že do- slej uvedla vrsto novih abonmajev, ki so poime. novni tako, da že na zunaj okarukterizirajo smer po- samezne akcije. Tako se je odprl abonma za gle- dališke amaterje, za de- loime kolektive in za Kozjansko. Po tej pobudi je tudi občinski komite mladine v Celju sklical sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki mla- dinskih kolektivov iz de- lovnih organizacij. Namen sestanka je bil, pogovoriti se z mladimi, postaviti osnove novega delavskega abonmaja, navezati z njimi kar najožje stike, jih seznaniti z delom gle- dališča in razgrniti pred njimi repertoar prihodnje sezone. Za začetek so iz- brali pet del, ki bodo omogočala kar najboljšo komunikacijo. Edini pro- blem so še različni tur- nusi, v katerih delajo. Zato bosta za vsako delo rezervirani dve predstavi, ki bosta ustrezali njihove- mu prostemu času. Želja mladih je tudi, da bi gle- dališki igralci v okviru te kulturno-politične akcije prihajali v tovarne in pred napovedanimi pred- stavami s kratkimi odlom- ki in v pogovoru sezna- njali delavsko mladino pa tudi odrasle, ki jim bo ta abonma prav gotovo odprt, z vsebino in idejo posameznega dela. Prva predstava naj bi bila v prvi polovici okto- bra. Izbrana so dela: Ce- hov — Utva, prizori iz živ. Ijenja na vasi, Fritzova komedija Kralj Malhus, Goldonijeva komedija Slu- ga dveh gospodov, Franc- ka Rudolfa Celjski grof na žrebcu ter Jarryjeva klasična burka Ubu kral] ali Poljaki. V pogovoru so si bili mladi udeležen- ci iz delovnih organizacij vsekakor edini, da niti kinematografska predsta- va, niti klubski prostori in še kakšna druga oblika družabnega srečanja ne omogočajo v tako polni meri psihološkega kontak. ta in kulturno-političnega doživetja. Janez Žmavc Velenje Davek podpira TIS Na zadnji soji občinske skupščine Velenje so med drugim sprejeli tudi dva od- loka s katerim se zmanjšuje za 0,5 odstotka prispevek iz osebnih dohodkov za TIS oz. se poveča pretok prometne- ga davka iz proračima za po- trebe TISa. Do sedaj so ob- čani plačevali iz osebnih do- hodkov 3,7 odstotka za po- trebe temeljne izobraževalne skupnosti. Teh 0,5 odstotka, za kolikor se je stopnja zmanjšala, bo odslej šlo v rezervni sklad delovnih orga- nizacij za posebne namene, banke pa bodo ta denar, ki se je nabral od 1. januarja do 30. junija letos tudi vrni- le delovnim organizacijam. Do takšnega zmanjšanja je prišlo zato, ker se v zadnjih letih izredno razvija prometni davek. Vsote zbranega denar- ja so vedno večje in tako lahko iz teh zbranih sredstev več »odrinejo« za TIS. Za primerjavo nekaj podatkov: leta 1971 651, leta 1972 že 910, letos pa pričakujejo milijar- do sto mihJonov starih din. V občinskem proračunu se tako kar 85 odstotkov denar- ja nabere iz rasmih davkov. V celoti gledano bo šlo za TIS od 1. julija letos 47 od- stotkov, 53 odstotkov pa bo ostalo v proračunu (v Celju je to razmerje 35 odstotkov TIS in 65 odstorkov prora- čun). Takšno razmerje je v velenjski občini vsekakor ugodno, vendar so se že zdaj odborniki zavzeli, da ga je v bodoče še treba izboljševati v korist TISa. tv lulturne diagonale: Loče pri Poljčanah (3) Iz hiše MS ne dobite za denar! Tiko so v Ločah rekli ^LF KLOKOČOVNIK, mi- nski mojster, PRAŠNIKAR- ^'A MARA, upokojena us- f^nka in EDO OPERČ- \ upokojen mizar. In kdo '^dnjih dveh letih ni sli- "za Loče. Tiste Loče, ki ^0 leto na gradu Pogled '''tazujejo svojo potrebo po "■''Urnem življenju s svoji- Poletnimi prireditvami, ki 'jih v dveh mesecih ogleda ? tisoč ljudi iz Loč, Konjic, Jjenske Bistrice, Celja, Po- ^e. Laporja, Zreč, 2ič in ^ iz Maribora. Mos bodo poletne prire- ^ že tretjič, odvijale se ^ ob popolni podpori vseh J^anov. Prvo leto pa je bi- "^alo drugače. »Neke Lo- j so se pač spomnile, da j "'lo dobro, če bi priredi- ^ kletne kulturne priredit- j!* s tem seveda niti po- ^ '''i niso na manjvrednost- ^ "komplekse, ki bi jih lah- ij^^jjavezali s konjiškim ob- (^•^im in kulturnim sredi- Tudi sami Ločani so "^o skeptično in nejever- k^prejeli dokaj obširen f am. Celo takšni, ki bi k^^i v prvi vrsti stati v Ij^^^vijainem odboru, so se ^'^Oiaknili na varno, za ^1 Primer, če bi kaj spod- ?■ Bi pač imeli čiste ro- pripravljalni odbor ( ^a-l neomajan. Prvi ve- gradu ni bilo toliko :^^^valcev kot naslednje ko se jih je kar trlo, bili so. Tako se je ^' Lani, ko so se konča- le druge poletne prireditve in ko še ni zadnji obiskova- lec zapustil grajskega dvori- šča, so že Ločani in okoličani spraševali, kaj bodo lahko vi- deh letošnje leto. Potreba, ki se kaže v današnjem času po kulturnem življenju in delo- vanju v Ločah in bližnji oko- lici, je naravnost presenetlji- va. Kraj in ljudje so zaživeli s prireditvami in danes si Loč in Ločanov ne moremo več predstavljati brez njiho- vih poletnih prireditev. ADOLF KLOKOČOVNIK že od vsega začetka pomaga pri organizaciji prireditev, kjer se le da. Kot mizarski moj- ster se je angažiral v času prireditev do druge ure po- poldne do tretje zjutraj ali pa kar do belega dne. Mar- sikaj je treba pripraviti in ko sem ga vprašal, če mu kdo kaj plača za ves trud in delo, je kategorično izjavil: »Za denar nas pa niti iz hiš ne bi dobili. Ne, to pa ne!« Ostane le beseda, napisana na pismenem priznanju. In v srcih tistih, ki vedo, kaj vse so že Adolf in vsi drugi naredili za loške poletne pri- reditve- PRAŠNIKARJEVA MARA se je vsako leto ubadala z blagajno, letos ji zdravje te- ga ne bo dopuščalo. Dela je več kot preveč, za vsako pri- reditev (vsak večer posebej) je treba narediti obračun. De- nar je denar, živci pa trpijo. Bo pa pomagala drugje, do- ma zagotovo ne bo križem rok držala, čeprav ni rojena Ločanka, živi pa v tem kra- ju več kot trideset let, vodi že od 1958 leta knjižnico. »Zdaj bomo dobili novo po- hištvo in 400 do 500 novih knjig. Vse to nam je dala Kulturna skupnost v Konji- cah. Odkar je bila ustanov- ljena, se nam v Ločah to ze- lo pozna. Financiranje je ne- primerno boljše. Zdaj dobi naše kulturno društvo 700 starih tisočakov letno, vsako leto pa še zaslužimo s polet- nimi prireditvami. Knjižnica bo zdaj po novem odprta v nedeljo od 7. do 9. ure. čas, v katerem gredo ljudje od maše in jim to zelo ustreza. Moram pa reči, da bolj bere- jo knjige starejši. Mladina manj, mislim pa da bo bolj- še, ko bomo obnovili knjižni fond.« EDO OPERCKAL pa je blagajnik v kinu, nepogreš- ljiv tudi pri poletnih priredit- vah. »Veste, denar od polet- nih prireditev zbiramo za obnovo našega kulturnega do- ma. Ljudje ga cenijo, ne mo- rejo brez njega- Mi smo tu nekje na sredini, k nam pri- dejo s Ponikve, Konjic, Polj- čan, Bistrice. Mladina tukaj pleše, vsako soboto je nabito polno. Mi tu resnično živi- mo. Zato moramo kulturni dom razširiti, ker je nujna potreba. Zdaj sprejme dvora- na 165 ljudi, radi bi jih pa imeli v dvorani 400. Stole smo že kupili, prvo leto iz prve- ga izkupička od poletnih pri- reditev. Kupili bomo tudi no- vo kinoaparaturo, saj vrtirr filme ob sredah, četrtkih, so- botah in trikrat v nedeljo.« ADOLF KLOKOČOVNIK: »Pri nas pa imajo ljudje naj- raje narodno zabavne an- samble. Sicer imamo zdaj v Ločah tudi svojega. To je an- sambel Gustava Ojstrška, mladi pa imajo svojo beat glasbo, za katero pa skrbi ansambel »Svetaik«.Je pa že zdaj takšno zanimanje za »Dubrovačke trubadurje«, da ne vem, kam bomo vse ljudi dali, ker bo grajsko dvorišče res premajhno. Imeli bomo tudi dosti iger. Te posebno radi gledajo starejši ljudje. V največje zadoščenje pa nam je to, da vsi priznajo, kako koristne in prijetne so te naše i>oletne prireditve. To inam je najboljše plačilo za ves trud. Noben denar ne bi napravil tega.« To je samo nekaj izjav, ki govore o loških poletnih pri- reditvah. Tokrat se nameno- ma nisem pogovarjal z »vr- hom«, ki ne more brez Emi- la Zupanca in .še nekaterih prizadevnih Ločanov. Pa se tudi ne da dovolj prepričlji- vo povedati, koliko je prav- zaprav dela z organizacijo takšnih prireditev- In če jih damo malo na stran in osvet- limo druge kulturne dogodke v Ločali, kaj lahko pridemo do spoznanja, da je to kraj, kjer so že zdavnaj sprejeli kulturo medse kot kos kru- ha. Res so organizatroji upo- števali okus in zmogljivost svojih ljudi, zato pa so do- segli tudi takšen vispeh. Mor- da bi kazalo ob tem razmi- sliti v Slovenskih Konjicah, pa bi »Mesec kulture« našel več odziva v samem občin- skem sredi.šču. Vsebinska za- snova programa je v Ločah na ix>letnih prireditvah zelo široko zastavljena. Morda ce- lo malce preširoko. Seveda z dobrohotnim namenom: ust- reči vsem. Vendar bi si upal zahtevati od organizatorjev, da to služi le namenu, da bo- do poletne prireditve iz leta v leto bolj selektivne, sicer »opremljene« z zvenečimi ime- ni, ki pa bodo morala zago- tavljati resnično kvaliteto. Napak bi bilo, če bi se ce- lotne prireditve izrodile v parolo: »Kruha in iger!« DRAC^ MEDVED Adolf Klokočovnik Mara Prašnikar Edo Operčkal 8. stran ^ NOVI TEDNIK 28. junij 1973 — St. 24 VELENJE Ob nedeljah zaprto v skupščini občine Velenje je odbornik Emil Kozel sprožil vpra- šanje glede nedeljskega dela trgovcev. Zaradi tega vprašanja, postav. Ijenega v skupščini m na pobudo Občinskega sindikalnega sveta, je o tej problematiki razpravljal strokovni odbor storitvene dejavnosti pri Občinskem sindikalnem svetu in sprejel sklep, da vsem trgovskim organizacijam na področju velenjske občine predlagajo ukinitev nedel.jskeira dela. S tem bi bile tudi vse trgovine ob nedeljah zaprte. V. d. direktor v IGE Na zadnji seji občinske skupščine Velenje so za v. d. direktorja (do razpisa) v tovaTii Industrije g^radbenih elementov imenovali Iva Kra'šovica, dosedanjega direktorja te tovarne Rudija Bizjaka pa razrešili te dolžnosti. Prav tako so odborniki sprejeli sklep, da se rok za sprejetje akti o konstituiranju podjetja v ustanavljanju, podaljša za dva meseca. Do takrait je potrebno pripraviti vse potrebne akte, da bi podjetje končno lahko-začelo normalno delati. D. Torej v Gradu Danilo Torej, zrcjoslen v TGO Gorenje, je slikar samouk, njegova specialnost pa je likoATio izražanje v bakreni pločevini. Javnosti se je prvič predstavil lani s samostojno razstavo v galeriji muzeja v Velenju, zdaj pa se predstavlja znova in *o kar v treh krajih: Vele- nju, kjer je razstava trenutno odprta. Radljah ob Dravi in Muti, kamor bo razstavo še kasneje prenesel. PORTOROŽ Uspeh Velenja in Celja Konec tedna je bilo v Portorožu republiško tekmovan.je pihalnih orkestrov Slovenije. Srečanje je bilo napovedano v Kopru, toda zaradi slabega vremena so igrali v Portorožu. Prvo mesto in s tem pravico do nastopa na svetovnem prven- stvu na Nizozemskem .je osvojil 50-članski orkester trboveljske Svo- bode. Drugi so bili Ravenčani, tretji pa velenjski godbeniki pod vodstvom Ivana Marina. Velenjčani so zbrali 477 točk (zmagovalci 490) in osvojili zlato priznanje. Celjska godba železničarske.ga pro- svetnega društva France Prešeren je s 430 točkami osvojila šesto mesto in srebrno plaketo. Nastopila .je pod vodstvom Rudolfa Sta- riča. —nib SLOVENSKE KONJiCE Delavci na Koroškem Občinske svete zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Slo- venske Konjice je sredi junija na seji obravnaval tudi vlogo delav- cev, ki so iz te komune zaposleni v Celovcu na Koroškem ter ima- jo tamkaj svoj klub in prostor, v katerem se sestajajo. Za letošnje leto so mu odborili denarno dotacijo v znesku 500 dinarjev. Kot nam je povedal predstavnik delavcev iz tega mesta, Vid Leskovar, bodo s tem denarjem najbrž naročili nekatere časopise in revije. Slovenske organizacije na Koroškem so Jim namreč že posodile okoli 200 knjig, pozneje pa si bodo lahko izposodili še druge. Zato bo po njegovem mnenju časopis še najprimernejša oblika pomoči, ki bo tako povezovala v tujini zaposlene delavce z domačimi kraji, njihovimi dogajanji in delovanje različnih dejavnikov. Kot je i>ove- dal Vid Leskovar, ,je v Celovcu ter v tamkajšnjih industrijskih pod- jetjih zaposlenih več desetin Konjičanov. PETROVČE 100 let šole Minulo m-deljo je bila v Petrovčah zaključna akademija lOO-let- nice osnovne šole v Petrovčah. Slovesnosti so .se udeležili predstav- niki družbenopolitičnih organizivcij Petrove in občine Žalec, učitelji, ki so na tej šoli poučevali in ki še poučujejo ter drugi. Podpredsednik skupščine občine Žalec Jože Jan je v slavnostnem govoru orisal delo in razvoj šole v sto letih njenega obstoja. Nato so učenci pripravili prisrčen kulturni program, ki je trajal več kot uro in pol. V znamenju praznovanja so bila že med tednom razna športna tekmovanja in še nekatere dru.ge kultut-ne prireditve. Učenci osnov- ne šole Petrovče pa so pripravili v šoli tudi likovno in tehnično razstavo svojih del. Med gosti je bila tudi učiteljica Pavla Godicelj, ki je na tej šoli poučevala od leta 1920 do leta 1950. CELJE O delu ZNG Na zadnji seji sveta osmih občin celjskega območja, bUa je v Celju m jo je vodil inženir Dušan Burnik, so razpravljali o bodo- čem delu Zavoda za napredek gospocfarstva. CIani sveta so podprli predlog, da bi zavod v bodoče bolj razvil znanstvenoraziskovalno de.)avnost. Okrepi! naj bi delo na področju regionalne in podjetniške ekonomike ter združil pri uresničevanju teh nalog strokovne kadre S celotnega celjskega območja. ŽIVLJENJSKA POT REVOLUCIONARJA Tako nam je na začetku našega srečanja v Domu upokojencev povedal revolucionar in član partije od njene ustanovitve leta 1919 — Jože Bauer. Simpatičen, zvedav, bister in moder devetinsedemdesetletnik, steklopihač po poklicu, je zelo rad razgrnil pred nas zani- mivo zgodbo svojega življenja. Že v plenice povita upornost njegovega rodu ga je pripeljala v kragujevške zapore in boj z Orjunaši. Upornost Pohorca se je nadaljevala v Zagorju, takratnem središču upornega delavskega gibanja. »J02E BAUER, steklo- pihač iz Zagorja, predsed- nik stavkovnega komiteja vseh steklarskih delavcev Jugoslavije. Tedaj je bil sekretar okrožnega komi- teja KPJ za rudarske re- virje. Jože Bauer je bil izvoljen na pokrajinskem^ komiteju KPJ za Sloveni- jo za delegata na četrtem kongresu KPJ, vendar za- radi steklarske stavke ni mogel odpotovati na ile- galni partijski kongres v Dresden v začetku novem- bra 1928.« Ta odlomek smo prepi- sali iz knjige Rdeči revir- ji, ki je izšla v Trbovljah leta 1970 in je v njej opi- sana borba delavskega razreda pod vodstvom KPJ. V njej sm.o našli na vidnem mestu sliko in življenjepis ter vlogo, ki jo je odigral Jože Bauer v zvezi z znanimi dogod- ki in boji z Orjunaši v Trbovljah leta 1924. Drugo leto bodo nekda- nji borci proti Orjuna- šem praznovali petdeset- letnico. Zbrali se bodo tako kot vsako leto, 1. ju- nija. Tako je bilo tudi le- tos. Trinajst jih je še ostalo. Vsako leto je kak- šen manj. Koliko jih bo še drugo leto, se vprašu- je Jože Bauer. Največkrat se vidita s Francetom Klopčičem, ki je takrat organiziral upor. »To so bili časi poleta, borbe, za- tajevane strasti, da nas ne odkrijejo. Mladostni polet je bil v nas in samo ena želja, lepše življenje za delavca. To nas je vo- dilo in držalo pokonci. Pred sabo smo imeli sa- mo en cilj — borbo. Te- mu svojemu cilju smo po- dredili vse ostalo življe- nje. Naše žene so živele z nami, mislile in trpele z otroki. Zaradi nas so bile preganjane, odrinje- ne, a kaj zato, ko pa smo živeli ■ složno,« pripovedu- je in se utaplja v spomi- nih revolucionar. »Naša družina je bila ateistična kar pomnimo nazaj. O tem mi je že pri- povedoval oče, Pohorc. Pa tudi upornost je bila v rodu. Za kruhom ga je pot pripeljala v Zagorje, kjer je kot steklar dobil zaposlitev.« Tu je rasel tudi mali Jože in se tudi izučil steklopihaštva. Po- klic je šel iz roda v rod, žal pa se je pri dekletih Bauerjevega Joža zatak- nilo. Ko je vsrkal kali ate- istične in revolucionarne vzgoje, se je Jože odločil za social - demokratsko stranko leta 1912. Ko je prišlo v njej do razkola, i se je leta 1919 vključil v ICPJ in ostal v njej do današnjih dni. »To je za - mene največja čast. Ni- koli ne bi izstopil iz nje, ' nikoli,« misli potrjuje . ničkolikokrat. »Tudi mar- • sikaj narobe se mi je že zdelo, a vsako življenje je sestavljeno iz senčnih in sončnih dni in isto ži- vljenje velja tudi za stranko. Komunistična si je izborila svoje mesto in ga zasedla tako kot smo pričakovali. V zadnjem času dobiva delavstvo in komunistična borba spet na ugledu, pred leti pa ga je izgubila. Pobrati se je treba, pobrati in spet bo vse prav.« Medtem nam njego- va življenjska spremlje- valka Neža postreže s ka- vico in pripoveduje, kako so odšli v Paračin, kjer so preživeli 22 let življe- nja, kjer so se skrivaj sestajali člani partije, ko je bila ta v ilegali, kjer so vsak dan imeli pre- iskave, da bi našli kakšen material, kjer je bilo tre- ba živeti tudi tedaj, ko je bil mož Jože zaprt in je ostala sama s tremi de- kleti . .. 20. junija, datum vem zato, ker ravno zdaj pi- šem spomine, 1937. leta sem bil sekretar mestne- ga komiteja KPJ v Para- činu in kot tak izdan ter poslan v kragujevške za- pore, kjer je vladal režim Glavnjače. Po šestih me- secih zapora so nas izpu- stili, zaprtih nas je bilo več. Našega vodjo Zivka Djordjeviča so toliko mu- čili, da je podlegel po- škodbam, a izdal ni niče- sar. Proti nam so ostali brez dokazov. Bato, tako je bilo njegovo ilegalno ime, je bil velik junak. Na Adi CiganHji sem ča- kal na izpust eno leto. Izpustili so me le pogoj- no in tudi drugi so mi sledili. Vrnil sem se v Pa- račin, čeprav so me hote- li izgnati tudi od tod. Ta- krat mi je bilo najhuje. Nikoli v življenju več ta- ko, izgon je pomenil zgu- biti kruh in brezposel- nost. Družina bi bila lač- na. Ko sem bil zaprt, so ji pomagali tovariši, or- ganizirani v Rdeči pomo- či.« Komaj sledimo burnim opisom ilegalnega dela. Javke, nevidna pisava, preiskave v hiši, sestanki z ilegalci, ki jim ni vedel pravega imena. Po vojni povratek v Rogaško Slati- no, kjer je poučeval v steklarski šoli, 1969. leta nadaljevanje življenjske poti in pristanek v Celju, najprej pri hčerki, konč- no v Domu upokojencev. Spomini nočejo zapu- stiti revolucionarnih let po prvi svetovni vojni in naprednega prosvetnega delovanja Vesnanov, kate- rim se je Jože Bauer pri- ključil v Zagorju. Vsa postava mu oživi, ko pri- poveduje o njihovi napre- dni prosvetni agažirano- sti, dramski sekciji, pev- skem zboru, izrednih kro- jih, ki so jih nosih Ves- nani in o tem, kako so jih prišli gledat iz Ljub- ljane, ko so igrali najbolj napredne igre tistega Ča- sa. A tudi tu je predvoj- ni režim ustavil njihov revolucionarni let. Kroji so ostali v društveni pi- sarni, naprednjaki pa so se izživljali tako, da so za vsak prvi maj nekaj ušpičili. Ce ne drugega, pa so na nedostopen di- mnik izobesili rdečo za- stavo. Tako je visela leta 1926, dolga 20 metrov, le- ta 1927 pa je visela mesec dni, ker je niso mogli sneti. Na hrastniški dim- nik steklarne so prišli po vodovodnih kanalih, kar pa oblasti ni prišlo na misel in si takega deja- nja nisQ mogli predstav- ljati. Ker so imeli izkuš- nje iz prejšnjih let, so namreč stražarji v noči na prvi maj stali pod di- mnikom ... Spomini Jožeta Bauerja segajo še nazaj, v društvo Naprej, ki je .igralo Po- hujšanje v dolini šent- florjanski (Sviligoj je bil Bauer). Leta 1919 so posebno slovesno praznovali prvi maj. Točno se ne spomi- nja, katerega leta je god- bi, ki je igrala Naprej, Marseljezo, Vzbujenje du- hov, dirigirala in vodila tudi tamburaški zbor Tončka Cečeva. A vsaka napredna misel je bila kmalu zatrta, re- volucionarno delovanje pa se je potuhnilo v ilegalo in tlelo naprej. Iskre re- volucionarjev, kot je Jo- že Bauer, so zanetile kres, katerega je Jože preživel kot aktivist in sodelavec narodno osvobodilne voj- ne v Srbiji. Kresovi so zgoreli in misli proletar- ca so se umirile. Danes v prijetni sobici ureja spomine in jih dra- gocene, kot so, poklanja rodovom. Shranjene bodo v arhivu pri Centralnem komiteju in prvem svež- nju iz leta 1958 se no kmalu pridružil drugi. Ko smo odhajali od njega, smo se čutili obo- gatene. Srečati človeka, ki ostaja zvest svoji ideji že več kot petdeset let, pomeni celo v našem po- klicu, izredno doživetje- Pomeni, srečati se z ZVE- STOBO in klicem notra- nje nuje, ki je Jožeta vzgojila, prepojila, da ji je ostal zvest do konca svojih izredno plodnih let. Besedilo: ZDENKA STOPAB Slika: DRAGO MEDVED Jože Bauer s svojo življsnjsko spremljevalko Nežo v Domu upokojencev v Celju. «4 — 28. junij 1973 --: NOVI TEDNIK — 9. stran fljihovo Življenje je materinstvo o, NJE PA NE DAMO. ^J Lazisah, vasi blizu pobja pri Planini, stoji, jljrita v dolinici, obdana 2 rnehko travnato prepro- ga in sadnim drevjem, be- la hišica. Pa ni bila ved- no lepa in bela. Bili so ^asi, ko je bila današnja pnjdjgova kmetija še lese- na hišica, zemlja okoli jjje je bila prerasla s tr- jjjem. To je bilo leta 1931, Ijo sta se gospodinja Jo- žefa in njen izvoljenec Yzela in si kupila svojo domačijo. Da, trdo je bilo treba delati za to be- lo hišico, izkopati trnje, da bi zemlja rodila za de- set lačnih ust, ki so pri- jokala na svet. Ko smo prilezli v doli- nico, smo v majhnem vi- nogradu nad hišico zagle- dali Fajdigovo mamo, ki je s svojimi žuljavimi ro- la;mi vezala trte. Z na- smejanim obrazom, ki irnto kaže svojih 66 let, se je postavila pred naš fotoaparat, nato pa nas povabila v hišo. Z gospo- darjem smo se pošalili: »Po vašo mamo smo pri- šli!« »O, nje pa ne damo, ga ni denarja na svetu, ki bi jo kupil!« je naglo od- govoril prileten možakar. Posedli smo okrog ve- like mize in Fajdigova mama in ata sta nam pri- čela pripovedovati svoje življenje. »Prvo leto, ko sva pri- šla sem, je bilo najhuje. Niti »cimpra« nismo ime- li. Seno smo spravljali pri sosedih. Pri njih sem ro- dila tudi našega najstarej- šega sina Ivana. To je bi- lo 1932. leta. Prvi porod je bil težak, zdravnika s Planine smo morali pokli- cati. No, pa je le šlo. Tu- di ostalih devet sem ro- dila doma. Ja, kar vsaki dve leti je moralo biti. Druga je bila Jožica, po- tem dvojčici Terezi in Mi- ci, pa Angela, Fanii, Ani- ca, Lojz, Malči in Olga. Menda sva vse naštela. Pa tudi 15 vnukov že ima- va, trije so umrli. Danes nam gre kar dobro. Otro- ci so se vsi že poročili. Ta zadnji je bil Ivan. Na njegovi ohceti je bilo naj- bolj veselo. Vsi najini ot- roci in vnuki so se zbra- li. Ti so nama zdaj v ve- selje, saj prej drugega ta- ko nisva imela kot samo trpljenje. Ivan je ostal do- ma, midva ne zmoreva več vsega, posebno ata, ki je bil nekaj časa zelo bo- lan. Pokojnine nimava. Ivan pravi, da naju bo že preživel. Pa saj toliko še narediva, da si zasluživa za kruli. Dobri so najini otroci. Tudi oni ne bodo pozabili, da je bilo včasih težko. Posebno med voj- no, ko smo zadnji kos kruha radi dali partiza- nom, ata je zanje delal čevlje. Ja, čevljariti je znal. Bili smo kar naprej v dolgovih, ker je »leder« kupoval na kredo, plačah pa so ljudje bolj malo ah pa sploh ne. Bog ne daj, da bi še kdaj učakali ti- ^te hude čase!o en nagelj, samo Micka s hriba je prines- la — štiri. Zal pa je tovarišici namenila samo enega. — Kaj pa boš s tremi? »o spraševali součenci. — Kaj? Te tri pa bom dala snažilki Pavli! Saj res: na snažUko Pavlo pa ni nihče pomislil. Vsem je bilo hudo, vendar: ura zamujena ne vrne se nobena. Kolikokrat je povabila Miciko v toplo so- bico. Spustila pa jo je pri stranskih vratih. Bala se je ravnatelja, ki je vsem podreje- nim strogo zabičala: samo če- trt pred osmo! — Nate! je rekla Micka In dala snažilki Pavli tri rdeče nageljne. Poprej je mislila, ka- ko se ji bo zahvalila, zdaj pa l)eseda nI hotela z jezika. — Micka, ti moja punčka! je petinpetdesetletna snažilka Pavla prižela drobno, enajstlet- no Miciko in po licu so zdrs- nile debele solze. — Micika, to je moj prvi šopek, Micika! Snažilka Pavla je pravzaprav invalid, toda svoje delo vestno opravlja. Invalidnina je skrom- na, zato že petnajsto leto pre. naša koše, suče metlo in briše prah. Pretiha in preskromna je, da bi jo kdo opazil, zato se je zgodilo, da je bila skrom- nega šopka tako neizrecno ve- sela. — Drobna Micika s hribov — ko bi bilo še mnogo taiko srčkanih punčk! In za javnost: Človek, velik si, ko se spomniš majhnega! -dk- PIŠE: TONE VRABL STANKO LORGER A^ič sem letel za Stankom ?5er;em. če se ne hi usta- zbornici, ga verjetno, •^^ temu da se že precej ^ ^6 Ukvarja več z atletiko. Ujel. Bil je zadnji šol- (i '^^n. Imeli so proslavo v /"(^nem domu, potem pa ^^itev spričeval. I ° je norija. Še dobro, L^^^ si vse prej pripravil, , Sttče ne vem, kako hi k s časom,« so bile prve ij/^^. ko sva hitela proti ^^^mu kabinetu. ^^*o 1957 je značilno po sem postal drugič ] J^^i študentski prvak in t^^^^^at, v istem letu, tudi kif^^ svetovni študentski jf> Uradni sem postal v neuradni pa na igrah \ v Moskvi. Značilnost i^^^^ je, da so zajemale športnike pretežno držav, vendar so ^i^.iemu bile daleč mno- ^^s. kot igre v Torinu. Nastopilo je 105 držav z vseh petih kontinentov. V Moskvo smo potovali preko Budim- pešte, kjer smo se prvič ustavili. Predstavniki njiho- ve športne zveze so nas štiri ure vozili po mestu in nam razkazovali, kaj vse so na- redili do leta 1956, ko so do- živeli težak udarec. Pot smo nadaljevali do Kijeva, kjer so nas na letališču sprejela dekleta, oblečena v narodne noše in vsakemu iz- ročila šopek rož. Do polnoči smo si ogledovali mesto, ki je bilo v II. svetovni vojni povsem uničeno, ko smo ga pa obiskali mi, pa je bilo kot novo, nikjer se 7iiso po- znale posledice vojne. Nad vsem smo bili izredno ugod- no presenečeni.« Iz Kijeva so pot nadalje- vali proti Moskvi, kjer se je zbralo več tisoč mladih športnikov vsega sveta. Kljub zgodnjim jutranjim tiram so jih na letališču pričakale študentke in popeljale v štu- dentski dom, kjer so med bivanjem v Moskvi tudi sta- novali. Stanko ne more mi- mo nekaterih stvari, ki so ga v Moskvi najbolj navdu- šile: »Impresionirale so nas ravninske razsežnosti Rdeče- ga trga, ki so nas nehote spominjale na prostrane ru- ske tajge. Nepozabna so bila potovanja s svetovno znano moskovsko podzemno želez- nico. Predvsem so prekras- no urejene podzemne čakal- nice, ki so iz samega mar- morja in stekla ter napolnje- ne z raznimi skulpturami. Bili smo v znamenitem Bol- šoj teatru, kjer smo priso- stvovali igri »Ivan Suzajiin« in videli smo mavzolej, kjer so posmrtni ostanki Lenina in Stalina. Nikoli pa ne bom pozabil povabila, ko sem se kot eden redkih športnikov Jugoslavije, lahko udeležil sprejema v Kremlju. Tam je bilo preko 2000 športnikov z vsega sveta, vse vodstvo So- vjetske zveze in številni predstavniki diplomatskega zbora, akreditiranega v Sov- jetski zvezi. Ob polnoči so nam pripravili čudovit ognje- met. To so resnično trenut- ki, .ki ti za vedno ostanejo v spominu.« Kako pa je bilo s tekmo- vanjem? To je bilo neuradno svetovno študentsko prven- stvo. Kaj ste dosegli? »Tekmovali smo na veli- kem stadionu v Lužnikah pred sto tisoč gledalci. Tudi tokrat sem v svoji specialni disciplini zmagal in tako v istem letu postal že drugič svetovni študentski prvak, to- krat sicer neuraden, vendar v močnejši konkurenci. Tež- ko si boste predstavljali, ka- ko je v tistem trenutku, ko stojiš na zmagovalnem odru pr&d_st^ tisoč gledalci igrajo jugoslovansko himno ter dvigajo na drog našo za- stavo.« Na tem študentskem pr- venstvu je nastopilo okoli dvajset jugoslovanskih štu- dentov, od katerih jih je kar štirinajst osvojilo kakšno kolajno. Torej je bila naša ekspedicija zelo uspešna. Te- ga so se zavedali tudi sovjet- ski športniki, ki so v začetku poslali v Jugoslavijo po naše športnike posebno letalo. V Moskvi bi morali ostati tri tedne, ker pa je bilo ta- krat v domovini kvalifikacij- sko tekmovanje za vstop v finale za ekipe, sta se Lor- ger in Lešek (tudi ta je na- stopil na igrah in bil pri skoku ob palici šesti) odlo- čila, da se predčasno vrneta v domovino in tako pomaga- ta oslabljeni ekipi (tudi Vi- potnik je bil na tujem in sicer v Nemčiji) do uvrstitve v finale. Zaradi zapletov na meji sta prispela v Celje še- le v soboto zvečer, ko je pr- vi dan _ tekmovanja bil že končan. »Tako sva nastopila samo drugi dan. Lešek pri skoku ob palici, jaz pa v »ne moji« disciplini teku na 200 m.« To leto je bilo sploh zelo bogato po športnih lovori- kah za Stanka Lorgerja, saj je zmagoval po vseh tekmo- vanjih v Evropi: v Berlinu, Varšavi, Pragi, Parizu, Ate- nah in na koncu še v Beo- gradu. »Resnično sem bil v formi, dobri formi. Potoval sem s tekmovanja na tekmovanje. Doma sploh nisem bil. Zma- goval sem, vendar je vse to puščalo posledice z edino željo, da se vrnem domov, da se odpočijem, da sem po- novno na našem, celjskem stadionu, med mojimi ljud- mi.« Dobra pripravljenost v le- tu 1957 se mu je bogato ob- restovala tudi naslednje leto in to na evropskem prven- stvu v Stockholmu, kjer je za slovitim Martinom Lauer- jem osvojil drugo mesto in srebrno medaljo. »Priložnosti iz Švice, kjer je bilo pred tem evropsko prvenstvo, nisem mogel po- noviti, kajti pojavil se je Lauer, ki je tisto leto pre- magoval vse, tudi vse naj- boljše zaprekaše ZDA. Kljub temu, da sem nastopil zre- lejši in bolje pripravljen kot v Bernu, nisem zmogel pre- magati odličnega Lauerja. Značilno je to, da je po tek- movanju prišel k meni se- kretar ameriške atletske fe- deracije in me -povabil na gostovanje v Pitssburg. Od- govoril sem mu, da imam s seboj ženo in da ne morem. Hotel mi je plačati za oba vse stroške, samo da pri- dem. Odkrito povedano, bolj me je vleklo domov. Dovolj je bilo potepanja. Takrat sem tudi zamudil edino — prvo in zadnjo — priložnost, da obiščem ZDA. Na vseh kontinentih sem bil, samo v ZDA ne.« Že tako uspešno sezono pa je Stanko Lorger zaKijujd na domačem stadionu, ko je v oktobru 1958 pretekel 110 metrov ovire v času 13,8, kar je še danes državni rekord in rekord stadiona. Petnajst let! Rekord, dosežen na les- nati stezi! Vse to govori v prid veliki kvaliteti in moj- strovini Stanka Lorgerja. 10. stran — NOVI TEDNIK 28. junij 1973 — OTROCI EVE! Pišejo v naših časopisih, kako ubijajo, davijo in posiljujejo naši državlja- ni doma in tudi po svetu ženske raznih starosti. Tudi v Celju, Velenju in še drugod smo imeli tak- šne žalostne primere, ko se je šlo za prisiljeno spolno občevanje. Vsak razumen posameznik, po- sebno pa vzgojitelji vedo, da je takšne probleme tež- ko odstranjevati, p>osebno še pri ljudeh, ki so tesno povezani z naravo in pri- mitivnostjo. Toda pri nas, kjer že trideset let živimo pod nadzorstvom raznih sociologov, bi mogli tudi v tej smeri imeti že vse urejeno. Enostavno pove- dano: Niso vsi Frančeki tako srečni, da bi vsako noč poleg njih ležale Mic- ke, ki so že ob vpisu v matične knjige rekle svoj »da«. Drugod po svetu imajo javne hiše, kjer znajo po- miriti te nekatere prego- reče potomce Adamov. Pri nas pa jim razkazujemo gole lepotice po revijah, časopisih in kinematogra- fih in jih tako še samo .spodbujamo v njihovi tr- masti moškosti. Vzgajamo si samoskrunce, onaniste. norce in morilce. Dva j se/ milijonov nas je! Zbudimo naše zdravnike, pokličimo naše socialiste, alarmiraj- mo vse, ki nam lahko kaj pomagajo, da se rešimo te sramote. LCC ALI STAREJŠI INVALIDI NISMO VARNI Sem težek invalid, na obeh nogah imam proteze in hodim z bergljami. Bi- lo je v nedeljo popoldne, 17. junija, ko sem se pe- ljala s celjs-kim Izletnikom na . relaciji Celje—Pre- bold. Ko sem izstopila v Dolenji vasi, to je na' predzadnji pK)staji pred Preboldom ob 16.50 uri (takrat mi je ura pri pad- cu obstala), se mi je zgo- dilo tole: Sedela sem na prve.m sedežvi, ki je bil včasih namenjen za invalide, šla seni proti srednjim vra- tom, ki so bila odprta, mimo sprevodnika Verde- va, ki ga že dolgo poz- nam, ker ni uslužen. Ko sem z eno nogo še bila na zadnji stopnici, se je avtobus že premaknil. Bi- la sem zadnja pri izstopu. Slišala sem še ostale pot- nike v avtobusu, da so zaklicali ne, ne, ko so vi- deli, da še nisem izstopi la. Toda bilo je prepoz- no. Padla sem vznak po trdem cestišču. Naj se ob tej priliki najlepše zahva- lim nepoznanemu gospo- du, ki je takoj pri,skočil k meni, me dvignil in mi očistil prašno obleko. Bila sem od strahu in bolečin v glavi vsa omotična. Ko je sprevodnik videl, kaj se je zgodilo, je pri- šel in me vprašal, če sem se zelo udarila. Seveda sem si poškodovala glavo in obe že tako bolni no- gi. Rekel mi je, da ne daje on znaka, da avtobus odpelje. Meni se pa le zdi, da je njegova naloga, saj .šofer, ki je sedel za tistim zaslonom, ni mogel videti, kdo izstopa in če sem že na tleh. Slo jim je za pol minute, potem je pa lahko stal par mi- nut, ko so videli, kaj se je zgodilo. Ali ne bi bilo prav, če sedi invalid spredaj, da bi se zanj odprla pred- nja vrata, da bi lahko vi-, dei šofer, ko izstopa pot- nik, če že lahko odpe.je? Saj se malokdaj vozim z avtobusom, a včasih le pride, da moram na lo vožnjo. Vendar se bom za naprej še bolj izogiba- la tega avtobusa, poseb- no še, če bo v njem ome- njeni sprevodnik. Kadar pa se peljem s kakim drugim avtobusom, npr. Maribor—Ljubljana, pa mi sprevodnik vedno pomaga pri izstopu ali vstopu, če je treba. Ne vem, kdo bi bil od- govoren za nesrečo, če bi si, ko sem padla vznak na glavo, zlomila tilnik in bi bila mrtva. Ali morda sama, ker sem okorna starejša ženska-invalid? Ta slučaj naj bo opo- zorilo vsem invalidom, ker nikoli ne veš, kaj te čaka pri izstopu. Amalija Kranjec,; Orla vas; PRIJETEN DAN V IMPOLCI V parku doma počitka! v Impolci so imeli tam-1 kajšnji oskrbovanci v so- boto, 16. junija prijeten dan. Direktor doma dr. Cveto Gradišar je poskr- bel za posebno presene- čenje. Prirejen je bil na- stop s pevci in glasbeni- ki. Povabljeni so bili tu- di svojci oskrbovancev, ki so prišli kar v lepem šte- vilu. Po direktorjevem poz- dravnem nagovoru je bi- lo najprej nekaj recitacij. Nato je mešani pevski zbor iz doma počitka za- pel nekaj slovenskih pes- mi. Za prav veselo razpo- loženje pa so poskrbeli mladi harmonikarji iz Sev- nice. Med drugimi so za- igrali tudi umetniške skladbe. Z več pesmimi je zatem nastopil prizna- ni pevski zbor iz Radeč pri Zidanem mostu. Lepo je bilo poslušati njihovo petje; nadvse pa partizan- sko pesem Kozjanskemu odredu. Vžgala je tudi Ri- bniška. Za to enkratno dožive- tje so oskrbovanci doma počitka v Impolci priredi- telju in izvajalcem nadvse hvaležni. Podobnih srečanj si želijo še več. RUDI MIHELIN ČULK Z LAŽMI GRENI ŽIVLJENJE ŠE DRUGIM v reviji Jana z dne 14. 6. 1973 stran 30 je bil objav- ljen članek pod naslovom Predsmrtna groza v do- jenčkovih očeh. Dotaknila se bom stvari, ki se nana- šajo prav na podpisano. V tem članku so sledeče Culkove izjave novinarju Severju. Zena je pred ne- kaj leti z njegovim privo- ljenjem pripeljala k hiši še dekletce, ki naj bi bi- la hči njene sestre, zapo- slene v neki trgovini. De- kletce, ime ji je Marija, naj bi bila Culkova vzela »za svojo«, jo vzgajala in ji pomagala nadomestiti mater ter nezakonskega očeta, nekega duhovnika, ki je pozneje tragično pre- minil. Marija Lesar se je ro- dila v Migojnicah 1951. leta. Bila je nezakonska. Njena mati Fanika se je preselila v Parižlje k so- rodnikom leta 1953. Hčer- ko Marijo je pustila v Mi- gojnicah na domu svoje matere, ki se je ubadala kot vdova z majhno kme- tijo. Marijina stara mati in podpisana Antonija sva skrbeli za Marijo. Ker Marijina stara mati ni imela dovolj dohodkov iz kmetije, sem podpisana Antonija (teta Marijina) prevzela skrb za otroka svoje sestre Fanike. Pre- življala sem jo do ou bra 1958. leta; nato ^' moja mati (Marijina ra mati) do avgusta Marijin nezakonski Viktor Užrnah je meseč^ no plačeval le .500 stan;k dinarjev. Avgusta 1960 je Marij, Lešer odšla k svoji mate ri Faniki v Parižlje. j^^ Antonija Lešer, sem bjij zaposlena kot poslovodja v Rimskih Toplicah. 2a radi malomarnega posi^, vanja sem odšla 16. okto. bra 1958. leta v zapor, ig maja 1961 sem se vrnjij domov. Primanjkljaj seiu povrnila, kazen, ki setu jo prejela, sem odslužila Izpuščena isi. zapora sem bila pol leta poprej, k^. mi je sodišče znižalo ka" zen zaradi dostojnega ve- denja. Iz navedenega je razvid, no, da je Marija odšla \ svoji materi v Parižlie osem mesecev pred mojo prestano kaznijo. Sma- tram, če je moja mati skrbela za otroka 22 me- secev, bi verjetno še s mesecev. Culk je govoril novi- narju zelo sladko; tako mi je povedal novinar Se- ver. Pripovedoval mi je o ženi Faniki in pastorki Mariji, češ naj Fanika Ma- rijo pvosvoji in pripelje na dom v Parižlje. Na no- vinarjevo vprašanje, če so dekletce Marijo o njeni materi in očetu kaj se- znanili, Culk odgovori: »Bolje je o tem molčat;, kot dekletu o tem razla- gati.« Te lažnive besede o po- svojitvi otroka so za me- ne velika žaljivost — po nižanje mojega čuta do materinstva. Fanika, Marijina mati, je bila takrat poročena z Jožetom Goropevškom, Goropevšek je 11. junija 1961. umrl. Marijo je vze- la k sebi že takrat, ko je živel njen prvi mož. Drugo pa je, da se Je moja sestra Fanika poro- čila s čulkom šele 23. januarja 1965. leta. Iz tega je razvidno, da je laž, da bi Čulk dovolil pripeljati k hiši otroka. Marijina mati je moja sestra Fanika, njen oče j« Ljubke deklice so na zaključni prireditvi šolskih športnih društev v Braslovčah navdušile vse prisot- ne. S prikupnost.)0, razigranostjo in prijetnim izva- janjem so zaplesale nekaj poskočnih plesov, ki so ogreli roke vseh, da so zaploskali. Skupino vodi pri- zadevna učiteljica Bernarda Granc in tudi njej gre veliko zaslug zato, da je nastop ljubkih deklic tako razvnel vse prisotne in vnesel v celoten program žarek veselja in prijetnega razpoloženja. Foto: T. Tavčar PO AMERIK PIŠt: MANICA ŠKETA (5 Po kosilu sem morala precej hiteti. Tuširanje, preo- blačenje v kroje, vpevanje in nastop v University of California in Berkeley. Po koncertu smo se raz- šh, eni kot gostje ameriške iolklorne skupine na party, drugi na nočno raziskovanje po San Franciscu. Bila sem v skupini, ki jo je vodil tuka,išnji študent, Slovenec. S pesmijo in plesi smo mu pričarali domo- vino, on pa nam je želel v zameno razkazati mesto, kjer študira. Z Ciolden Gatea smo prisluškovali Ti- hemu Oceanu in opazovali razsvetljeno mesto pod seboj. Po ulicah, ki se strmo vzpenjajo in padajo; smo prišli do tovarn konzerv in čokolade, ki so ju predelali v trgovine. Na ulici je ob spremljavi malega orkestra pelo in plesalo dekle, na ribiškem trgu v pristanišču so prodajali rake, povsod je bilo živahno kot podnevi. Do Santa Barbare -smo se vozili ob obali, kjer so na mehkih travnikih igrali golf. Koncert za Univer- .sity of California in Santa Barbara je bil v telo- vadnici. Folklorna skupina je morala eno točko spu- stiti, ker jim zaradi parketa niso dovolili plesati v škornjih. V Hollywoodu smo se ustavili za dve uri. Na pločnikih so vtisnjena imena filmskih zvezd, pd katerih imajo najslavnejše med njimi svoje voščene pcKlobe v filmskem muzeju. Z ogromnega p>arkiri.sča smo stopili naravnost v pravljico. Ljubka dekleta v unitormaJi so nas razde- lila v rdečo, rumeno, oranžno, zel^io m modro sku- pino in tako razdeljeni (da se ne bi izgubili v pisani množici) smo posedli po vagonih. Čeprav smo bili še polni vtisov iz San Francisca in Hollywooda in tako utrujeni, da bi doma kar popadali v postelje, je bilo kot da bi se naenkrat spet zbudili in želih vpiti vase čimveč, dojeti vsi množico valujučih ba- lonov, poslopja iz prejšnjih stoletij, vse, kar nas je z vsakim trenutkom bolj približalo lepotam, ko smo še z odprtimi usti poslušali pravljice. Vlak nas je peljal na krožno vožnjo okoli Disneylanda, z divjega zelenja nekdanjih pragozdov naravnost v Grand Can- yon, še zalit z morjem, nato že na kopnem s prvimi prebivalci. Pred nami so se iz jajc, velikih kot buče, izvalili mladi dinozavrčki, eden od njihovih staršev pa se je pravkar stepel z velikansko kačo. Hip naro pa smo ob spremljavi čudovite glasbe doživeli sončni vzhod, nevihto in sončni zahod v Grand Canyonu. Pa .spet skozi gozid, mimo prvih zaselkov, mimo indi- janskega tabora. Vse osebe in živali so bile Ivitke naravnih velikosti, lutke, ki pa so se premikale in ob zvočnih efektih zaživele. Konji so hrzall, tolkh s kopiti, z repi od- ganjali mrčes, strigli z ušesi, Indijanke so hranile otroke in pripravljale hrano, možje so odirali uje- tega medveda, na ognjišču je gorel ogenj in pred wigwamom je zajokal dojenček .. . Za nami sta bili Medvedja dežela in Dežela dogodiv- ščin in prišli smo v deželo domišljije, kjer se med vr- tovi cvetočega maka in vrtnic dvigajo pravi pravcati gra- dovi s številnimi stolpiči, okenci in pridvižnimi mostovi. V njih žive Sneguljčica, Trnuljčica in druge znane prin- ceske. V Deželi prihodnosti smo presedli na moder- nejši in hitrejši vlak in ta nas je po tračnicah z enim samim tirom odpeljal mimo maket modernih bodočih mest. Vozili smo se zdaj po tleh, zdaj tik p>od stropom velikih trgovin, pa spet v zraku. Izstopili smo pred raketo, ki te p>opelje v vesolje m tu so nas vodiči zapustili. V Deželi dogodivščin smo se vozili s čolnom. okrog nas pa so plavali krokodili in odpirali pož''^ šne gobce, da bi nas požrli. Sloni so se prija^^'' škropili, pogumno smo prestali napad v pisano P*''-' oblečenih lovcev na glave, ki so nam grozili s puš^' cami in sulicami in strahovito tulili. Na bregu kolona konj potrpežljivo prenašala turiste. Izkrc«- smo se, pa spet hiteli mimo trgovin, kjer l^^^' zapraviš celo premoženje, mimo zapeljivih restavrac- in gostišč z veselimi godci od Mark Twainovega P^' nika, prave gusarske ladje, mimo vedno goreče hi^f pred katero leži kavboj s puščico v trebuhu, m'* slapov, avtomobilskih dirkališč, gradov . . . Nekoliko oddaljena od vsega veselja, pa v zeleni'' velikega vrta tiho čaka Hiša Strahov. V njej mrgoli duhov — prijaznih in hudobnih, takimi ; glavami ali brez njih. Najbolj živahno pa je bilo pokopališču, kjer mrliči zapuščajo krste, da bi 1^^"*^ malega pojedli in popili ter vrgli karte. Grobar že ves star in obupan, lobanje pa pridno sklepe'^-' z zobmi in z zvokom odpirajo in zapirajo čelji'-"^ štirje nagrobni spomeniki so ustanovili kvartet ; navdušeno p>ojejo. Ob odhodu je dobil vsak o\}i^' valeč svojega zlega duha, ki ga bo odslej spreiH')* vedno in povsod. Pet ur je minilo kot bi trenil in že je bil tu ve^^'^ Disneyland je zagorel v tisočih lučkah, godci so ^, spravili instrumente, zapirali so trgovine, gusarji .| tatovi so se nehali pretepati in mi smo se v avtobuse. Za nami je bilo pet ur pravljice, P"^ nami pa pet ur nočne vožnje. (nadaljevanije prihodi^'^ gt. 24 — 28. junij 1973 stran 11 MdJA LJUBEZENSKA ZGODBA Bilo je tistega poletntga večera, ko smo se z dijaki vračali iz končnega šolskega izleta, si za slovo še zad- njič segli v roko in zaželen srečo. Ze v tistem trenut- ]cu smo vsak zase stopili v novo življenje — spozna- nje novih tovarišev in reševanje težav, ki 7ias bodo spremljale na vsakem koraku. Ura je bila že pozna, jaz pa sem se s težavo pre- bila skozi množico Ljudi ter končno prišla na postajo, kamor pripelje moj avtobus. Ker pa mi je prvi že od- peljal, sem utrujeno čakala na drugega. Srečevala sem se s tujimi, skoraj nerazločujočimi se pogledi, ki so me pogledovali, kot da smo si prijatelji. Med njimi je bil tudi fant s črnimi lasmi in nasmejanim obra- zom. Nasmehnil se mt je, me pozdravil, a zaradi moje utrujenosti mi je le poredko zastavil vprašanja, čas se je iztekel in avtobus je pripeljal na postajo, midva pa sva si izmenjala poglede z namenom, da se znova srečava ob koncu tedna Obdajala me je ta, še skoraj otroška sreča, a sem mkoj spoznala, da je on prvi, ki zeli postati več kot prijatelj. Domov sem prišla utru- jena, a vendar dobre volje, od sreče in veselja. Tista noč je bila prepletena z najlepšimi sanjami. Dnevi so minevali in pred mano je bila sobota. Son- ce je z zadnjimi žarki dokazalo, da bo kmalu nastopil prvi mrak Na nebu so se počasi začele prižigati prve zvezdice in veter je počasi pihal, kakor da hoče slišati petje fantov iz sosednje vasi. Počasi sem odšla proti mestu, kjer me je čakai on. Ze od daleč sem ga spo- znala po njegovih rahio skodranih laseh in malo večji postavi. Prišla sem do njega, on pa mi je stisnil roko, kakor da je to dokaz presenečenja, a sva se kmalu sprostila v pogovoru o vsakaanjih težavah, hrepenenju srca in žalosti. Luna, ki je žalostno opazovala to tiho nočno naravo, nama je rahlo osvetljevala oči, ki so se nemo ozirale na prižigajoče zvezde na nebu. Iz ko- stanja, pod katerim sva seaela midva, pa so odpadali listi, v namen, da jih potepta noga. Stisnilo 77Zo je pn srcu, če sem pomislila, da se ta- ko lahko zgodi tudi z menoj. A zazdelo se mi je, da so to samo tiste moreče sanje, ki me ob prostem času mučijo, a se ob prvem mtranjem svitu oddaljijo. Na- jin pogovor pa se je nadaljeval vse dotlej, dokler se z rahlim poljubom aisva ločila. Sreča pa mi ni bila doigo naklonjena, še so bili lepi večen, hrepenenja vo njih pa so se ustavila ob tistem poznojesenskem večeru, ko sva si zadnjič segla v roke. še predno je sploh kaj spregovoril, sem v nje- govih očeh, ki sem jin razumela bolj kakor usta, spo- znala, da odhaja. Tega mi ni takoj povedal, še vedno je bil nasmejan, kakor da se ne misli zgoditi ničesar. Najin pogovor je stekel kot vedno, le da ga je rahlo .spremljal veter, kot da hoče vsako besedo sproti sli- šati in jo odnest'. v gozd, ki ni bil daleč. Ura je bila že pozna, midva pa sva se morala posloviti. Podal mi je roko in me poljubil, na njegovem obrazu pa sem začutila tekočino-solze, ki so se skoraj nevidno pomi- kale po obrazu. Ko sva si v mesečini še zadnjič zrla v oči, mi je rekel: »Jutri odpotujem v tujino . . .« Že čez nekaj dni je zapadel prvi sneg. Poti so bile pobeljene z belo odejo in najlepše snežinke so se iskri- le prav tam, kjer sva se največkrat pogovarjala, če- prav je sneg zbrisal spomine s poti, jih nikakor ne more zbrisati iz mojega srca, ki se še vedno spominja na tisti žalostni jesenski večer, ko mi je ob slovesu rekel: »Jutri odhajam . .« ZLATKA Viktor Užanah, ki je na sodišču priznal očetovstvo. Iz sladkih Culkovih be- sed so izšle lažnive bese- de. Zahtevam, da se ta članek objavi v časopisu Novi tednik. Antonija Lešer Odgovor: Čeprav ome- njeni sestavek Predsmrtna groza v dojenčkovih očeli ni izšel v NT, iz,jemoma objavljamo pisanje A. Le- šerjeve, ker smo tudi v NT pisali o tem primeru. KULIUnA, KuuiuriM ... Buo je v prvia aneh junija, Ko sem neKega po- poioneva štopaia iz oeija v L.asKO. Ustavil mi je ru- men iiat 860, v kaierem je Diu starojii gtovspuu. joiia sva že nekoliko iz Celja, ko me je vprašal, kam poiujem. Poveuaia sem, da grem v i-.asKo, torej domov. Tedaj se je nena- aoma razviiciii »Ce bi vedel, da ste iz Laškega, vas ne bi vzel s seboj.« Bila sem nemalo presenečena in skoraj pre- pričana, da mi bo takoj ukazal, naj izstopim. Ko sain ga vprasaia. Kaj je vzrok temu čudnemu ob- našanju, sem izvedela ze- lo neprijetno resnico. Bil je član pevskega društva Svoboda II iz Trbovelj. Povedal je, da je imel nje- gov zbor napovedan 22. aprila letos v Laškem koncert. In na ta koncert so prišli le trije poslušal- ci Znano mi je, da so po- dobne prireditve v Laš- kem zelo slabo obiskane, toda to me je vseeno pre- senetilo. In niti najmanj mi ni bilo prijetno, ko je voznik zatrjeval, da je po njegovem rmienju Laš- ko eno najbolj nekultur-- nih krajev. Povedal je, da je koncert njegovega zbo- ra poslušal sam Rado Si- moniti, ki ga je zelo do- bro ocenil. Poleg tega so njihovi koncerti povsod dobro obiskani. Kot pri- mer je navedel koncert v Radencih, kjer so bili go- stje navdušeni. Skušala sem neprijeten vtis nekoliko popraviti, za- to sem pripomnila, da je bila temu morda kriva slaba reklama. Toda tova- riš me je zavrnil, da so poslali v Laško dvajset plakatov, od katerih jih je sam videl v mestu vsaj pet. Treba je pripomniti, da so se organizatorji po- trudili, saj je bila dvora- na celo ogrevana. Torej je vzrok drugje. In nehote se mi je vsilila misel o tem, kako vsi tarnajo, češ da v Laškem ni nobenih kul- turnih prireditev. Ob tem pa ne morem mimo vpra- šanja, kdo sploh kulturne prireditve potrebuje. Voz- nik je dejal, da mu je zna- no, da delujeta v Laškem dva moška pevska zbora. Mar ne bi vsaj pevci pri- šli na koncert? Ob slovesu mi je voznik dejal, da bo odslej vsake- ga štoparja vprašal, če ne potuje morda v Laško. In počutila sem se krivo, še več, bilo me je celo sram. Pa ne zase, kajti sama sem malokdaj v Laškem. Ampak za vse tiste Laš- čane, ki so prepričani, da so temelji laškega kultur- nega življenja. Le kje je bila ta družba tisto nede- ljo? Mar res ni bilo niti enega, ki bi prišel na ta koncert? JOŽICA SELIC Ob stoletnici petrovške šole (1873 — 1973) (Pogovor dveh prvošolčkov) Sto let je naša šola stara... Kaj praviš, sto? In to — ta naša? Ne nori. Mara.' 0, Jurček! Tale ne! A — ona druga! Katera — druga! Kje? No, brž povej! — Poglejte jo kako mi žuga! Kako si neučakan. Jure! — Pazi! Poznaš Petrovče? 1, seveda! Saj znane so rhi hiše in obrazi! Ob cesti na vogalu je še stara vaga .., Kako si rekla? Žaga? Ne! Vaga! Tam tehtali pred nekaj leti so še vse: vozove in libojski premog, teleta, krave, vole, bikce in tudi prašiče. seno, otavo, hmelj in vse, kar kdo naprodaj je imel. No — in kje je tista sto let stara šola, če vedeti bi smel? Ob vagi stara stavba tam stoji... Ker dolgo je, bi reklo se lahko — leži. V njej danes mnogo je družin. Pred leti sto pričeli v njej petrovški so otroci nabirati si znanja in veščin. Tako? O, zdaj pa vem! »Hvala« mi lahko še rečeš! Prosim! S. M. Poslopje novega otroškega vrtca v Rogatcu, na katerega so že. dolgo časa čakale mamice ne samo v Rogatcu, pač pa tudi v bližnji okolici. Kot predvidevajo, se bodo otroci lahko vselili vanj že septembra. Foto: D. Medved PISE: EDO JELOVŠEK (3 Kmečkega upora leta 1575 pa se Laščani in okoli- čani niso udeležili, čeprav so uporni kmetje pod vod- stvom Ilije Gregoriča z Brdovca na Hrvatskem dne 6. februarja že pridrli v Jurklošer. Vso stvar je pre- naglo zvedel neki graščinski pisar iz Laškega, ki je takoj poslal oblastem ovadbo o nastalem položaju. Kmetje iz Jurkloštra in Laškega so pred uporniJci celo pobegnili ter se zatekli v marijagraško cerkev. Tamkajšnji cerkveni ključar Matija Cvek jih je celo nameraval izdati upornikom, ker mu niso hoteli izro- čiti ključev. Iz strahu pred uporniki so takrat laški bogataši poskrili svoje bogastvo v marijagraški cerkvi. Tudi v Jurkloštru uporniki niso napravili kake večje škode, privoščili pa so si jedače in pijače. Bili pa so napram duhovšči li in menihom zelo sovražno razpo- loženi. V Jurkloštru je bil Gregoričev oddelek s kakimi 120 kmeti, v Planini pa ključavničar Pavel Sterc z okoli 600 do 700 uporniki. Prior Krištof Brunner je moral preslišali dokaj groženj in psovk. Prvotno je nameraval Gregorič prodirati iz Sevnice » Radeče in naprej v Celje, a se je raje usmeril proti Jurkloštru in Planini, zlasti ker je že zvedel za poraz pri Krškem. Sevniški mitničarji so pred puntarji po- begnili v Radeče Manjša skupina upornih kmetov je Prešla Savo pri Kompoljah in tam oplenila mitničarje. ^se okrog Radeč je že nastajalo pravo uporniško raz- položenje. Iz Gregoričeve skupine je 15 mož vdrlo v Loko, napadli sc župnika Jakoba Keblja, mu pobrali ^se imetje, vdrli so v vinske kleti in iskali gospodarja, ^ri tem je sodelovalo tudi več bojevitih domačinov in Okoličanov. Vse to je zelo preplašilo vso radeško gosposko. Graj- ski upravitelj v Radečah je dal takoj vse ladje prepe- ljati na desni savski oreg in jih zastražiti. Uporniki so mu iz Sevnice sporočili, da ga bodo obiskali, a mu ne bodo nič storili, če jim izroči davčne uradnike. Rade- čani so se nagibali na stran upornikov. Kar željno so jih pričakovali. Radeški kramar Andrej Hribar je bil v Gregoričevem taboru v Sevnici, odkoder je prinesel v Radeče petelinje pero kot znak m poziv tržanov, da se takoj pridružijo upornikom. Zvezo z uporniki je imel trški sodnik Sebastijan Koprivič. Grajski upravi- telj Govedič je opozoril Radečane, da je njihova sveta dolžnost braniti grad svojega gospoda, oni pa so od- vrnili, da so že plačali vse dajatve, grad pa naj sam brani, če ga hoče Drugi va so kar javno izrazili željo, naj le pridejo uporniki in jih rešijo davkov, doklad in carin. V tem jih je podprl celo kaplan Jurij Kune in jim rekel, da naj kar gredo domov. Govedič pa je ri- nil za kmeti vse do Zidanega mosta, da bi jih prepri- čal za obrambo proti upornikom, a so se razjarjeni razkropili na domove. Toda usoda je hotela drugače. Oblastniki so uporabili zvijačo. Iz Pilštanja so po- slali v Planino jezdeca z neresnično vestjo, da so Tur- ki pridrli do Kozjega. V strahu se je razbežala vsa Šterčeva četa v Planini. Ko jih je Šterc hotel pomiriti, so ga izročili plariinskemu oskrbniku Štefanu Sibenel- cherju, ki ga je vrgei v ječo. Zaman si je Gregorič prizadeval, da bi ga rešil. Ker je že vedel za nesrečo pri Krškem, je s svojo četo naglo odšel, da pravočas- no doseže Sotlo in se združi z glavno uporniško voj- sko. Prenočil je v PVštanju, 8. februarja zarana krenil čez Kozje proti Šempetru, toda že spotoma so ga na- padli od dveh strani celjski glavar Schrattenbach, bra- ta Dietrichstein in kozjanski graščak Ruepp, kateremu so se pridružili nekateri bizeljski in kraljeviški (Kin- šperk) podložniki, ki niso potegnili z uporniki. Grego- rič je sprejel borbo, v kateri je bil popolnoma pora- žen. Z Gušetičem mu je uspelo pobegniti v gozd, od tam pa na Hrvatsko, a sta bila kmalu ujeta in odve- dena na Dunaj. Na Gregoričevo glavo so razpisali 500 goldinarjev nagrade. Leta 1574 je dal ban Draškovic Gregoriča usmrtiti v Zagrebu, kjer je mučeniško umrl tudi kmečki vodja Gubec. Najostrejši upor Laščanov pa je bil leta 1635 Takrat ;e laški grof občutil mašče- valno pest upornih kmetov kakor še nikoli prej. Na laškem gradu ie takrat gospodoval nenasitni, grabež- ljivi in skrajno osovraženi grof Moscon, ker je kratil pravice prav vsem. kmetom in tržanom. Ubogo gmaj- no je vzdramila socialna kmetska revolucija. Kmetje so zasovražili vse po vrsti: grofe, viteze, oskrbnike, še- jone, pristave pisarje, valpte in biriče, poleg vseh teh pa še duhovščino. Spoznali so, da jih izkoriščajo vsi enako, -žene tlačanov so govorile: »Bliže grada, bliže vraga!« Grajski pisarji pa so se rogali tlačanom: »Tla- ka bo minila na sodni dan popoldne!« Bojni klic »za staro pravdo« je družil kmete v napad na gradove. Tr- hlo tramovje fevdalizma se je zamajalo v temeljih. Surovi oskrbniki in zakupniki so svojevoljno popra- vljali številke v urbarjih: namesto 3 dni tlake so pri- pisali ničlo (30 dni), namesto po 4 bokale pšenice in ovsa so mero podvojili, posodo pa so spremenili v pol mernika. Prej so dajali po 2 kokoši in 10 jajc, nato pa po 6 kokoši in 60 jajc. Nekdaj so dajali eno živin- če, leto dni staro, potem so zahtevali brejo telico ali brejo kravo, ali pa tudi kar molzno. Vsak je še moral imeti dnevno na razvolago po enega človeka in ga tudi sam plačevati, da je hodil na tlako. Od vsake svinje so poleg te dajatve zahtevali še celo gnjat. Razen tega so nekdaj dajati po eno kračo in klobaso, pozneje pa pa so morali dajati še desetino od žita in vina. Nadaljevanje prihodnjič JESENI Zt SVUJt DELAVNICE Dan pred koncem letoš^ njega šolskega leta sem obiskala Posebno osnovno šolo v Žalcu. Učenci so pripravili razstavo svojih izdelkov, ki so jik napravi- li pri tehničnem in likov- nem pouku in so jo ta dan nameravali pokazati svojim staršem. Ti so se popoldne še zadnjič zbrali v šoli in se pogovorili o uspehih pri vzgoji njihovih otrok ob koncu šolskega leta. Posebna osnovna šola v Žalcu je »gost« osnovne šole in se stiska v spod- njih prostorih stavbe. Bil je odmor in na hodnikih je bil običajen zivžav, ki pa je bil le malo druga- čen. »Dišal« je namreč že krepko po počitnicah. Da ne bi bila razposajencem v napoto, sem smuknila v raz^^ed, kjer je bila pri- pravljena razstava. Ostr- mela sem nad ličnimi iz- delki, lepo razmeščenimi, najlepšimi risbami, oko pa so mi pritegnile tudi diplo- me na zidu. Le-te so učen- ci te šole dobili na področ- nem prvenstvu v športu in republiškem tekmovanju posebnih osnovnih šol v Mariboru. Med njimi pa so bile tudi diplome, ki so jih prejeli učenci za sode- lovanje z likovnimi izdel- ki na razstavi v likovnem salonu Rista Savina v Žal- cu. Po ogledu njihove raz- stave sem krenila po dol- gem hodniku, natrpanem s klopmi in stoli, na katerih so posedali učenci, jemali iz torbic zvezke in knjige in jih polagali na klopi. Ko sem vstopila v ravnatelievo pisarno, mi je ravnatelj šole Jože Drofenik dejal: »Ja, takole izgleda naše varstvo. Nimamo prosto- rov, zato moramo učence, ki čakajo na avtobus, za- posliti kar na hodniku. Druge rešitve zaenkrat ni. Osnovna šola nam skuš'a pomagati, kolikor je pač v njenih močeh. Tako upa- mo, da si bomo že v jeseni priborili še en razred, kjer bomo uredili prostor za gospodinjski pouk. Na- ši otroci so se doslej vozi- li h gospodinjskemu in te- hničnemu pouku v Celje. Lahko si mislite, da je bil to zanje napor in naš ve- lik problem, ki ga bomo v jeseni končno rešili. V pri- kletnih prostorih že ure- jamo delavnico za mizar- stvo in kovinarstvo. S sredstvi so nam pomagali Zavod za zaposlovanje de- lavcev, TIS in Društvo za pomoč mentalno prizade- vam. Mi smo jim hvaležni za njihovo pomoč in razu- mevanje, zlasti pa nas raz- veseljuje odnos delovnih organizacij, kjer so naši otroci na delovni praksi vsako leto. Tako so TT Prebold, Aero Celje, SIP Šempeter, Tovarna nogavic Polzela, Jutex in Ferralit obljubili našim praktikan- tom posebne nagrade za pridnost. Mi se kot »gost- je« osnovne šole dobro po- čutimo, rešitev našega naj- večjega problema pa bo pripomogla k še boljšemu počutju in razbremenitvi j otrok.« še smo klepetali o tistih drobnih problemih, ki ta- rejo šole in njihov kader in tudi o uspehih. Ko sem zapuščala šolo, je za ma- no odmeval brezskrbni smeh počitniško razpolo- ženih . učencev Posebne os- novne šole v Žalcu, ki bo- do v jeseni že gospodinji- li in se tehnično izobraže- vali »doma«. D. P. Učenci Posebne osnovne šole iz Žalca si s ponosom ogledujejo svoje izdelke. m. Dopusti so tu ... aristokratska družba, ij^* mo vsi počitnice. pa ne večina, gredo vsem tisti iz pisarn, bj, do ljudje na dopuste in bi armado ljudi, da ]^ Za vzorec smo po- DANIEL CENE, stari valjarni: V žel sem že pet let. Doma iz okolice Šentjurja. Sen samski in se kaj lahk« ločim, kaj bom med da tom počel. Največkrat kar doma in grem vmes kak izlet. Na morju š« sem bil, enkrat pa se i odločil za Rab. Samo m tos, je stiska za denar. Zi ci, ki gredo na morje, povedati, kako zalM drago je vse. Veste, a vadnega delavca še moi dosegljivo. No, za -kale JANEZ KRIŽAN, top« jeklarni: V železarni seJ let. V počitniškem donS Rabu sem bil najinanj krat. Saj bom še šel, letos se s kolegi iz pian ,ga društva odpravljam be. šli bomo na Stol, f potem pa čez na Juli) Triglav. No, tako peti' nisem, da bi si mogel sliti oboje, morje Zakaj delavci tako ^''^^ dijo na morje. Ni sa*'' nar vzrok. Navadno in^''' zemlje, ta pa rabi roW leti ... Tako v železarni. ^ ne gre na Rab, ^^J^ meni, da drugi ne za rekreacijo, P'"*^^'.) zervacij na Rabu ^'^^ če hodijo železarji ^ ^ Letujejo pa, kai^oi 20 STANOVANJ Gradbeno industrijsko pod- jetje »Ingrad« iz Celja, ki je pravzelo gradnjo novega sta- novanjskega bloka v Šentjur- ju, je končalo z zadnjimi de- li. Novodograjeni stolpič bo imel na razpolago 20 stano- vanj. Osem stahovanj je na- menjenih .šentjurskim upoko- jencem, sedem jih je kupila ZB, Kmetijski kombinat Šent- jur je svojim delavcem pri- skrbel tri stanovanja, eno stanovanje je odkupil »Alpos« in eno osnoraa šola Šentjur. Ob koncu tega mes'eca bo novi blok ob Pesnici že vse- Ijiv. V načrtu imajo v Šent- jurju še gradnjo dveh stano- vanjskih blokov, ki naj bi stala nad novim otroškim vrtcem. SMETI, ČREPINJE Zadnje dni so ob Voglajni v Šentjurju začeli prva de- la za izgradnjo visokovodnega nasipa. Zaradi morebitne po- plave bi bil v nevarnosti no- vi obrat »Eleganta« na des- nem bregu Voglajne. Grad- nja bo stala približno 90.000 din. Upajmo, da se bo s tem nehalo tudi odlaganje smeti in črepinj ob mostu čez Vo- glajno pri Novi vasi, kjer se grmadijo kupi odpadkov hra- ne in nerabne embalaže. Eni odsluženi avtomobilski škat- li se je pridružila še druga. Prebivalci Bezovja še prav go- tovo niso opazili rejenih pod- gan, ki se sprehajajo p>o sme- tišču. Mar ne bi bilo pamet- neje, da bi prebivalci novih hiš smeti oziroma odpadke zažgali ali vsaj zakopali? Ali ne vedo da nam že zimanji vidaz kraja pove, kakšni ljud- je tam prebiTOjo? In kakšna je Voglajna? Bati se je, da bodo odslej Bezovčani izpraznjevali sa- mokolnice s smetmi in čre- pinj ami kar na sredino ceste. Tudi tega so zmožni. VODOVOD, ŠOLA ALI KULTURNI DOM? To je vprašanje, ki tare krajane Topolšice, ki so v lanskem letu dobili za po- pravilo prosvetnega doma 100 tisoč din. Na zboru vo- iilcev pa so se zmenili, da bi- prej potrebovali vodovod, ki ga nimajo. Tako so začeli graditi vodovod in denar, na- menjen za obnovitev prosvet- nega doma, porabili za vodo- vod. Tudi letos so dobili sto tisoč din, za katere pa se morajo odločiti, kje in za- kaj jih bodo porabili. Neka- teri se zavzemajo za zaklju- ček del pri gradnji vodovoda, drugi za obnovitev šole in tretji za obnovitev prosvetne- ga doma. Povedati še mo- ramo, da so za vodovod veli- ko sredstev in pro.stovoljnega dela prispevali tudi občani sami. RADIO CELJE: JUBILEJ ŠLAN- DROVE BRIGADE v okviru prireditev in proslav na čast praznika žalske občine bo v nede- ljo, 1. juhja v gledališču Limberk v Grižah zbor borcev Slandrove brigade. O proslavi 30-letnice sla- vne brigade bo poročal tudi Radio Celje in to še isti dan z začetkom okoli 12.00 ure. Zaradi uvrstitve magnetofonskega posnet- ka s te proslave v ra- dijski spored se bodo če- stitke radijskih poslušal- cev začele ob približno 12.46 uri. ^ smo kakšna .j ni in se gre- aateri, gotovo ^lesecih, pred- ' in kam gre- ^'gredo. Rabili J prišli. ^arni. 0VŠEK, vra- delam že 24 ■j §e nisem bil , popustu. Rad I Ij slani vodi, (tam vse tako jovico dopusta Je imel. Doma jnaffl večji vrt Ijograd, pa mi tudi kak dan ^nje, škrop- jjvilo oziroma , Svetini, kjer jjni sem že bil ^ERBIČ, usluž- alu sem bila, se zaposlila v . bi šla, všeč oda moram se )žu. Letos bom »vniku, kjer bo Tozil Kompasov D leto grem tja, in tako marsi- leveda je tako Igo. Sobe niso iti se je treba ih. Vendar se 'rediti, mož po- ni dopusta ne ^UPANČIC, šo- 7?^ ix>čitniškem J^Pet ali šest- F> da ni v re- se naveliča J^aja, i>a tudi avto, pa jo •■o Istri iz kra- ? dlje se mi iz J°eov ne ljubi Morda bom 7 Rab, ki pa veliko pred- Hovanje nam ^^ali, niti eden IJ^ Seveda ne po- lj'kolektivu skrbi domačih re- y 100 ležišč in zvrsti veliko. J. K. PRAZNIK OBČINE LAŠKO Ker so prve prireditve v počastitev praznika občine Laško že minule, posreduje- mo podroben program za pri- reditve, ki bodo potekale od sobote, 30. junija naprej, in sicer v Marijagradcu pri La- Skem, Radečah, na Svibnem, v Rečici pri Laškem, na Šmo- horju in v Zidanem mostu: Sobota, 30. junija: ob 17. uri svečana otvoritev asfalti- rane ceste Laško—Lahomno (pri mostu nad Marij agrad- cem); po otvoritvi ljudsko rajanje, žrebanje dobitkov pri bivšem bifeju Pušič. Ned.lja, 1. julija: ob 8. url: v prostorih gostišča Jadran s\ečana seja občinske skup- ščine in podelitev nagrad »2. julij«; ob 10. uri: \elik zbor obča- nov na Svibnem: med kul- turno prireditvijo bo v kraju odkrilo spominsko obeležje NOV; enako bo ob tej pri- ložnosti svečano izročena pro- metu na novo modernizirana cesta Svibno—Jagnjenica; po svečanosti ves dan zabava na prost<-m. Ponedeljek, 2. julija: ob 9. uri: v Rečici slovesnost ob otvoritvi nove tovarne iMla- c:jskega materiala TIM La- ško. Torek, 3. julija: ob 11. uri: pri planinskem domu krajša proslava ob dnevu rudarjev, nato ves dan rudarski piknik. Sreda, 4. julija: ob 10. uri: otvoritev novega strelišča, združena s strelskim tekmo- vanjem; po tekmovanju strel- ska j^bava. OBČINE ŽALEC Podobno kot v minulih le- tih se bodo tudi letos ob praznovanju občinskega praz- nika občine Žalec zvrstile šte- vilne prireditve in manifesta- cije, ki se bodo zaključile z osrednjo proslavo v Vinski gori. Program proslavljanja je naslednji: NEDELJA, 1. ^. 1973 ob 10. uri proslava 30-letnice Šlan- drove brigade v letnem gle- dališču Lemberg v Grižah; ob 14. uri otvoritev pionirskega čebelarskega doma in skal- njaka na Polzeli; ob 15. uri uprizoritev drame KO BI PA- DLI OŽIVELI v izvedbi pro- svetnega društva Vinska gora. TOREK, 3. 7. 1973 ob 15. uri rokometni turnir v Žalcu. SREDA, 4. 7. 1973 ob 10. uri streljanje z zračno pu&ko; ob 15. uri tekmovanje v keg- ljanju. ČETRTEK, 5. 7. 1973 ob 16.30 obč. sindikalno prven- stvo v plavanju na bazenu v Preboldu. PETEK, 6. 7. 1973 ob 10. uri proslava 25-letnice in otvoritev novih proizvodnih obratov »GARANT« Polzela; ob 19. uri testiranje iz cestno prometnih predpisov — orga- nizira ZŠAM. SOBOTA, 7 . 7. 1973 ob 8. uri sprelnostne vožnje v Žal- cu; ob 19. url napad part. enot na Vinsko goro; ob 20. uri partizansko srečanje s kulturnim programom. NEDELJA, 8. 7. 1973 ob 5. uri boidnice po večjih krajih občine; ob 8.30 promenadni koncert godbe iz Liboj' v Vin- ski gori; ob 9. uri svečana seja SO Žalec v Vinski gori; ob 10. uri nastop združenih pevskih zborov in godb na pihala v Vinski gori; ob 10.30 otvoritev iK>vih objektov: šo- la, gas. dom; ob 14. uri za- bavna prireditev s plesom. ZA LEPŠE OKOUE... »Pisan šopek nam bo polep- šal stanovanje in vnesel vanj pomlad. Če pa je temu res tako, olepšajmo tudi okolico svojega doma — ali širšega okolja, v katerem živimo in delamo,« so dejali mladi šo- larji iz Kozjega in se nedav- no resno lotili dela. Kar le- po jih je bilo videti! Cki tistih najmanjših iz pr- vega razreda — urejali so namreč okolico šole — pa ta- ko naprej: do deklet in fan- tov, ki bodo že čez nekaj ur zapustili prag osnovne šole, so veselo zavihali rokave, po- prijeti za samokolnico, grab- Ije, lopato in metlo, tudi za kramp, če je bilo potrebno, in se — raideljeni v skupine, skoroda tekmovalno spoprije- li z nesnago kjersibodi; fant- je so v visokih škomjih br^i po stmgi Bistre- ga grabna in Bistrice in na obrežju so rasle, če se milo izrazimo, gomile navlake. Vse, kar ogenj lahko uniči, je uni- čil. Pod malimi prsti se je spreminjala podoba trga. Le še nekaj tulp ali vrtnic pred bencinsko črpalko, nekaj ok- rasnega gnničevja — nema- ra kar iz Volčjega potoka — okoli spomenika v središču; okolica šole je vzorno ureje- na; mlade, zdrave smreke — mimogrede povedano, pa že zdaj estetsko uokvirjajo na- šo »Metko«. Resnično: pisan šopek zele- nja} S tem, o čemer smo zapi- sali doslej, smo namreč hote- li ugotoviti še nekaj več. Tu je mladina pripravljena spo- prijeti se s čimerkoli: skrom- na, prizadevna in delavna je;' 250 učencev je delalo prosto- voljno dve uri: Za njimi je pravzaprav 500 ur dela. Vprašujemo se, koliko časa bomo še čakali na »kante« za smeti, je mimogrede omeni- la — nemara kar upravičeno — domačinka, ki nam je po- sojala vse potrebno orodje. »Kdo je v Kozjem odgovo- ren za čistočo trga,« je nada- ljevala, »za pranje cest, ki jih v veliki meri onesnažujejo to- vorni avtomobili različnih podjetij, za zanemarjenost ze- lenih površin, ki jih v Koz- jem ne primanjkuje.« — Odgovora ni: ali pa je en sam — vsi! — Res je, da nam naš ne- ljubi makadam praši okna in vrtove, uničuje avtomobile, a ne smemo biti pesimisti. Ko- rak je storjen: obsoteljska magistrala Podčetrtek — Bi- strica ob SotH je asfaltirana do Golobinjeka. Cesta je ze- lo lepa! Od Golobinjeka pro- ti Bistrici ob SotU so že za- čeli z deli za preostalo mo- dernizacijo trase. — Vemo tudi, da gradnja kozjanskega vodovoda znatno napreduje proti Virštanju in da je glavni krak vodovoda do Lesičnega, že zgrajen. V kratkem pa bodo prišle še brigade tn pomagale pri na daljnji graditvi. »Kozjansko 73« piše na lepakih. Kozjansko ima prihodnost! Zato smo prepričani, da nam ne bo treba zapisati ta- kole, kot je uvodoma na obč- nem zboru celjskega olepše vahio-turističnega društva med drugim dejal dr. Ervtn Mejak: »Predlagam, da bi ime društvenemu glasilu spre- menili! Celje ni več lepo me- sto, marveč...« — Stara ljudska modrost pa praivi, da je toliko klanč- kov, ki peljejo navkreber, ko- hkor jih pelje navzdol. Seve- da: kolikor je vzponov, toli- ko je tudi padcev. Toda: brejs gibanja, brez teženj in hotenj k napredku ne živimo za današnji dan. MILICA MEKINDA Polzela CVETJE, ČEBELE V soboto, 30. t. m. in v ne- deljo, 1. juHja bodo imeli na Polzeli velik praznik. V pro- storih kombinata bodo nam- reč odprli cvethčno razstavo, zraven tega pa še v kraju na- ravni skalnjak ter čebelarski dom. Tako se bo mlado hortikul- turno društvo ponovno pred- stavilo javnosti. Njegovi de- lovni uspehi so izredni. V ne- kaj mesecih so privabili v or,ganizacijo blizu 150 članov poleg njih pa še okoli .50 mla- dih ljubiteljev in gojiteljev le- pega cvetja. Ob podpori celjskega hortikulturnega društva so imeli v minulem zimsem času štiri strokovna predavanja z lepo udeležbo poslušalcev. Med njimi je bi- lo vedno dovolj mladih. Mla- di pa so se uveljavili tudi pri urejanju naravnega skalnja- ka. Tu so opravili nad 300 udarniških ur. Blizu skalnja- ka so čebelarji uredili tudi svoj dom. Skalnjak je lepo urejen. Ko bo dokončno obsajen s primernim rastjem, bo privlačen turistično rekreacijski objekt Polzele. Po- leg mladih, še zlasti Irene Hro- vat, Jožija Ribiča in Marijane Ri. bar, ki so opravili po dvajset udarniških ur in več. se je pri urejevanju skalnjaka odlikoval med starejšimi člani Josie Ku- har, ki je sam žrtvoval več kot 360 udarnišk'h ur. Mentor mla- dih hortikulturnikov pa je pred- metna učiteljica Gračnerjeva. RK v Šmarju v uredništvu smo sklenili, da bomo v naslednji števil- kah Novega tednika predsta- vili predsednike občinskih or- ganizacij RK širše celjske regije. Najprej smo se napotili v Šmar- je pri Jelšah. Poiskali smo Aloj- za Anderluha, ki že nekaj časa uspešno vodi to himiano organi- zacijo. Pri tem pa mu pomaga celoten odbor, posebno pa še tajnica Marta I^ešnik, učiteljica šmarske osnovne šole. »Katere dejavnosti ima vaša or- ganizacija?« »Organizacija RK ima več de- javnosti. Krvodajalstvo npr., kjer pa imamo težave. Krvodajalske akcije so namreč čez teden in ker je pri nas v glavnem kme- čki živelj, ni takžnega odziva, kot je lahko v industrijskih naseljih. In tako smo pred kratkim posla- li v Ljubljano dopis s prošnjo za spremembo krvodajalskega dneva. Organizacija RK v povezavi z osnovno šolo skrbi tudi za ostare- le in onemogle, tako da jim otro- ci prinesejo hrano, kurjavo in podobno.« »Ali imate v program vključe- na tudi kakšna predavanja? Se je »V okviru organizacije RK imamo tudi razaaa predavanja, vrtimo razne filme, ob pri- ložnostih kot so teden RK, dan zdravstva in podobno. Or- ganiziramo tudi šoferske iz- pite, potem tečaje prve po- moči. Naša ekipa prve pomo- či se je udeležila letos tek- movanja, ki je bilo v Rogaš- ki Slatini.« »Ste dobili za delo v or- ganizaciji tudi kakšna priz- nanja?« »Da, pred dvema letoma sem dobil srebrno plaketo Priznanje OF, za požrtvoval- nost pri delu RK za 25-let- nico. Podobno je letos dobi- la tudi Marta Lešnikova.« MAJDA S. va.ša ekipa prve pomoči udeležila tudi občinskega in republiškega prvenstva na Bledu, ki Je bilo letos?« OPRAVIČILO Bralcem Novega tednika in Zavarovalnici Sava se oproščamo za neljubo na- pako v sestavku »Da v nesreči nisi sam« v 22. številki Novega tednika. Zadnji odstavek namreč ne sodi k omenjenemu za- pisu. Odbornika Rudija Bajca je zanimalo, kdaj bodo začeli urbanistično ureje- vati sosesko »Pohrastnik«. Odgovor: Po zazidalnem načrtu za sosesko Pohrast- nik je predvidena gradnja predvsem družinskih hiš. Od tega polovica individu- alnih, ostala polovica pa vrstnih hiš. Skrajni vzhod- ni del soseske ureja s komunalnimi napravami RLV Velenje ter sklad za urejanje in oddajanje sta- vbnih zemljišč oddaja gradbene parcele gradbe- nim interesentom, katere določi RLV (gradnja na- domestnih stanovanjskih hiš zaradi rudarjenja). Pozidan je predvsem južni dei soseske, tn si- ?-er z individualnimi dru- žinskimi hišami. Komu- nalni prispevek za. to ob- močje znaša 30 din za m- po sprejetem občin- skem odloku. Ker na tem območju po zazidalnem načrtu skoraj ni več grad- benih parcel pa zaradi smotrne stanovanjske in komunalne izgradnje pred- videvajo na vzhodnem de- lu te soseske odkupiti okoli 7000 m- zemljišč za gradnjo 12 vrstnih hiš. Ta del soseske nameravajo delno komunalno urediti do letošnje zime, tako da bo možno zemljišče od- dati preko licitacije v za- Setku prihodnjega leta. SPRAŠUJE: MILENKO STRAŠEK ODGOVARJA: PAVEL ŠARLAH Vsekakor mi je najbolj všeč, kadar lahko sprašu- jem nekoga, na katerega nisem nikoli mislil, niti ga nikoli nisem spoznal. Ta- krat pride do tebe vse tako zelo nenadoma, usode se razkrivajo v nekakšnem ne- slutenem trenutku in vse je enkratno in mnogo bolj doživeto. In končno, zakaj ne bi povprašali vsaj za delček usode nekoga, ki tega sicer ne bi nikoli do- živel, nikoli razkril svojega jaza. Na planoti, kjer še avto- mobil težko obrne, med obema žusemskima cerkva- ma, kjer je samo nekaj hiš, pa še te so cerkvene in zraven seveda gostilna, sem srečal Pavla Šarlaha. Pravkar je obračal velik senen voz in nezaupljivo opazoval prišlece. Stopil sem k njemu. »živite tukaj?« »že od nekdaj,« je bil kratek. »Kmet?« »Da, majhen kmet. Ne po rasti, drugače. Pa tudi kje naj bi dobil zemljo? Tukaj v teh bregovih je ni. To vse drvi v dolino, vsa ta zemlja. Tja dol v Loko pri Žusmu gre. Na tistih naših ubornih njivi- cah se malo pridela.« »Toda od česa potem ži- vite?« »Njega dni sem bil gozd- ni delavec, saj veste, kako ' to izgleda: delaš od zore do m.raka. Zdaj imam pen- zion, nekaj malega, če bi imel priznane vse mesece, , ki sem jih prebil v partiza- nih, ko sem jim pomagal, bi najbrž dobil še nekaj denarja. Tako pa so mi \ priznali nekaj enojno in nekaj dvojno. Ja, pomagal ^ pa sem, pomagal. Tu pri nas so bili gostje tako re- k koč vsak dan, da o nočeh : sploh ne govorimo. Brači- ► čeva brigada. Kozjanski ! odred. Jaz sem bil v Koz- < janskem odredu. Revmati- \ zem me matra.« f »Ne boste užaljeni, če \ vas vprašam, kam boste t šli na počitnice, zdaj ko [ ste v penzionu^« > »Ne,ne bom. Bom pove- * dal, zakaj. Naj vedo Ijud- ! je, da bi rad šel na morje, • ker si to zelo želim. En- r. krat bi res rad šel na mor- \ je, pa ni denarja. Ta pre- \ kleti denar... Ce človek » bere knjige pri tehle štiri- I inšestdesetih letih, si mi- » sli, da mora biti tam dol I res imenitno, ko vsi tako P derejo poleti tja, kot to I pišejo. Bere človek, pa si » želi.« 14. stran —NOVI TEDNIK 28. junij 1973 Tuzla, lanskoletno prizorišče jugoslovan- skih mladinskih iger, še ni bila pozabljena in že smo se morali odločevati, kdo bo šel v Vinkovce, mestece sredi slavonskih rav- nin, obdano tu in tam z gozdom, redkim kot puh mladeniča rosnih let; Res je sicer, da jaz sam pri tem odlo- čevanju nisem imel nič zraven, je bilo pa čisto zagotovo, da bom šel z njimi, da bom spet prepeval ti- sto pesem o škrjanč- k.h, saj jo poznate in nikar ne recite, da je ne, ker jo zna po naši zaslugi že skoraj ce- la Jugoslavija. In ker so Vinkovci zadnja postaja pred 20. jubi- lejnimi igrami, ki bo- do drugo leto v Celju, sem se čutil nekako dolžnega, da prista- vim k tej reči tu- di svoj lonček. Kako sem spravil k tej ve- lepomembni zadevi in kaj je odnesla iz Vin- kovcev naša, celjska ekipa, ki je štela nič več in nič manj kot 55 mladih, boste lah- ko prebrali v reporta- ži, ki je plod štiri- dnevnega naprezanja sredi Slavonije. iN ZAŽVIŽGAL JE VLAK ... Četrtek opoldan se je na celjskem kolodvoru trlo mla- dih, kar sicer ni nič čudnega, le da ne v takšni množini. Kolodvori so vedno polni lju- di, četrtkova gneča pa je go- 'vorila o nečem drugem: o od- hodu mladih na 19. jugoslo- vanske mladinske igre Brat- stvo in enotnost v Vinkovce. Kot je že navada Jugoslovan- skih železnic in kaže, da jim to prehaja v kri in meso, je bila tudi tokrat zamuda tako otipljiva, da bi jo lahko kar zgrabil za roge. To sicer ko- nec koncev ni bilo nič hude- ga, saj so mladi to zamudo premostUi s pesmijo, ki sem jo dobro znal še od lani. Da teče beseda o pesmici Skr- jančki so peli, so bili veseU, ni treba govoriti posebej. Potem pa se je odprlo, in že smo se vozili s sila spoštlji- vim vlakom proti Zagrebu in tam okoV s^^^rno ocj^p ,,re zvečer smo že korakah skoiri giavno vink0'Vško mico in se med sabo z očmi spraševali, kje so zastave, kje vse tisto, kar je bilo tako zelo prisrčno v Tuzli, če ni, pač ni, naj se človek ubije zato, so govori- le oči. Brez počitka in kar na- ravnost, nekdo je pripomnil, da voda gori, so nas odvlekli na stadion sredi mesta, kjer je bila -slavnostna otvoritev iger in ^r so vihrale zasta- ve in Od koder so mladi iz vse Jugoslavije poslali svoje- mu dragemu maršalu po- zdravno pismo. »Ljubljeni naš tovariš Tito!« Mladina, zbrana na XIX. ju- goslovanskih mladinskih ig- rah, predstavniki mest Celja, Titograda, Tuzle, Zrenjanina in Vinkovca, Ti pošilja naj- prisrčnejše pozdrave in želje kot izraz naše hvaležnosti in zaupanja vate, našega prija- telja in učitelja...« Mnogo je bilo besed, ki so se rodile v tem prvem stiku z mestecem Vinkovci. Tople besede, ki so jih mladi iz vse Jugoslavije poslali svojemu maršalu, besede, ki so kot os- novni motto, bratstvo in enotnost, povezovale vse ude- ležence iger. Ura ima to prečudno nava- do, da kar preveč uhaja mla- dim iz rok in natanko tako je bilo tudi tokrat. Treba je bi- lo v »hotel«, kot so mladi hu- domušno nazvali staro šolo, zlesti v pograde, zgodilo pa se je med drugim še to, da je tudi teh bilo premalo in hočeš, nočeš, moral, sem se preseliti na hodnik, na kruti in mrzli beton, z nekaj vlož- ki pod sabo. Trda rebra brzo- vlaka so ublažila vse nevšeč- nosti in zaspal sem kot vsi ostali. BITI ALI NE BITI... V Vinkovcih se je bilo tre- ba znajti, kot je kdo vedel in po potresu, nam tudi niso pri- znal. Muzeje smo iskali sami, igrišča, raztresena kot skale nesli na pladnju, kar pa se hrane tiče, se stvari niso do- sti razlikovale od Tuzle. Tam smo jedli grah na bogve ko- liko načinov, tu pa riž po istem sistemu. Preživeli pa smo. Pri iskanju hotelov, k sreči je samo eden, in podob- nih ustanov, so se nekateri precej bolje znašli. Slovenec se spreobrne, ko se v jamo* zvrne... Mnogo grdega govorjenja je povzročila postrežba v Domu JLA, kjer smo jedli. Od juhe do prikuhe je minilo natanko uro, včasih pa še več in iz te- ga vzroka so nekateri obupar li in'se odpravih v bližnji ho tel, kjer pa se je stvar nada- ljevala, ker ni bilo paradižni- ka. In to sredi Slavonije, po- mislite? Imeli smo tudi nekaj sila koristnih posvetov. S pod- predsednikom občine Vinkov- ci, Jovom Kanazirom, smo govorili o gospodarstvu obči- ne, o mladinski problematiki, o strukturi gospodarstva, skratka, v koš nam je name^ tal toliko podatkov, da se nam je naenkrat zazdelo, da smo v Vinkovcih doma- Ko smo prišli v naš »hotel«, smo se tega občutka znebili. To je bilo v petek, prvi dan iger, ko se nismo dobro odrezali v ko- šarki, odbojki in namiznem tenisu. Za gotovo pa lahko pisežem, da nismo bili zad- nji in to naj bo dovolj. Med tekmovanji sem sku- paj s predstavniki vseh mest, sodelujočih na igrah, odšel k grobnici borcev, kjer smo po- ložili venec padlim junakom. Dneva pa še ni bilo konec. Zvečer je bila v domači likov- ni galeriji otvoritev likovnih del mladih ustvarjalcev iz vseh mest in med njimi je našel svoje mesto tudi Ce- ljan Ciril Trebičnik z nekaj svojimi deli. Tako je šlo tudi naslednji dan in tako bi šlo še naprej, če ne bi bilo tudi tega enkrat konec. V soboto zvečer smo na kvizu na temo Slavonija v NOB (ne mislite, da sem bil na odru jaz), sicer nekaj po- vedali, vendar so imeli doma- čini veliko več posluha za zgodovino, mi pa smo potem zvečer v duhu bratstva in enotnosti raje z vsemi skupaj zapeli svoje škrjančke in vse je bilo pozabljeno, tudi to, da je Emil, ki nas je zastopal na kvizu, divizije spreminjal v liorpuse in pomešal čete, bri- gade in kar je še takšnih re- či. Zgodilo se je tudi, ampak po kvizu, da se razumemo, da so se nekateri ljudje skoraj odločili (na plesu), da bi naj- raje kar ostali v V-nkovcih. O, ti, ti, Amorček grdi! NA BOJNEM POLJU Ne bi ravno dobesedno je- mal tistega verza o »ne boj, mesarko klanje«, rečem pa lahko, saj sem bil mnogokrat zraven, da se je na vinkova- čkih stadionih tudi v soboto borilo, da le kaj. Mladi pomerili v namiznem t odbojki, košarki, za nas dan, zadnji dan iger, pa »prišparali« še plavanja mena sobote je bila šel ka, kjer so Celjani požeB cejšen uspeh, ki se je pa še v nedeljo, v plavanju. Prišel je zadnji dan in t žalost pridejo vse prek zato se je bilo treba dol riti, kako in kaj prihodu) to v Celju. O tem, kaB prihodnje leto v Celju, I nismo dogovarjali ? športniki. .. še zadnjič I razlegla pesem jugosli skih narodov po vinkofl ulicah in čisto razurnlji* da se je vmes razlegal«' celjska. Škrjančki so p«" bili veseli. Pa ne vsi, neK so bih tudi žalostni- Tisti kolajn in tisti z njimi J tu in tam kdo. Do drug^ ta bo vse bolje, v spet vidimo. MILENKO STE^ Dagmar Petauer se je po skoku v višino, kjer je odnesla prvo mesto, zadovoljno zleknila Tako se je začelo srečanje mladih atletov in atlet« vinkovškem stadionu, ki je prineslo Celjanom zavil rezultate j Tako so nas sprejeli Vinkovcanj Celjani smo imeM s seboj tudi ansambel Zeme, ki si je s svojo prizadevnostjo — igral je takorekoč vsako pesem, ki so jo peli mladi iz vseh republik — prido- bil simpatije cele Jugoslavije, 2!družene na XIX. jugo- slovanskih igrah mladih. Takšnega vzdušja, kot je bilo sleherni večer v Domu JLA v Vinkovcih, zlepa nisem doživel, z mano pa tudi vsi ostali. Ker je tu in tam komu zmanjkalo »sredstev«, so si nekateri privoščili zelo originalen način, kako priti do njih. To še zlasti velja za Emila štuklja, prizadevnega »Kvizkota«, ki nas je zastopal na kvizu in pa Mirana Vovka, slepega potnika, ki si je zaželel iti z nami v Vinkovce in je to tudi dosegel. Prvi se je odločil, da bo za 50 dinarjev oblečen skočil v bazen. Denar je do- bil in si podaljšal sladko življenje. Miran je bil cenej- ši. Kopat se je šel za 30 dinarjev. Oblečen seveda. Ne- kateri celjski fimkoionarji niso hoteli v vodo (na po- budo vinkovačkih funkcionarjev) niti za 200 dinarjev. Oholost pa taka ... Vsi v Vinkovcih niso imeli sreče. Močno se je pO: škodovala Celjanka Praprotnikova. Rane na obrazu so ji zašili v bolnici. Nič slabše se ni godilo Adi Sokač iz Celja, ki si je poškodovala nogo v gležnju. Neka Zre- njaninka je odnesla domov zlomljeno nogo. Za spomin na igre. Rezultati: Namizni tenis 3. mesto (mladinci) Odbojka 4. mesto (mladinci) Košarka i. mesto (mladinke) Atletika: 100 m — mladinke: Palma Ambrož, 3. me- sto (13,00) 100 m — mladinci: Marjan Bukovec, 3. mesto (11,6) 800 m — mladinke: Lojzka Topovšek 3. mesto (2.33,3) 1500 m mladinci: Esmund Gošnjak 3. mesto (4.21,0) Skok v daljino: Ada Sokač 1. mesto (4 97 m) Skok v daljino, mladinci: Franjo Lavrinc (5,90 m) Skok v višino — mladir^e: Dagmar Petauer 1. mesto (1,50 m) mladinci: Bojan Jurko 2. mesto (1,75 m) Met krogle — mladinke: Irena Jančič 3. mesto (8,38 m) mladinci: Miran Orožen 4. mesto (9,29 m) V skupnem plasmaju so bili Celjani drugi. Plavanje: 200 m prosto — mladinci: Rade Janko 2. mesto (2.46,0) mladinke: Helena Seničar 1. mesto (1.19,0) 100 m hrbtno — mladinci: Dušan Stopivšek 3. mesto (1.17,1) mladinke: Duška Boben 1. mesto (1.24,6) 100 prsno — mladinci: Tonček Mimik 1. mesto (1.23,9) mladinke: Marjanca Gaspari, 2. mesto (1.39,1) 100 m delfin — mladinci: Aleš Iršič 3. mesto (1.44,1) mladinke: Rada Panič 2. mesto (1.47,0) 4 X 100 mešano — mladinci: Celje 2. mesto (5.15,8) 4 x50 mešano, mladinke Celje 2. mesto (2.41,4) Končna razvrstitev v plavanju: Celje, 2. mesto Celjani so na XIX. igrah Bratstva in enotnosti pri- stali po končni razvrstitvi na tretjem mestu. 16. stran — NOVI TEDNIK 28. junij 1973 —. § J Ko se ti odpre pogled v ze- leni Rečici pri Laškem, na proizvodne hale Tovarne izo- lacijskega materiala — TIM — ne moreš verjeti, da je tu še nedolgo tega gorelo. Ko- lektiv se je s še večjo vnemo in »polno paro« vrgel na de- lo in danes vsestransko ures- ničuje izredno bogat proiz- vodni program. TIM Laško danes združuje tri temeljne organizacije združenega dela: tovarno izo- lacijskega materiala, rudnik premoga, gline in peskov ter organizacijo skupnih služb. 520 zaposlenih. Premog bodo kopali še naj- manj pet let. Zmanjšali so obseg proizvodnje — s 100.000 so prešli na 60.000 ton izko- panega premoga — in tako podaljšah življenjsko dobo rudnika. V tem času bo to- varna s svojimi izredno kon- junkturnimi izdelki vse bolj pridobivala na veljavi. Glavni direktor Srečko Šentjurc: »Proizvodni program obse- ga dve osnovni usmeritvi: proizvodnjo in predelavo sty- ropora ter proizvodnjo in predelavo hidroizolacijskih materialov na podlagi bitum- na. Proizvodnja styropora se deli na tri podskupine, in si- cer proizvodnjo gradbenega styroix)ra, styroiX)ra za širo- ko potrošnjo ter embalažni styropor. Pl-ogram v zvezi s hidroizolacijskim materialom pa obsega proizvodnjo od na- vadne lepenke do hidroizola- cijskega materiala kvalitete jubitek in hladne ter vroče bi- tumenske premaze. V naslednjih letih se us- merjamo k poglobljeni prede- lavi vseh teh materialov. Is- točasno ustanavljamo mon- tažno izolaterske ekipe, ki bo- do imele v prvi fazi predvsem instruktažni značaj. Štele bi skupno 80 delavcev.« Avgust Pinter, direktor To- varne izolacijskega materiala: »Izvršena je bila prekvalifi- kacija zaposlenih in lahko re- čem, da so se rudarji dobro vključili v novo proizvodnjo. Zaradi povečanja proizvodnje bomo letos v tovarni zaposli- li še 30 delavcev. Strokovni kader, ki je deloma nov, us- p>ešno dela, čeprav nam neka- teri strokovnjaki še manjka- jo.« Izdelki, ki prihajajo iz no- vih in modernih hal TIM-a, so zelo lepo oblikovani in raz- novrstni. Kaj vse delajo v TIM-u? Izredno pestra je proizvod- nja embalaže iz styropora. To je embalaža za: — gospodinjske stroje in aparate (hladilnike, peči, tehtnice, mlinčke) — elektrotehnične aparate in instrumente (televizorje. radioaparate, gramofone, te- lefone, električne števce, boj- lerje, meme instrumente), —- steklo (kristalno, votlo in ravno steklo) — porcelan ia. keramiko — pohištvo (tu je predvsem pomembna zaščita vogalov in gladkih ploskev, kot so strani- ce in vrata) — farmacevtske in kozme- tične proizvode, — prehrambene predmete, sadje, meso in mesne izdel- ke, ribe — stekleničene pijače, zla- sti kvalitetna vina. In še bi lahko naštevali. Ve- liko je že podjetij, ki naroča- jo pri TIM-u lično embalažo za svoje proizvode, katere so prej zavijali v navadno lepen- ko. Med odjemalci sta tudi Gorenje in Aero. Kot zanimivost še to! V TIM-u uspešno izdelujejo tu- di aranžersko dekorativne predmete. Od glav za lasulje do modelov lutk za izložbe. Med izdelki iz styropora za široko potrošnjo velja omeni- ti odlične HLADILNE TOR BE po švedski lincenci »Isa- bel«, ki drže stalno tempera- turo en dan in bodo po pred- \idevanjih izredno osvojile tr- žišče. No, tu so še cvetlični lončki, Dlavalni pasovi za otroke itd. Pomembna je tudi proiz- vodnja styropora za gradbe- ništvo — tako imajo styropor za fasade (zlasti za drajvit si- stem), styropor za zvočno in toplotno izolacijo podov, spe- cialna styropora za velike in- dustrijske hladilnice in ravne strehe, kaširane plošče za strehe itd. Poleg klasičnega pa izdelujejo v TIM-u tudi samougasljivi styropor. In že smo pri HIDROIZO- LACIJSKIH MATERIALIH. Tudi tu je izbor izredno pe- ster. Naj naštejemo nekatere proizvode: — bitumenska strešna le- penka in bitumenizirani kar- ton, — visoko 'kvalitetne hidro- izolacije VOBIT, HIDROBIT, POLIBIT in JUBITEK. Zad- nji je še posebno uporabljiv za ravne strehe, saj imajo gradbeniki stalne težave zara- di vode, ki v nekaj letih »pre- dre« ravno streho, — bitumenski vroči in hlad- ni premazi TIMBIT, TIMBI- TOL in TIMANTIKOROL. Tako kot TIM je začela prenekatera tovarna, ki je danes simbol velikosti in kva- litete. Proizvodi TIM-a so ne- kaj novega, možnosti so prak- tično neizčrpne in povsod spoznavajo njihovo vrednost. TIM pa veliko pomeni tudi za Laško ali še konkretneje za Rečico. Rudnik, ki je dcJl leta dajal kruh bhžnji ' daljnji okolici, bo nekoč P* zabljen. Nadomestile so I bele proizvodne hale in ljudje so zopet našli s'' kruh. Zato mnogi pravijo,^ se s TIM-om v Rečici vei V ZMOTI JE TISTI, KI MENI, DA JE »TIM LAŠKO« NE- KAJ MAJHNEGA. »TIM« JE POTREBNO VIDETI, DO- ŽIVETI, LE TAKO LAHKO ČLOVEK DOUME, DA IMA- MO V BLIŽINI LAŠKEGA TOVARNO, KI V TEJ ZVRSTI SODI V SAM VRH EVROPSKE INDUSTRIJE GLEDE MODERNE OPREME iN TUDI KVALITETNE PROIZ- VODNJE! 24 — 28. junij 1973 stran i.7 POZIV OBČANOM, DA PREDLOŽIJO PODATKE O SVOJEM PREMOŽENJU IN NAČINU NJEGOVE PRIDOBITVE Na podlagi družbenega dogovora, ki so ga skupšči- ne občin sprejele v okviru Skupnosti slovenskih ob- čin in na sejah skupščin občin, o merilih in pogo- jih, pKDd katerimi lahko občinske skupščine predpi- šejo obveznost občanov, da so na javni poziv dolž- ni predložiti F>odatke o svojem premoženju in nači- nu njegove pridobitve (Uradni hst SRS, št. 20/73) ter ustreznih določb odlokov o davkih občanov, sku- pščine občine Celje, Laško, Slovenske Konjice, Mo- zirje, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec izdajajo poziv občanom, da predložijo podatke o svojem pre- moženju in načinu njegove pridobitve. Podatke o svojem premoženju in,načinu njegove pri- dobitve so dolžni predložiti občani, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: 1. če posedujejo nepremično in premično premože- nje, katerega sedanja skupna vrednost presega 500 tisoč dinarjev, ne glede na kraj, kjer je premoženje ter čas in način njegove pridobitve; 2. če posedujejo nepremično m premično premože- nje, katero so pridobiU v zadnjih desetih letih in se- danja skupna vrednost tega premoženja presega 300.000 dinarjev, ne glede na kraj, kjer je premože- nje in način njegove pridobitve; 3. če so njihovi družinski člani v zadnjih desetih letih, v času ko so bili vzdrževani, pridobili nepre- mično oziroma premično premoženje, katerega se- danja skujma vrednost presega 100.000 dinarjev, pa tako premoženje ni bilo pridobljeno z dedovanjem; 4. če so v preteklem letu v pridobitev nepremičnega in premičnega premoženja vložili lastna sredstva, ki za več kot 50 odstotkov presegajo v istem letu iz vseh virov dosežen skupen čisti dohodek; 5. če opravljajo voljene funkcije v predstavniških in pravosodnih organih ter družbenopolitičnih organi- zacijah, ali so na vodilnih delovnih mestih v pravo- sodnih in upravnih organih v občini, republiki ali fe- deraciji oziroma v organizacijah združenega dela; 6. če so zaposleni na delovnih mestih inšpektorjev v občinskem, republiških in zveznih organih ter de- lavci na podobnih delovnih mestih v službi družbe- nega knjigovodstva in v upravi carin. Za premoženje v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo kmetijska zemljišča občanov, ki se z oseb- nim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, pre- mični predmeti, katerih sedanja vrednost ne prese- ga 10.000 dinarjev, ter naprave stanovanjske oziro- ma gospodinjske opreme in gospodarske opreme kmetov ne glede na vrednost. S sedanjo vrednostjo je mišljena cena, ki bi se za nepremičnino oziroma premičnino dala doseči v prostem prometu takrat, ko občan komisiji za ugotavljanje izvora premože- nja predloži podatke. Občani iz točke 5. in 6., ki ne posedujejo premože- nja, o katerem je potrebno predložiti podatke, o tem obvestijo komisijo. Občani so dolžni podatke o premoženju in načinu njegove pridobitve oziroma obvestilo, da ne posedu- jejo premoženja, o katerem bi bili dolžni predložiti podatke, komisijam predložiti na posebnem obraz- cu. Obrazci so na razpolago pri občinskih skupšči- nah. Občani predložijo podatke komisiji za ugotavljanje izvora premoženja pri skupščini občine, na katerem območju imajo stalno prebivališče. Rok za predložitev podatkov je 30. junij 1973. Podatkov o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve niso dolžni predložiti občani, ki so s po- datld, katere bi bih dolžni predložiti na podlagi tega poziva, pristojno komisijo že seznanih. Občan, ki v določenem roku ne predloži podatkov o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev (254. člen zakona o davkih občanov).^ 18. stran — NOVI TEDNIK 28. junij 1973 FERDO GODIBfA BELE TULPIKE Pri Krampaču pozvonim. Odpenjam si suknjič. Stanko in Mara se v kuhinji prepirata. Ne razločim, o čem teče pogovor. Vrata kuhinje se odpro. Po korakih spoznam Berto. Nasmejala se je, mi ponudila roko, nato se ji je obraz spremenil. Klobuk mi je obesila na ključko. Molčala je. Bil sem prepričan, da me hočejo presenetiti z Rahelo. Zato se mi take ženske muhe niso zdele važne. Janči je stopil iz kuhinje. Pazljivo me je pogledal. Odprl mi je vrata v sobo. Nisem povprašal po otrocih. A Rahele ni bilo. Neprijetno sem bil presenečen, vendar sem skušal razočaranje skriti. Sedel sem za mizo na svoje nekdanje mesto. Tudi Janči je sedel, a Berta je šla iz sobe. Nekaj časa sva mol- čala. Na Jančijevem obrazu sem bral nenavadno resnost. »Kako se je končal vaš lendavski spor?« sem ga vpra- šal. »Hm!« Vzel je pipo, jo vtaknil v usta in nakladal va- njo tobak. Svetloba, ki je prihajala skozi okno, mu je po- udarjala gibe na obrazu. Zdaj se vsa zadeva šele začenja. Jerebic ni dal pri spovedi odveze nekemu gasilcu. Začeli bomo pravni postopek.« Janči je postajal posloven. Bilo je značilno pri njem, da je pri svojih poslovnih stvareh dobil hladen izraz na obrazu. Nasmehnil sem se. »Pusti Jerebica. Končno le skrbi za svoje vernike. Svoje dolžnosti opravlja. Ti pa nisi žid.« Takoj sem spoznal, da sem rekel preveč. Janči je držal med prsti gorečo vžigalico in me gledal. »Ne razumem te,« je dejal in si nato prižgal pipo. »Nihče mu v njegovem delokrogu ne krati oblasti, lepo te prosim. Posegati v tuje področje nima pravice. Ti pa zdaj, ko si se umaknil iz Lendave...« »Kako — umaknil?« sem bil užaljen. »Ne umaknil, moral si,« je popravil. »Zdaj te ni več tu in nisi prizadet. Dragi moj, tega mu vendar ne moremo pustiti, da bi z Lendavo ravnal, kakor bi hotel.« Molčal sem. Jaz ne bi tako ravnal, če bi bil z Janči- jem. Umaknil bi se. Berta mi je prinesla malico. »Bom sam?« sem jo vprašal. »Midva z Jančijem sva že. Raheli prinesem, ko pride,« je dejala. Obstala je pri mizi, nato je stopila k postelji in popravila pregrinjalo. Šla je iz sobe. Midva z Jančijem sva ostala spet sama. Nekaj je viselo nad Krampačevima, a nisem vedel, kaj. »Zdaj greš večkrat k materi, ko si blizu doma?« me je vprašal Janči. Takrat je pozvonilo. Prišla je Rahela. Poznal sem njeno zvonjenje. Držal sem kozarec, kakor sem ga prijel. Janči je vstal, stopil k vratom, jih odklenil in pozdravil Rahelo. Rahela je bila bleda. Tako blede je še nisem videl. Ostala je pri vratih. Sama sva bila v sobi. Vstal sem. Z mirnimi koraki je šla k meni. Dala mi je roko in me pogledala, kakor da bi se hotela prepričati, ali sem to jaz. Kakor da ne bi mogla dovolj jasno dojeti moje pri- sotnosti. Rahela, ljubim te, ljubim te z neizmerno močjo! Nasmehnila se mi je. Kakor bolnik se je nasmehi Ustnice je imela sinje. »Kaj je, Rahela?« Vprašal sem jo z gotovostjo, i izvem skrivnost, ki so jo skrivali pred menoj. »Ne boj se, Arpad. Vsako novo trpljenje naju bo bolj zbližalo.« »To je jasno! Samo povej mi, kaj ti je?« Počasi je sklonila glavo, črni kodri so ji zdrseli pf' ramen. V sobi je bila grobna tišina. Rahela je komaj» no dahnila: »Otroka bova dobila.« Po. vsem telesu sem čutil, kako so me te besede f sunile. Zaznal sem, kar mi je bilo doslej nepoznan Sladko, toplo čustvo je prepojilo moje telo. V tem sem postal nov človek, in če bi se mi postavile na p- take ovire, premagal bi jih, premagal bi jih milijonJi^ Prijel sem Rahelo za brado in ji dvignil obraz. ^ člca se ji je prikradla na lica. V velikih očeh se fi nabirala sreča. še, še bi rad živel. Niti malo nisem pomislil, kaj bo zaradi tega prinesla bodočnost. Nič mi ni bilo ^ »Pa nisi žalostna, Rahela?« sem jo vprašal, W preteklo nekaj časa. »Ne,« je dejala. Dolgo je nisem nič vprašal. Razumel sem Berio Jančija, da sta bila vznemirjena. Sedla sva na divan. Rahela je bil naslonjena ^ molčala je in gledala predse. »Kaj pa doma?« sem jo vprašal tiho. »Nihče ne sluti,« je dejala, ne da bi se ganila. XXX čas vsakoletnega materinskega darila je prišel- zimo sem mater vedno oblekel. V zadnji četrtini leta ^ poravnal tudi davke. Toda letos nimam denarja. sem znižal na dva dinarja, pa mi le nič ne ostane. "^^ materi ne smem pokazati, da sem v težavah. Nikoli ' ne bi hotela od mene sprejeti ničesar. Sposodil sem si pri Rataju. Nekoč bodo najbrž zame prišli boljši časi. Odpeljal sem se domov. Mater sem našel v ku^^. Sklonjena je bila nad krnico in prala posodo. Tako} sem jo zagledal, sem vedel, da je nekaj narobe. Ne, ^ novejših dogodkov ne sme poznati. Skrivali bomo to> kar svet nima razumevanja. . 28. junij 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 uspehu nogometašev Smartnega , nedelje sredi junija L ne bo pozabil noben jgc Smartnega ob Pa- JoUških krajev. To je njih zgodovinski dan, ' njihovim ljubljencem Lgšem uspelo prema- ^očilni tekmi Rudar- Ifeleoja m se tako prvi- «rstiti v republiško no- po ligo. To je bil pod- ^ katerim lahko vsak jjjec nogometa samo p, da je zaslužen, j^rišču se je zbralo II) gledalcev s transpa- j^ljami, bobni, zasta- p je pravo južnoameri- vzdušje,« pripoveduje , Goričnik, zdaj trener .jev prej pa vrsto let p igralec šmaitnega. so dobes-edno »nosi- jglce, ki so zaradi tega 8 zmagati.« ^ se je začela vaša : prvemu mestu v rahod- Dski ligi? aieje smo z delom za,- I sezoni 1967/68 in to z 00, ko smo prišli v J1971. leta smo izpadli, r smo že v nalsednjem dianju v po>dzvezni ligi ii prvo mesto, se uvr- l VCNL in tudi tukaj anagali. Zdaj nas čaka D start v republiški I ste prvič resneje po- na prvo mesto? začetku sploh nisijjo 'takšnih ambicij, saj je boljših ekip, kot Bra- ludar, Olimp, Slivnica, kr. Sredi prvenstva smo . da nam gre dobro, m pa ne in to ponujeno priložnost smo izrabili. Ka- kor vidiš, uspešno.« Ste igralcem kaj dali za usipeh? »Vsi so dobili ročne ure, drugače pa tako ne dobijo nič.« Pri vas zelo resno delate s pionirji ki so že vrsto let med najboljšimi v Sloveniji. »V Šmartnem druge šport- ne panoge ni, zato se vsa mladina navdušuje za nogo- met. Pionirji so bili lani dru- gi v republiki in tudi letos so se uvrstili v finale. Mla- dinci so tretji v podzvezi. Lep uspeh so dosegli lani člani, ki so postali pokalni prvaki celjske podzveze in se uvrsti- li med osem najboljših ekip v Sloveniji. Med drugim smo premagali tudi trboveljskega Rudarja na njihovem terenu z 2:1.« Eto uspeha je prišlo tudi za- radi tega, ker po izpadu iz VCNL niso menjali generaci- je igralcev in ker igrajo pre- težno domačini, ki se pozna- jo v dušo. »Prišleka« sta le Hribernik iz Celja, ki je tudi trener prve ekipe in Lakner iz Žalca. Vsi so študentje ali delavci in redno zaposleni. Do zdaj so trenirali dvakrat na teden, kar pa bo za repu- bliško ligo občutno premalo. »Tega bi se morali tudi vsi zavedati. Zavedati pa bi se morali tudi tega, da je razli- ka med hgo, kjer smo zdaj nastopali in republiško hgo vehka. Nobenih prevelikih zahtev ne smemo postavljati in biti povsem na realnih tleh. To pričakujemo tudi od navijačev. Zkiaj bomo morali tr«enirati štirikrat tedensko in igrati še prijateljske tekme. Okrepiti bo potrebno trener- ski kader in igralski, vendar slednjega ne z igralci, ki iščejo samo zaslužek, dajo pa malo, ampak z drugimi. Dru- gače je bolje, da igramo sa- mo domačini in nam vsaj ni- hče ne bo mogel ob more- bitnem neuspehu kaj oči- tati.« Kako pa je s sredstvi, igri- ščem opremo ... »Do začetka prvenstva bo gotovo novo igrišče ob šoU, kjer bomo imeh garderobe z ostalimi pripomočki. Opremo imamo, vendar se za tri eki- pe hitro obrabi. Sredstva? Od Občinske zveze za telesno kulturo, od reklam, vstopni- ne, navijačev.« Za šmartčane je značilno, da skoraj na nobeno tekmo ne potujejo sami, ampak jih vedno spremljajo navijači. Le — teh se včasih, na pri- mer v Mariboru, zbere več kot domačinov. V šmartnem druge zabave nimajo in zato je razumljivo, da se vse suče in zbira okoli nogometa. Na- vijača pa morajo biti previd- ni in realni ter v novem, kva- litetnejšem tekmovanju ne preveč zahtevati od svojih ljubljencev. Ne smejo popu- stiti po morebitnem slabem startu in vreči puške v ko- ruzo, ampak nogometaše tudi v bodoče tako vspodbujati, kot doslej. »To si tudi želimo in želi- mo tudi to, da nam bi v vsem pomagali« je zaključil Janko Goričnik. Uspeh nogometašev Smart- nega je uspeh celotnega kra- ja, predvsem pa še predsed- nika TVD Partizan Mira Travnerja, predsednika nogo- metne sekcije Franca Bemi- ka, tehničnega vodje Jožeta Založnika, trenerja prve eki- pe Hanzata Hribernika, tre- nerja mladincev Bojana Pra- šnikarja in trenerja pionirjev Janka Goričnika. TONE VRABL Nogometaši Smartnega, ki so v zadnjem kolu VCSNL premagali Rudarja iz Velenja z 2:0 so postali prvaki in se uvrstili v republiško ligo. Od leve proti desni stojijo: Ivan Pod- goršek, Ivan Berdnik, Ivo Omladič, Drago Napotnik, Bojan Frašnikar, Franc Podgoršek, Ivan Hribernik, spredaj: Alojz Polak, Alojz Podgoršek, Danilo Lakner, Darko Pokleka, Božo Andolšek in Duško Banko. Foto: T.Tavčar; štiristeznem kegljišču v I se je začelo občinsko Kvo v kegljanju za po- Biike. Po prvem delu l^ehovin 1003, sledijo Ka- Tomažič 971 kegljev ijadaljevanje bo v sobo- Sodeluje 45 kegljačev. ' najboljših se bo uvr- '"■2 podzvezno pr\'enstvo. '^ka z\'eza za telesno ^ je pripravila občin- jPOfenstvo v rokometu, li* nastopilo osem ekip, I*'« pa so Petrovče pred |*lrom in Libojami. ! lOO-letnici osnovne šole J"^ so pripravili tumir- ^kometu in malem no- ^- V rokometu so zma- '''fiže, v malem nogome- * Polzela. T. TAVČAR JURE KOREN tilPLOMIRAL }^ dnevi je diplomi- l''* stomatološki fakul- |7 Ljubljani dolgoletni '^i igralec RK Celje državni reprezentant jKoren. Kljub stalne- j'.Sranju v različnih h- Uspešno doštudiral "Momiral in se je ta- 'družil »svoji« roko- generaciji, ki je to r^^dila, kot Presinger- ,'^?'^itekt), Teliču (elek- ."^enir) in Krelju ^ik). Njemu in vsem naše iskrene če- r Ponovno so doka- ^ se z mnogo volje l^^arjati tudi s kva- ^^^i športom in isto- «ioštudirati. Atletika in Kladivar v Olju j«> bilo v organizaciji domačega Al) Kladivar letošnje republiško prvenstvo za atlete in atletinje. Po pričakovanju so imeli največ uspeha domačini, ki so osvojili kar 29 odličij. Prvi dan je tekmovanje motil dež, zato so bili tudi rezultati ne- koliko slabši. Naslednji dan je bilo vreme lepo, bili so boljši rezulta- ti, kjer je Miro Kocuvan znova potrdil svojo dobro formo, ko je v teku na 200 m zmaf al z izenače- nim državnim rekordom 20.8. Zma- gal je tudi v teku na 100 m — 10,(i in pripomogel k dvema zrna- gama Kladivarjcvih štafet. Tako je postal tudi najuspešnejši tekmo- valec letošnjega republiškega pr- venstva. Po dva naslova so osvojile: Ur- bančičeva (met kopja in krogle), Dermolova (100 in 200 m) ter Urankarjeva (800 in 1500 m), ki je dokazala, da se ponovno vrača v lansko formo. Prvaki so še postali Mijač v metu diska. Svet na 5000 m, Lešek pri skoku ob palici, Bczjak v metu kopja, žen- ska štafeta 4 x 100 m in obe moški štafeti 4 X 100 in 4 x 400 m ter Male v hoji na 20 kilometrov. Kljub 42 letom Se vedno vztraja na atletski progi in je vzgled vztrajnega boroa mladim. To je bil že dvana,isti zaporedni naslov Maleta v hoji na 20 km v Slo- veniji. Prvenstvo je uspelo, kar gns za- sluga tudi organizacijskemu odbo- ru in sodnikom, ki so kljub prvi dan nemogočim razmVram izpt-Ijali tekmovanje izredno dobro, pač tako, kot se za Celje spodobi. tv Uanica Lrankar ponovno priha.ia v formo in postala je tudi dva- kratna republiška prvakinja v te- kih na 800 ki 1500 m. V Celju TEKME METALURGOV v odlični izvedbi Cinkarne so bile v Celju letošnje let- ne metalurške igre. Sodelova- h so športniki osmih indu- strijskih podjetij iz vrste me- talurgije. Od celjskih i>od- jetij so sodelovali športniki Cinkarne in Železarne Šotre. Slednji so poželi poleg šport- nikov Raven, tudi največ us- peha. športniki Železarne Šotre so osvojili prvo mesto v stre- ljanju. Mesena ekipa štirih strelcev in dveh strelk je za- dela 960 krogov. Med posame- zniki je bil Dečman najbolj- ši med moškimi z 178. krogi medtem ko sta tekmovalki Kraljeva in Kavka osvojili drugo oz. tretje mesto. Stora- ni so bih še četrti v malem nogometu, tretji v kegljanju in šesti v Trim štafeti. športniki Cinkarne so bih prav tako uspešni. V Trim štafeti so osvojih srebrno ko- lanjo, kajti dosegli so drugi najboljši čas. V malem nogo- metu so bili šesti, v odbojki (žene) tretji in v streljanju peti. Ženska vrsta kegljavk je bila peta. Tekmovanje je uspelo. To- krat niso tekmovali za vse- skupnega prvaka, temveč so imeli sestanek športnikov so- rodnih podjetij. Referent za reJtreacijo v CSidtar- Di Marjan Leban je bU tudi irlavni vodja tekmovanja sloven- riiih metalurgov. Kegljanje — V prvem kolu med- občinskega prvenstva v borbenih igrah so imeli največ uspeha Ce- ljani. Vodijo z rezultatom 963 keg- ljev Sledijo: Žalec 916, Invalid 912, Aero 909, Kovinar Store 882 kegljev itd. Nogomet — Mladi igralci Kladi, varja so se uvrstili v pokalnem mladinskem tekmovanju v finale. V polfinalu so sicer po podaljških Izgubili srečanje proti Železničarju v gosteh 3:4. Toda, ker so domači, ni igrali s petimi igralci, ki niso imeli pravico nastopa, so zmagali Celjani 3:0. V finalu se bodo po- merili na Glaziji proti Olimpiji. .^ah — V Bohinju so se pomerili najboljši šahisti sindikalnih ekip Slovenije. Letos je nastopilo 25 ekip. Kegljanje —• Kegljači Celja so gostovali na tradicionalnem četve- roboju v Sisku. Tokrat so bili drugi za Banja Luko in pred Si- skom ter Slavonsko Požego. Tenis t- Republiško prvenstvo je končano. Celjski vrsti sta igrali v dveh ligah. Najboljša vrsta je v drugi republiški ligi šesta, dru- ga vrsta pa v tretji ligi druga. V zadnjem kolu je prva celjska ekipa izgubila proti Slovanu 1:2. Edino tcOko za Celje je osvojil Jazbec v borbi proti Valasu. Na- stopil je tudi Dušan Godnik. Celjski pionir Pipan, član te- niškega kluba ITOK Celje, je osvojil na leto.šnjem republiškem prvenstvu prvo mesto. To je leP uspeh mladega tekmovalca in ce- lotne mladinske teniške šole v Celju. V finalu je Pipan prema- gal Zeilhofena (Branik) fi::i in 6:0. V Sevnici je bilo kvalifikacij- sko tekmovanje za nastop v fi- nalnem delu letošn.tega republi- škega mladinskega prvenstva Slo- venije v rokoiietu. Nastopilo je šest najmočnejših ekip iz celj- skega in zasavskega področja. Celjski rokomet .^ši so osvojili drugo mesto in si tako z Breži- cami pridobili pravico sodelova- nja v finalu. Rezultati celjske ekipe: prema- gali so Šoštanj 12:3, Brežice 8:6, Hrastnik 9:1. Rudar (Trbovlje) 9:3 in tagubUl proti Sevnki 1:%. Koiuanu je tekmovanje v i. .sku- pini celjske nogometne podzveze. Prvak podzveze in novi član vzhod, ni! conske nogometne lige so no- gometiJi Brežic. Drago mesto so osvojili nogometaši Straže iz Ro- gatca, ki imajo enako število točk, kot tretjeuvrščena Osankarica. Proti pričakovanju neresno pa so letos igrali nogometaši Žalca, zato jih j«' morala disciplinska komisi. ja pri celjski nogometni podzvezi diskvalificirati, ker niso na-stopili na treh srečanjih. V tej nogomet- ni sezoni zaslužijo tudi pohvalo celjski sodniki, ki »o srečanja vo. dili zelo dobro. Rezultaiti 22. kola I. skupine: (Kankarica — Celulozar 3:0 p. f., Papimlčar — Vojnik 0:3, Boč — Straža 1:5, Šoštanj — Opekar 4:2, Senovo — Brežice 1:2, Ljubno — Žalec 3:0 p. f. LESTVICA: Brežice 22 18 2 2 76:20 38 Straža 22 14 5 3 74:23 :i2 Osankarica 22 15 2 5 63:37 32 Šoštanj 22 11 4 7 42:31 26 Celulozar 22 10 4 8 41:48 26 Ljubno 22 9 4 9 41:39 22 Opekar 22 8 5 9 51:45 21 Senovo 22 9 3 10 52:50 21 Paplmičar 22 6 4 12 39:52 16 Vojnik 22 6 4 12 37:57 16 Boč 22 6 2 14 30:61 14 Žalec 22 O 1 21 15:92 1 TONE TAVČAR Smo za sodelovanje v Celju so se sestali pred- stavniki slovenskih rokomet- nih ekip, ki nastopajo v 11. zvezni rokometni ligi. To so Slovan iz Ljubljane Sevnica, Celje in zdaj še Šoštanj. Se- stanka, za katerega so dali pobudo Celjani, se niso ude- ležili predstavniki Sevnice. Nace Krumpak je predsednik BK Celje. Zakaj ste pripravi- li ta sestanek ia kakšne ko- risti pričakujete? »Sestaenk smo pripravili za- to, da bi uspešneje medse- bojno sodelovali, kot smo do- slej, želimo napredek sloven- skega rokometa m .m.isIimo, da bomo s takš.io obliko tudi k temu pripomogli. Če bo sodelovala tudi Sevnica, bomo pripravili štiri turnirje z udeležbo vseh slovenskih predstavnikov v II. zvezni li- gi in to v vsakem kraju ude- ležencev. S tem se bomo tu- di lahko dobro pripravili na novo sezono. Pogovarjali smo se tudi o štipendiiranju igral- cev, izmenjavi igralcev itd.« Pripravljate v Celju večji rokometni turnir? »28. in 29. avgusta bomo pripravili turnir, na katerem bodo nastopili Slovan iz Ljub- ljane, reprezentanca Gruzije iz Sovjetske zveze, ekipa Tu- šema iz Nemčije za katero igrata tudi Celjana Orač in Snedič (ekipa se je letos uvrstila v prvo nemško ro- kometno ligo) in mi. Turnir- ji slovenskih dirugoligašev pa bodo od 15. do 25. avgusta.« Kako je s trenerjem in ig- ralci? »Trener bo po vsej verjet- nosti ostal Bambir, samo če bomo zanj dobili v Celju sta- novanje (on je DO poklicu veterinar, žena pa kemičar- ka). Igralski kader bo ostal isti, morda z nekaterimi manj- šimi dopolnitvami« Zaposlen si v stek:ami »Bo- ris Kidrič« v Rogaški Slati- ni, kjer med drugim izdedate vsako leto veliko lepih kri- stalnih pokalov za najrazlič- nejša tekmovanja. Kaj pri- pravljate za letos? »Verjetno bo' to najlepši po- kal, ki smo ga kdaj koli iz- delali. Pripravljamo ga za svetovno rokometno prvenstvo za ženske, ki bo letos v Beo- gradu.« _..........._________ T. VBABIi 20. stran — NOVI TEDNIK 28. junij 1973 OČE ME NE MARA 2e dalj časa opažam, da se oče spotika v vsa- ko reč, katere se lotim. Nič več ne naredim po njegovem okusu, pri vsa- ki stvari ima pripombe in me gnjavi. Jaz se hitro ujezim in si nič ne pu- stim reči. Pa nastane ogenj v strehi, pridruži se še mama, ki običajno potegne z očetom, pa smo tam. Zdi se mi tudi, da me preveč držijo trdo. Zdaj so počitnice, pa ne smem biti nič dalj časa v dvori- šču. Ob deveti uri moram že sedeti pri starših, da smo »družina« skupaj. Me- ni se zdi vse to pošteno odveč in zavidam tistim, za katere se starši ne bri- gajo in so svobodni. Jaz pa čutim neprestano nad- zorstvo, kar mi je čisto odveč. Če kaj rečem, pra- vijo, da sem pubertetnik in da bo vse že minilo. Kdaj, vas vprašam, bo ko- nec tega nadzorstva in te- ga govorjenja? JAKEC Dragi Jakec, konec govorjenja bo te- daj, ko se boš zresnil in bodo imeli tvoji starši ob- čutek, da ti lahko zaupa- jo. Težko ti je odgovarja- ti, ker ne vem katero šolo si končal ali pa jo še de- laš, sicer pa te izdaja že samo pisanje in potrjuje tvoje govorjenje o puber- teti. V tem času bi bili radi vsi fantje odrasli, če- prav vam še ne poganja puh pod nosom in se še vedno radi zvečer stisnete k mami ob večernem gle- danju televizije. Kako je pri vas ne vem, a pone- kod ravnajo tako prav, če naženejo »malarijo« zve- čer z dvorišča, da ne raz- graja naokoli in ne moti starejših ljudi, ko se zve- čer umire in bi se radi spočili. Res ne vem iz kakšnega vzroka te starši zvečer ne puste na dvori- šču, a ravnajo tako kot se jim zdi prav, tebi pa seveda tako ravnanje ni pogodu. Bodi zadovoljen, da imaš starše, Id skrbe za tebe in nikar ne zavi- daj tistim, ki se hvalijo z brezpogojno svobodo. Ver- jemi, mika le tisto, kar je prepovedano, potem pa nič več. Ali si že kdaj opazoval tako naveličane fante, Id se hvalijo s tem, da jih nihče ne nadzoruje, pa so si sami odveč? Njim manjka topline in marsi- kdo od njih bi svojo svo- bodo zamenjal za družin- sko posedanje pred tele- vizorjem. Če se ti to da- nes še upira, vzemi knji- go, ki te bo bolj obogati- la od televizijskega apa- rata in nihče od staršev tej tvoji nameri ne bo nasprotoval. Pa še nekaj o očetu. Očetje so vedno tisti pri hiši, ki v naj- boljšem primeru zdržuje- jo red v hiši, da se dru- žina ne razgubi. To velja tudi za vašo družino in zato tudi ti največkrat za- čutiš trdoto njegove bese- de. Ker pa se mama z n.iim strinja, misliš, da so se vsi zarotili proti tebi. Ko boš sta^rejši, boš te misli odvrgel in v družini bo spet vzpostavljena slo- ga. Le čas bo prinesel svoje, v tem času pa se bodo uredile tudi tvoje dokaj neurejene misli. ZA NEŽNE POLETNE VEČERE če že premišljujete o počitnicah na morju, po- tem ste gotovo tudi že pregledali svojo poletno garderobo. In ugotovili ste, da pravzaprav nima. te primerne obleke za to- ple poletne večere. Ce ste se torej odločili za novo obleko, vam svetujem model na skici. Obleka je nekoliko eks- travagantna, obenem pa je zelo mladostnega in sve- žega izgleda. Kroj je pre- cej nenavaden. Ves zgor. nji del, ki sega do bokov, je nabran z elastiko in je torej oprijet po telesu. Spodaj v krilu je široko nabrana. Poseben videz daje obleki velik dekolte in volan ob njem, ki sega tudi čez ramena. Pas je poudarjen z zavezano pentljo. Dolžina obleke se ustavi pod koleni, prav nič narobe pa ne bo, če se odločite za dolgo oble- ko. Mini dolžina za ta kroj ni primerna. Material, iz katerega naj bo obleka narejena, je lahko zelo tanek in la- hek muslin,. svilen žoržet ali potiskan sifon. Staša Gorenšek CELJE Poročilo se je n od teh: LUDVIK NIK, Rove in ZVER, Mota; PRai? HAR in SILVA SR^ oba iz Rečice; MIRq; BAHČIC in ROz., SLAPŠAK, oba iz : IGNAC TOVORNIK^ duce m SONJA ŠEC, Celje; DRAGO in FLORJANA RavJ oba iz Zadobrove tej SAN KOŠTOMAJ, Ceu TATJANA GORŠEu, gojnice. ŠENTJUR PRI CEUu J02EF KOLAR, sj lavec, Šentjur in LA LESJAK, 41, del. Bukovje. ŽALEC CIRIL OSOJNIK, Mežica in DRAGICAj JAN, 17, Griže; DOLINŠEK, 29, M;, ce in DANICA VONt 21, Pongrac ter j.^; VOLMUT, 21, Seš(!e FRANČIŠKA KOVAČ, Vransko. CELJE 25 dečkov in 35 deki SLOVENSKE KONJIC 3 dečki in 2 deklici CELJE ANA POTOČNIK, Straža pri Strmcu; Mj JA KOTNIK, 59, Dob; pri Konjicah; Ji ZDOVC, 72, Velenje; TON KRESNIK, 62, Ije; RUDOLF KOL DER, 39, Razbor; UM VIDALI, 78, Laško; S FAN REBERŠAK, 72,! gorje; RUDOLF REB NIK, 62, Brezova; STi SLAV TEV2, 17, C« FRANC VIDMAR, 64,! slovče; AMALIJA KO BER, 47, Braslovče; i LAKNER, 62, Ljul ALOJZ ČEBULAR, 41, Kostrivnica; FRANC A LEJ, 68, Presečno; STi KO STVARNIK, 42, Ije; BOGOMIRA LED>' 35, Celje; ZVONIMIEi RIČ, 24, Celje; Al/ GABERŠEK, 53, Ne* MARJAN FARTELI, Celje. ZALEG ANGELA PAHOLE, upokojenka; Polzela; > RIJA KOTUR, 75, ui» Jenka, Beograd in FF- KOBALE, 71, upokoje! Polzela. UNION: 28. 6. še ameriški^ »Welles Fargo«; od ^ do 2. 7. ameriško" janski barvni film »5* tadela«; od 3. 7. jugoslovanski barvni" »Polkovnica«. METROPOL: do 30. 6. ameriški ^ ni film »Vojna med nami in možmi«; do 4. 7. ameriški film »Odpadnik pre^' DOM IN LETNI KlN*^ 28. 6. še nemški ^ film »Pepek, strani trepet profesorjev«; 29. 6. do 1. 7. ski barvni film v Pekosu«; od 2. do* nemško-italijanski ni film »Vitez Buri'J' četrtek, 28. 6. ob 20. Anton Pavlovič »Utva« — gostoval' Velenju. Petek, 29. 6. ob 20. u^j Zupančič: »Veronil^^^ seniška« — zaklj^j^ predstava za ^' Celje. Letos bo tradicionalna prireditev »Pivo in cvet- je« v Laškem še sloves- nejša, saj praznuje deseto obletnico. Z njo vred pa tudi ena najbolj znanih pivovarn: Pivovarna La- ško, ki je. sicer letos gle- de na ustanovitev — 13. decembra 1938 — »stara« že 35 let, vendar pa po- meni zanjo zadnjih deset let izreden vzpon. In kako tudi ne bi bil, če povemo, da je pred desetimi leti bila letna proiz\'-odnja pi- va še nekaj čez 50.000 hek- tolitrov, danes je pa de- setkrat večja. Pivovarna Laško zapo- sluje danes 350 ljudi. Po- prečen osebni dohodek je 2.200 dinarjev. Ni samo povečanje pro- izvodnje tisto, v kar je v zadnjih desetih letih in- vestiral kolektiv Pivovar- ne. Investirali so tudi v kadre in tako pomlajeni vstopajo v prihodnost. Imajo že veliko število zaposlenih s končano viš- jo tehnično in ekonomiko izobrazbo, mladih ljudi. Ki so bili na specializaciji v inozemstvu in sedaj de- lajo v Pivovarni že tri do pet let. Med njimi je tudi absolvent svetovno znane pivovarske šole »Veihen Stephan« v Miinchnu. Danes je Pivovarna La- ško sposobna DNEVNO ZViVRITI 3.000 HEKTOLI- TROV PIVA. Raziunljivo pa je, da ob takšni šte- vilki niso pczabih na in- vesticije. Pripravljajo no- viteto z izgradnjo KLETI NA PROSTEM, s katero bodo lahko finalizirali enodnevno proizvodnjo v enem samem tanku. To je za proizvodnjo piva po- membno, namreč, klasi- čen način proizvodnje pi- va je bila finalizacija tudi v desetih tankih, kar pa seveda ni zagotavljajo ena- kega okusa piva. In kar je ob tem še zelo pomembno, investici- je bodo povsem pokrili iz lastnih sredstev, katera so že zagotovljena. Kljub te- mu pa v Pivovarni niso brez skrbi. Te jim povzro- ča podražitev osnovnih surovin, medtem ko so ce- ne piva zamrznjene. Pivovarna Laško oskr- buje s pivom tržišče v Sloveniji in delno na Hr- vaškem, od Zagreba do ženega podjetja — Pivo- varna Laško, Kolinska Ljubljana, Union Ljublja- na in Tališ Maribor — ima velike možnosti. Ob primeru piva ali Pi- vovarne Laško pa lahko znova ugotavljamo, kako dolga je pot od proizva- jalca do ix>trošnika. To vedo tudi v Pivovarni. Za- kaj? Pivovarna Laško dosta- vlja kupcem franko do 100 kilometrov steklenico piva po dinar in sedem para ter vozi nazaj embalažo. In po čem pijejo pivo gosti v gostilnah, hotelih, restavracijah? Od treh di- narjev in pol navzgor. V Pivovarni jim je žal, ml pa se lahko vprašamo, le kdo toliko zasluži ob tem, precej več kot neposred- ni proizvajalec. Namreč, v Pivovarni so vedno že- leli, da bi njihovo pivo bilo kvalitetno in poceni. Prvo Je zagotovljeno z njihovim pridnim delom, izkušnjami in tradicijo. Drugo pa ni toliko odvi- sno od njih. Na zdravje, z veliko ča- šo laškega piva ob 35. obletnici. 21. marec 20 april Nekdo vam nekaj ponuja, sprejeli pa ne boste. Morda bo to dobro. Ob koncu ted- na vas čaka zelo veliko pre- senečenje. 21. april 20. maj Naredili boste hudo napako, ki vas bo stala nekaj živcev. Partner ne bo zadovoljen z odločitvijo, sami pa tudi ne. 21. maj 21. junij Nasmehnila se vam bo sre- ča, ki se je niste nadejali. V soboto bodite zelo previdni in ne odpirajte svojih kart. 22. junij 22 julij Spoznali boste, da vaša ne- zaupljivost ni utemeljena. Ob koncu tedna boste imeli veliko dela in tudi nekaj us.pehov. 23. julij 23 avgust Svoje SKrivnosti ne obešajte na veliki zvon. Sklenili bo- ste p>omembno poznanstvo in preživeli prijeten vikend. 24. avgust 23 sept. Imeli boste polne roke dela in obilico skrbi. Treba bo po- ravnati manjši dolg. V nede- ljo boste veselo presenečeni. 24. sept. 23 okt Nenaden dogodek vas bo po- stavil v središče pozornosti. Sosedje vam bodo zavidali. Potovanje boste odlolžili. 24. okt. 22 nov. Bojite se narediti odločilno potezo, a ni vzroka za okle- vanje. Družbi se raje ognite, da vas ne bo bolela glava. 23. nov^ 21. ded Zdaj je čas, da pokažete, kaj zmorete. Nekdo vam bo iz- datno pomagal. S kupčijo pa si nikar ne obetajte uspeha. 22. dec. 20. ian. v službi vas bodo kritizirali, v družinskem krogu se boste prepirali. Svojega največjega zaveznika boste izgubili. ■ 21. jan. 18 febr. Prijatelji se bodo izkazali v nesreči. Doživeli boste razo- čanje, ki vas bo vrglo s ti- ra. V soboto bo vse pozab- ljeno. 19. febr. 20. marec Cilj, ki je pred vami, je vre den truda, vendar ne preti- ravajte. Neko srečanje se ne bo najbolje končalo. J, 24 — 28. junij 1973 NOVI TEDNIK —21. stran VLOMILCI NA DELU v zadnjih dneh je prišlo do dveh vlomov v Laškem in Rimskih Toplicah. Do sedaj še neugotovljeni zlikovci so najprej vlomili v bencinsko črpalko v Laškem, kjer so odprli mizne predale in tor- bice delavcev ter odnesli oko- li 40 tisoč starih din. Vse ka- že, da jim to ni bilo dovolj in so zato vlomili še v Turi- stični biro v Rimskih Topli- cah. Tam so vrgli na prosto železno blagajno, jo na spod- njem delu odprli z železnim predmetom in verjetno zapre- paščeni obstali, ker je bilo njihovo delo zastonj. Blagaj- na je bila namreč prazna! KIPCI IZ SV. MARJETE V prejšnji stevuKi i^i^nga tednika smo poročali o tem, da so 2. junija letos našli ob zapuščeni progi Velenje—Slo- venj Gradec suri verske kip- ce, izdelane iz lesa in to v 17., 18. in 19. stoletju. Gre za verske kipce sv. Petra sv. Pavla sv. Atona Puščavnika in sv. Lovrenca. Kmaiu po objavi se je javil Župnijski urad Slovenj Gra- dec, ki je UJV obvestil, da so vsi štirje kipci bili ukradeni m odvrženi iz njihove podruž- nične cerkve Sv. Marjeta pn Slovenj Gradcu. Ugotovljeno je, da je to res. VINJEN MED TIRI Franc Stojs, 48, iz Pcdkraja pri Hrastniku, je zašel na prostor med železniškim pe- ronom in tirom na železniški postaji v Zidanem mostu. Med pobiranjem s tal, pred tem je padel zaradi vinjeno- sti, je s smeri Ljubljana pri- peljal tovorni vlak in štojsa zbil med tire. To so opazili potniki in delavci železniške postaje, ustavili vlak, pobrali težko poškodovanega Štojsa in ga takoj prepeljali v bol- nišnico. PREHITRO V SMRT FRANC OBRUL, 27, iz Gabrovelj, je pripeljal z osebnim avtomobilom v Slovenske Konjice z ne- primerno hitrostjo. Tako ga je začelo zanašati in prevračati p>o cesti, pri tem pa je iz avtomobila padel 62-letni sopotnik HUDO MAUC, ki se je pri padcu ubil. Težje sta se poškodovala tudi voznik Obrul in PAVLA MAUC, vsi iz Gabrovelj. škode je za 35.000 dinarjev. OBA PO SREDINI CESTE JANKO RAJTER, 36, iz Mozirja, je v ovinku v kra- ju Soteska pri Ljubiji vo- zil po sredini ceste in čel- no trčil z osebnim avto- mobilom, s katerim se je iz nasprotne smeri pripe- ljal MIROSLAV FLERE, 25, iz Letuša, prav tako po sredini. Pri trčenju se je Flere lažje poškodoval, škodo pa so ocenili na 25.000 dinarjev. PEŠEC PRED AVTOMOBIL MITJA PERANOVIČ, 25, iz Kranja, je peljal po Dečkovi cesti, ko je tik pred njim na prehodu za pešce prečkal cesto 43-let- ni MIROSLAV MEDVED iz Celja. Peranovič je za- vijal v levo, vendar je peš- ca zadel s prednjim levim delom. Medved si je zlo- mil nogo in se poškodoval po glavi. NI PRIJAVIL NESREČE J02E SKALE, 23, iz Jelc, se je peljal s kole- som s pomožnim motor- jem skozi naselje Jelce in zbil 77-letno JERO SALEJ iz Voduc. Salejeva je bila sicer krvava po glavi, ven- dar je izjavila, da ji nič ni, za to je voznik odpe- ljal dalje. Kasneje pa so ugotovili, da ima težje po- škodbe po glavi in levem stegnu. Kolesar pravi, da je šalejeva prečkala cesto tik pred njim, očividci pa trdijo, da je hodila po le vi strani. Za nesrečo so miličniki zvedeli šele po devetih dneh. MOTOR SE JE VŽGAL MILAN DEČKO, iz Ce- lja, se je peljal z osebnim avtomobilom iz Ponikve proti Luterju. Nenadoma je občutil, da motor nima normalnega glasu, priž- gala pa se mu je tudi kon- trolna luč. Ugasnil je av- to in opazil, da motor go- ri. Pogasil je požar, ki je nastal zaradi kratkega stika na električni nape Ijavi. škode je za 2.500 di naijev. VOZNIK SE JE POŠKODOVAL ANTON GOBEC, 31, iz Celja, se je peljal z oseb- nim avtomobilom iz Žalca proti Ložnici. V desnem ovinku je zapeljal s ceste v 1,50 metra globok jarek ter trčil še v cestni pro- pust. Gobec se je težje poškodoval, na avtomobi- lu pa je škode za 5.000,00 dinarjev. RADIO ] Celje i Začetek dopoldanskih oddaj ob *»Uvnikih ob 8.10 s poročili. 8.20 - dopoldanska srečanja. 8.50 — I Nročni zapisi. Zaključek ob 9. »i. I ^etek popoldanskih oddaj ob fcUvnikih ob 16.00 s poročili, 11.05 — naši poshi.šalci čestitajo • pozdravljajo, 16.40 — zabavni tlobus. 17.00 — kronika, 17.1.5 — 'livestila. zaključek ob 18. uri. ČETRTEK. 28. junija: 8..50 — foi Konjiško goro, 17.:«) — V seriji kulturnih in zgodovinskih •Pomenikov. 17.45 — Zabavni iToki. PETEK. 29. junija: Med dopol- danskimi srečanji: Staša Goren- *lt — moda. 8..50 — Po laški ob- Ji"!, 17.:iO — Mladinska oddaja, 1'.15 — Domači zbori, i SOBOTA. ;iO. junija: 8.50 — Oljski odmevi, 17.:iO — Na obi-" *u v to\arni TIM v laškem. NEDF.ua. 1. julija: lOMO — ;»poved časa in sporeda, poro- 10.:i5 — Predstavljamo vam iBffar — striček Jurklošter), 11.00 — Obvestila. 11.15 — Zabav- " globus. Il.:i5 — Nedeljske Msbene razglednice. 12.05 — AO i^ilandrove brigade — Proslava ' firižah, 12.45 — Naši poslušalci ^stitajo in pozdravljajo, l'A.'M) — * jninut za razvedrilo, 14.:{0 — '»ključek oddaje. PONEDEI.JEK, 2. julija: 8..50 Križem po Kozjanskem. 17.:<0 ^ Športni pregled, 17.45 — No- pri .lugotonu. TOREK. :}. julija: 8..50 — Po "svinjski dolini, 17.i0 — Torko- reportaža, 17.45 — Partizan- pesmi. J^REDA, 4. juli.ia: Ves dan pre- sporeda RTV Ljubljana. Ljubljana Vsak DAN: Poročila ob 5.00, ,^•0, 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, K^.OO, '*■<», 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan »'asbeni spored odv4.30 do 8.00. .PETTEK, 29. JUNIJA: 8.10 Gla&- rJJia matineja; 9.40 Glasovi v ff*nu; 10.20 Po Talijinih poteh; '1-00 Poročila — Turistični napotki ?f. na.^e goste iz tujine; 12.30 Kme- '.1*1 nasveti — inž Tone Zafoš. Značilnosti lanske vinske le- 12.40 Z domac-imi ajisambli; u'*'' Priporočajo vam . . .; 14.30 poslušalci čestitajo in po- ^''avljajo; 15.35 Glasbeni inter- ?*«zo; 16.00 »Vrtiljak« 17.10 Iz (j^^^čega repertoarja Slovenske /harmonije; 18.15 »Signali«; 19.00 j^^o noč, otroci! 19.15 Minute z jj^mblom Valterja Skoka; 20.00 narodi pojo — 13. oddaja; "JO »Top-pope 13«; 21.15 Oddaja o morju in pomo-ščakih; 32.15 Be- sede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 30. JUNIJA: 8.10 Glas. bena matineja; 10.20 Kličemo le- tovišče; 11.OO Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Štefan Dragošič: V kooperaciji se kmetije lahko usmerijo v pitanje mlade govedi; ^.^40 Čez travnike zeene; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 S pesmijo in besedo po Ju. goslaviji; 15 30 Glasbe;ii intermez- zo; Ifi.OO »\'rTiljak«; !'7.10 Glasbena medigra; 18.15 Dobimo se ob Lsti uri; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Radijski radar; 21.00 Zabavna ra- dijf.ka igra — Marjan Marine; »Ne- vidna smrt«; 22.20 Oddaja za naše izseljence. NTCDEXJA, 1. JULIJA: 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Vojislav Stanojčid: »Ve. soljski gusarji«; 9.05 Koncert iz naših karjev; 10.05 Še pomnite to- variši . . . Pred dnevom borca; 10.25 Pesmi boja in dela; 10.IS- IS.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Po. ročila — Turistični napotki za na- .še goste iz tujine; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi an- sambli; 14.30 Humoreska tega ted- na — Lukian: Resnična zgodba; 15.05 Popularne operne melodije; 16.00 Radijska igira — Odd Seler: »Potovanje v Ameriko«; 17.05— 19.00 Nedeljsko .športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. ■ PONEDEUEK, 2. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci! 10.20 Za vsakogar nekaj; .11.00 Poročila — Turistični napotki za naže gos^te iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — Ježe Kregar: Vrt v juliju; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.30 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo; 15.30 Glas. benj intermezzo; 16.00 »Vrt.iljak«; 18.15 Pihalne godbe na koncert- nem odT^a; 19.00 Lahiko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dobri znanci; 20.00 Stereofonski operni koncert; 22.15 Zaplešite z nami. TOREK, 3. JULIJA; 8.10 Glasbe, na matineja; 9.20 Otroške igre; 10.20 Poletna potepanja; 11.00 Po- ročila — Turistični napotki za na- še goste iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Štefan Erjavec; Ali se splača sejati proso po strnišču tudi za zrnje; 12.40 Poje moški zbor Grafika; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.40 »Na poti s kitaro«; 16.00 »Vrtiljak«; 18.15 V torek na- svi4enje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Janeza Gor- šiča; 20 00 Lahka g^lasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — Saša Vuga; Steza do polnoči; 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 4. JULIJA; 8.05 Šest re. publik v Podlehniku pri Ptuju; 10.30 Pesmi boja; 11.20 »Njegovo ime je legenda . . .k; 12.10 Sumijo gozdovi domači . . .; 14.05 Z na- šimi opernimi pjevci; 14.30 Naši poslu&alci čestitajo in pozdravlja. jo; 15.05 Zvone Kržišnik; Misli ob sloveTiski popevki 73; 1^.00 »Loto vrtiljak«; 17.05 Popoldanski ples; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sim- fonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 22.15 Revija popevk. ČETRTEK, 5. JULIJA: 8.10 Glas- bena matineja; 10.20 Urednikov dnevnik; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Zatiranje ple- vela v vrtninah; 12.40 Skladbe Bla- ža Arniča in Marijana Lipovška; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Popoldne za mladi svet; 15.30 Glasibeni intermezzo; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.35 Iz ka. setne produkcije RTV Ljubljana; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute z ansajnblom Francija Puhar. ja; 20.00 Catrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer — Ob 80. letnici Miroslava Krleže; 31.15 Za ljubitelje jazza. TV spored TV spored aa teden od 1. VII do 7. Nedel.ja 9.00 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film (Lj) 9.55 Po domače z oktetom Galus — barvna oddaja (Lj) 10.25 Proslava ob obletnici kmeč- kih puntov — prenos iz Ko. stanjevice (Lj) 11.50 Otroiška matineja: Mačkon in njegov trop. Pustite jih živeti — barvna filma (Lj) 12.45 Poročila (Lj) 12.50 TV kažipot (do 13.10) (Lj) Nedeljsko popoldne (Po do- mače na Loškem gradu, Lju- dje in zemlja. Na poti po Lstri, Za konec tedna (Lj) 18.20 Poročila (Lj) 18.25 Janošik — I. del slovaškega filma (Lj) 19.45 Risanka (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) aO.liO 3-2-1 in TV barometer (Lj) 20.35 Samo pesem — glasbena od- daja (Bg) 21.20 Dcbre stare melodije (Zg) 21.35 Športni pregled (JRT) 22.05 Poročila (Lj) UHF — oddajnik Krvavee: 20.00 TV dnevnik iZg) 20.:«) Film (Bg) 22.00 24 UT (Bg) Ponedeljek 16.45 Madžarski TV pregled (Pa horje. Plešivec do 17.05) (Bg) 16.15 Obzornik (Lj) 18.30 Pustite jih zaveti — serijski film (Lj) 19.00 Mladi za mlade: Mladinsiki festival (JRT) 19.46 Risanka (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) 20.35 F. Veber: Pogodba —I. del predstave Mestnega gledališča Ljubljana (Lj) 21.40 Video kasete: I. oddaja: One in oni (Lj) 22.10 Poročila (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) 17.45 Lutke (Sa) 18.00 Oiroške knjige (Bg) 18.15 Kronika (Zg) 18.:}0 Vaš svetovalec (Zg) 19.00 Mladi za mlade (Lj) 19.45 Propagandna oddaja (Zg) 2<.).00 TV dnevnik (Bg) 20.25 Zabavni intermeaao (Bg) 20.;30 Serijski film (Bg) 21.25 Film tedna (iBg) Torek 17.15 Madžarski TV pregled (Po- horje, Plešivec do 17.:J5) (Bg) 18.15 Obzornik (Lj) 16.30 Veliki in majlini — oddaja TV Zagreb (Lj) 19.00 Metulji naše dežele — 1. od- daja v barvah (Lj) 19.20 S kamero po svetu: Singapur moj Singapur (Lj) 19.45 Risanka (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) 20.'M L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka (Ljubljana) 21.20 Kaj hočemo — Ob ustavnih in kongresnih spremembah (Ljubljana) 21.40 Odprt ekran — oddaja JRT (Ljubljana) 22.50 Poročila (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) 17.45 Mali svet (Zg) 18.15 Kronika (Zg) 18.30 Znanost (Bg) 19.15 Turizem (Zg) 19.45 Propagandna oddaja iZg) 20.00 TV dnevnik (Zg) 20.30 II. spored TV Zagreb .Sreda Prenos proslave na .Sutjeski (Sarajevo) 15.30 Mačkcn in njegov trop —- se- »rijski barvni film (Lj^ 16.00 Aachen: Jalianje — barvni prenos (17.,30—17.55) (Lj) 17.30 Rezerviran čas (Lj) 17.55 TV obzornik (Lj) le.lO Obrambni ščit (Lj) 18.45 Kratek film (Lj) 18..55 Ing. Mitja Sipek (Lj) 19.45 Risanka (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20,25 3-2-1 in TV barometer (Lj) 20.36 Nevarna pot — jugoslovanski film (Lj) Poročila (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (2g) 17.4i5 Serijski film (Zg) 18.15 Kronika (Zg) 18.30 Od zore do mraka (Bg) 19.00 Risanka (Zg) 19.15 Zabavna glasih (Sa) 19.45 Propagandna oddaja (Zg) 20.00 TV dnevnik (Zg) 20.30 Praznični sixxred (Bg) 21.30 24 ur (Bg> Četrtek 14.00 Wimbledon: Teniška tekmo- vanja za Davidov pokal — barvni prenos (EVR) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Izbor s festivala športnih in turističnih filmov (Lj) 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film (Lj) 19.45 Risanka (Lj) 19.50 Cikcak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) 20.40 Četrtkovi razgledi (Lj) 21.30 S. S. Djalski; Sen dr. Mišica —oddaja TV Beograd (Lj) 22.40 Poročila (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) 17.45 Otroški spored (Sa) 16.15 Prenos iz Wimbledona (do 19.35) (Zg) 20.00 TV dnevnik (Zg) 20.;» Spored italijanske TV Petek 14.00 Wimbledo(n; Teniška teknK)- vanja za Davisov i>okal — bar\-ni prenos EVR 16.15 Obzornik (Lj) 16.30 Veseli toioogan: Celje — I. del (Lj) 18.56 Doktor na pohocfu — serijski film (Lj) 19.20 Plavanje: Metuljček (Lj) 19.45 Risanka (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 30.25 3-2-1 in TV barometer (Lj) 20.35 Iz zakladnice svetovne knji. ževnosti: Cliford Odetts: Po. deželanka (Lj) 22.15 XXI. stoletje (Lj) 22.40 Poročila iLj) Sobota 14.00 Wlmbledon: Teniška tekmo- vanja za Davisov po telefonu 21-618. VVARTBURG letnik 1970 nuj- no prodam ali zamenjam za cenejšega Fiata. Ogled vsak dan pri Petrol Mariborska 88 Celje, telefon 220-65. MAJHNO hišico primemo za vikend v bližini mesta pro- kend«. SPAČKA, letnik 1961 prodam. Ožir, Podvin 29, Polzela. SPA.CKA, 1966/67, dobro ohra- njenega, prodam. Doberšek, Šentjur pri Celju 45. ELEKTRI'5NI štedilnik »To- bi« in omaro prodam. Ci- goj Malgajeva 2 a Celje. AMI 8 17.000 km z radiom prodam za 35.000.— din. Te- lefon 216-11. CITROEN ID 19 de Luxe (ža- bo) 1966, registriran za vse leto, prodam za 33.000.— din na dva do tri obroke. Karlovčec, čuprinjska 3. NJIVO ob glavni cesti blizu Štor prodam. Ponudbe pod »Lepa prilika«. PRIKOLICO za osebni avto, šivalni stroj m hladilnik, prodam. Godicelj, Laška vas 2 b Štore. STREŠNO opeko (cementno — folcer), malo rabljeno, ugodno prodam. Ida Mi- helčič, Goričica 19 Šentjur pri Celju. ZIDNO opeko, 1000 kom — votlaki 25x25x14 in 300 kom stropne opeke monta 14, prodam. Celje, Partizanska 8 a. PSE — nemške ovčarje stare dva meseca prodam. Dreši- nja vas 1 Petrovče. STANOVANJE — Teharska C. 53 prodam. Jomiizovič Angela. FIAT 1300, letnik 1969, zelo ugodno prodam. Roje Du- šan, Trnovlje 128, Celje (Pri Planinšek). MOTOR Galeb — Puch roler v zelo dobrem stanju pro- dam zaradi starosti. Vede Martin, Pečovnik 60 Celje. GUMI VOZ, nosilnost 2 t, 12 col, nov prodam ali za- menjam za kravo »Simen- talko« in prodam komplet- na kolesa za, gumi voz 15 col. Glinsko 7 a pri Ljubeči. UGODNO prodam fiat 750 — letnik 1964. Ogled od 15. do 17. ure. Kovač Peter, Celje, Moša Pijade 12. UGODNO m poceni prodam nekaj kosov zelo dobro ohranjenega EK)hištva za dnevno sobo in kuhinjo. Naslov v ureJmštvu Nove ga tednika, oziroma na te- lefonsko številko 231-05. KUPIM ENODRUŽINSKO hišo v celj- ski občim kupim. Ponudbe pod »Sedem milijonov — gotovina«. HIŠO — novejšo — enostano- vanjsko z vrtom v okolici Celja in mešalec za beton kupim. Jan Orlovič, Vagoni PAP Grobelno. VSELJIVO hišo z zemljo do 3 ha od Celja do Prebolda kupim. Plačam z devizami. Ponudbe pod »Devize«. ZAPOSLITEV \ VAJENCA za poklic orodjar- ja sprejmemo. I. Javoršek, Celje, Ipavčeva- ul. 28. V UK sprejmemo vajenca ali vajeriko. Krojaštvo Kramer Anton, Cesta na Ostrožno 62 Celje. BRIVSKO frizersko vajenko sprejmem. Hrana in stano- vanje preskrbljena. Ponud- be do 1. juhja na naslov: Poznič Franc, frizer, Vran- sko. DEKLE z uspešno končano osemletko dobi učno mesto krojaške vajenke. Kroja- štvo Cankarjeva 2 Celje V UK sprejmemo vajenca av- tomehanika. Fišer Boris, šentrupert 6 Gomilsko. V UK sprejmem vajenko. Krojaštvo Jager Majda, Kersnikova 52 Celje, VAJENCA za avtomehanično stroko sprejmem. Ogrizek Franc, Veselova 1 Celje. VAJENCA-KO za moško fri- zersko stroko sprejmem. Moško frizerstvo Hojnik Laško. KLJUČAVNIČARSTVO Ško^ flek Viktor, Kersnikova 39 Celje sprejme vajenca. Po- goj je dokončana osemletka. UPOKOJENKO za varstvo 18 mesečnega otroka iščem. Nudim stanovanje in hrano, ostalo po dogovoru. Kom- pole 12 nad Storami. STANOVANJE SPLOŠNA bolnica Celje nuj- no išče za svoje medicinske sestre opremljene sobe. Po- nudbe pošljite na naslov Bolnice. ENOSOBNO neopremljeno stanovanje v Celju ali oko- lici iščem. Ponudbe pod šifro »Čimprej«. DEKLE sprejme na stanova- nje. Nazarjeva ul. 27 (na Ljubljanski cesti za Mle- karno). V CELJU ah okolici iščem sobo, lahko tudi neoprem- ljeno. Ponudbe pod Plačam v naprej«. GARSONJERO v Celju išče ekonomist. Ponudbe pod »Celje« MLAD par išče kjerkoli v Celju sobo. Plača za eno le- to v naprej. Ponudbe pod »Srečna«. OPREMLJENO sobo iščem. Ponudbe pod »Plačam ta- koj«.' RAZNO PREKLICUJEM veljavnost ri- biške izkaznice št. 110/70 na ime Skaza Silvo. OPOZORILO. Opozarjam pred nakupom premičnin in ne preimičnin od mojega biv- šega moža tov. Jager An- tona iz Celja, škvarčeva 3, ker sem lastnica. Istočasno opozarjam, da nisem plač- nica njegovih dolgov. Ter- žan Angelca, Celje Škvar- čeva 3. OBVEŠČAM cenjene stranke, da imam predelovalnico zdravilnih zelišč za razne bolezni. Dajem tudi nasve- te. Priporočam, da se ja- vite osebno, po želji pošljem tudi po povzetju, v Stran 23 kolikor pošljete diagnozo zdravnika. Kalesnikov Ljud- mila, Piran, Bonifacijeva 3 Trg 1. maj. STAREJŠI upokojenec želi spoznati žensko za skupno življenje. Ponudbe pod »Po- letje«. V NAJEM vzamem manjše posestvo v okolici Laškega. Ponudbe pod »Možnost ta- koj«. KUPITE mačka v žaklju! No- čete? Potem si sedaj poleti oglejte naše vrtnice v sto sortah, ko so v polnem cvetenju. Zapišite si ustrez- na imena, v jeseni pa bo- ste dobili sadike po želji. Anton Jelen, drevesnica, Šentilj pri Velenju. PLAVALNI klub Neptun Ce- lje bo tudi letos organiziral plavalno šolo za otroke. Te- čaji bodo desetdnevni, prvi pa Se to pričel 2. juhja ob 9. uri na celjskem kopali- šču. Vpis je možen vsak dan pri blagajni kopališča. Stroški tečaja skupaj z vstopnino znašajo 80.— dinajjev^ Z.AHVALA. Ob mnogo prerani izgubi dobrega očeta RU- DIJA REBERNIKA se naj- lepše zahvaljujem sosedom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvet- je. Posebej se zahvaljujem prim. dr. Janezu Jenšterlu in vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju kirurgič- nega oddelka celjske bolni- ce za lajšanje bolečin v ča- su bolezni, govornikom Podjavoršku za lep in gan- ljiv govor ob odprtem gro- bu Kuglerju, Goležu in g. ^ dekanu Kokošineku. Or- ganizaciji ZB Šmartno, or- ganizaciji SZDL Šmartno, krajevni skupnosti in režij- skemu odboru vodovoda Brezova — Loče za lepe da- rovane vence, učenkam II. razreda za pesmico, tov. Lorgerjevi, pevcem iz Voj- nika in organistu ter To- polak Alojzu in družini Razgoršek. žalujoča hčerka z družino. » če kdo vpraša — to je: NASA SI ASA! Kolikor je tale naša zadnja stran dopustniško neres- na, tako je čisto zares »zgoraj pričujoče« dekle naše gore list. Tisti, kot srebrn zvonček žgoleči glas, M vsak petek dopoldne žvrgoli o modi na celjskem radiu. Ti- sta je, ki v tedniku ureja rubriko »ženin vsakdan«, včasih pa butik za plitek žep. Pa ne samo ureja, tudi riše tiste pretegnjene punce z nogami, dolgimi kot pri suhi južini. še nekaj dela. Kot najbolj sik in mladostno oblečena Celjanka vzbuja pozornost tistih, ki se zani- majo za modo in tistih, ki jim pade v oko moderno enibalirana vsebina. In vse tisto, kar nosi na sebi tudi sama kroji ter šiva, samo ne vemo zakaj. Morda iz ve- selja, morda pa tudi zato, ker si z našimi honorarji ne more plačevati šivilj. Kdo da je? Naša, uradno pa Gorenškova Staša. Siaša Gorenšek je v letih, ki se jih ne splača šteti, neugotovljenih mir (zgoraj, na sredini, spodaj) je nora na lepe obleke, odkar ve zase. Od takrat, ko je po svo- je oblačila punčke in ko je v šestem in sedmem raz- redu na vsak papir, do katerega je prišla, risala mode- le oblačil. Končala je šolo za oblikovanje, in, ni kaj ugibati, njen modni oddelek. S kolegi šole za obliko- vanje je že razstavljala, ona kajpak svoje skice in ne- kaj modelov fna obešalnikih). Ko ustvarja, sledi zako nitostim modne linije, krepko upošteva gmotne razane re naših žena in deklet, se podredi blagu, ki ga imajo na voljo trgovine, in nazadnje še to, da bodo te obleke na Celjankah, žalčankah, Rogatčankah in ne na Pari- za nkah. In kaj si žeU za nekoliko kasnejša rosna leta? Ker ni upanja, da bo pri radiu in tedniku kdaj zlat rudnik odkrit, se pripravlja na lasten butik — butik za mlade. Odlična ideja, ali ne? Končno nekaj za, nas mlade! JUR (pri 45-tih) Najlaže je kmetom na ša- hovski deski. Umetnik je nenehni obli- kovalec lepote, politik ge- sel, vojskovodja krvi 'in amor največje sreče. Lepa žena najraie draži oči, pametna duha. Celo na semaforju vlada hierarhija. Mnogo je pri nas ljudi, ki hočejo priti na stolčke, vendar se morajo tovarne stolov kljub temu boriti za tržišče. Pisatelje je treba spošto- vati že zato, ker v tem poklicu ni nepismenosti. Bil je brezkompromisen borec za — denar. Zakaj nam meteorologi ne napovejo, kakšen bo jutrišnji delovni dan? Resnica je ženskega spo- la; o neresnici, da ne go- vorimo. J. ŠARLAH CAR V KIKLI Je ribiška in ni. Je zato, ker govori o ribičih — ni za- to, ker je resnična. Minulo nedeljo so člani celjske ribiške družine imeli tradicionalno tekmovanje za blesteč naslov ribiškega »car- ja v letu 1973. Tekmovali so "lani, izven konkurence pa tudi mladinci in soproge. Tarča niso bili veliki kosi, marveč krapovske mladice, ki so jih nepoškodovane vla- gali v gojitvene ribnike na Blagovni. Pa se vam zbere pri ribi- ški koči na polotoku Brezo- ve 123 članov in članic, 25 selenokljunih mladincev in mladink, pa še 7 soprog, ki sicer ne lovijo. Po triurni bor- bi so prešteli ulov in ostr- meli. In — glej ga šmenta! Na carski tron je za 1973. leta sedla ženska. Zlato kolajno, diplomo in praktično darilo je za 74 ribic dobila Marija Slemenškova ki domuje v Škofji vasi pri Celju. Ko je »ribiškemu carju«, simpatič- ni plavolaski, predsednik obe- šal kolajno okrog vratu, je bilo slišati aplavz ohlačenih poražencev, ki so morali pri- znati oblast cesarju v kikli. Mimogrede povedano, pa zares čisto mimogrede, je zakonski mož »njenega veli- čanstva« bil na tekmovanju šele sedmi. Kronanje je se- veda hudo motil dež, ki je udeležence slovesnosti raz- gnal in po Blagovni je v noč odmevalo le regljanje žabje svatbe. .K- S. Zanimiva analiza Med bonskimi debeluhi je seveda krščansko-demokratski prvak Josef Strauss. Nič čud- nega, Bavarec iz domovine piva. Nemška revija »ER« (On) si je na zelo zanimiv način ogledala predstavnike nem- škega naroda v bonnskem parlamentu. Predvsem ugo- tavlja, da imajo poslanci v Bundestagu vsaj nekaj skup-' nega s povprečnimi Nemci — predebeli so! Če bi, tako ra- čuna liisec v »Er«, vseh 469 poslancev postavili na tehtni- co, bi kazalec skočil celo čez črto, ki bi kazala 38 ton.' Seveda razvija iz teže po- slancev tudi razne teorije. Tako na primer znaša pov- prečna teža poslancev FDP 84,3 kg. Poslanci te liberalne stranke so najtežji. Ne seki- rajo se ker v vlado pridejo tako in tako le kot koalicijski F»artner. 38 TON TEHTA NEMŠKI PARLAMENT Drugi po teži so parlamen- tarci krščansko demokratske imije (CDU), ki v povprečju tehtajo 82 kilogramov. Baje se jim pozna, da so bih pol- nih dvajset let in več »pri koritu«. Najnižjo težo imajo poslanci vladajoče socialistič- ne stranke. Tehtajo p;-. no deset dekagramov ! kot 80 kilogramov. tem seveda zvitorepijo | sedami in namigi, č^ i Brandtovo stranko 'fl spopad s krščanskimi^ krati stal precej napo, zato tudi kilogramov. »Ohooo ... Pod nu,)no ti priporočam, ljubi možek, mi nemudoma kupiš pri krznarju nov plašč ...« Sezonski posnetek] Kako že pravi ljudski rek, ki se rima in se takole začne: J^l julij, avgust.. i NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konji . Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: . V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik. Drago Medved — Redakcija: Milan B''^* Edi (3oršič, Jure Krašovec. Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik. Tone Vrabl — Izhaja četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« — Tisk m klišeji: OGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne ^ Vilke 1 din - Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - Te'^ uredništvo 223-69 in 231-05. mali oslasi in naročnine 228-00