SVOBODNA SLOVENIJA LETO(ANO)LVII(51) • ŠTEV. (N°) 30 —' .i^.i ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 30 de julio - 30. julija 1998 14:23 FAX -3S6 61 17 REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za zunanie zadevi; URAD REPUBLIKE SLOVENI|E ZA SLOVENCE V ZAME|STVU SIZZ-IKAD SZS SI 0001 IN PO SVETU Cr«gor4idev* 25. 51 • IOOO Ljubljana ictcfoniOdl) 178 2291 td«fix <061) 178 2206 Ljubljana, 22. junij 1998 ZEDINJENA SLOVENIJA g Marjan Loboda, predsednik Spoštovani gospod Loboda, v zvezi z vašo prošnjo za financiranje Zgodovinskega zbornika, vam poročamo, da bo LJrad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu prispeval 5c drug del plačila v višini 10.000. USD. Kot pogoj za izplačilo pa potrebujemo vašo izjavo, da v zborniku ni leutemeljenih lcritik na račun Rcpublike.Slovenije. Po prejemu vaše izjave bomo nakazali finančna sredstva. Lepo pozdravljeni, Buenos Aires, 28. julija 1998 Gospa Mihaela Logar Državna sekretarka Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Spoštovana gospa! Prejeli smo vaše pismo od dne 22. junija t.l., v katerem ste se odzvali na našo Prošnjo za sofinanciranje zgodovinskega Zbornika ob petdesetletnici Zedinjene Slovenije. Z obžalovanjem smo v njem prebrali tudi pogoj, ki ga stavite za nakazilo °tyjub\jenih sredstev. V zvezi s tem Vam sporočamo, da Upravni odbor Zedinjene Slovenije v soglasju z Medorganizacijskim svetom vaš pogoj odločno zavrača. O tem Je sPrejel izjavo, ki Vam jo prilagamo. Ker je celotna zadeva že prišla v javnost in povzročila mnogo ogorčenja med našitni ljudmi, smo se odločili, da objavimo v časopisju tako ta odgovor kot našo ^avo. Upamo, da boste naše stališče pravilno razumeli in ga tudi pojasnili vašim nadrejenim. Ob vašem nastopu na mesto državne sekretarke, zadolžene za Slovence v Zamejstvu in po svetu, smo Vam izrazili uparvje na medsebojno razumevanje in Plodno sodelovanje. Žal nam je, da se je prvotno dobro razmerje s tem dogodkom ' Ne po naši krivdi - skalilo. Za nadaljnje odnose med našo skupnostjo in Uradom pa računamo na vašo uvidevnost. Lepo Vas pozdravljamo! Za Zedinjeno Slovenijo: Marjan Loboda predsednik 9. tabor stranke SKD ^jo tov 1 Ljutomeru se je 27. julija z 8. redno sveta Slovenskih krščanskih demokra-(SKD) začel uvodni del 9. tabora tov Za-iavnosI zaprte seje, na kateri so b0 or*l' o aktualnih političnih zadeval), ta-& stranke in kmetijstvu v tem delu H et%', so se udeležili tudi člani izvršil-PfM °^ora> strankini poslanci in ivjen rednik Lojze Peterle. ■ tabor SKD, ki bo letos potekal pod °m 7odiiyena Slovenija, bo trajal ves del tabora pa bo v nedeljo, vNvnann SVOBODNI HOČEMO OSTATI Društvo Zedinjena Slovenija, osrednja organizacija slovenske politične emigracije v Argentini, je pripravilo zgodovinski Zbornik ob petdesetletnici svojega obstoja in naselitve beguncev pred komunizmom po drugi svetovni vojni. V njem je popisano pol stoletja dela v zvestobi in ljubezni za obstoj slovenskega rodu v Srebrni deželi. Zajetna knjiga je zgodovinsko in kulturno pomembno delo. Društvo Zedinjena Slovenija se je za sofinanciranje izdani a Zbornika obrnilo na Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v skladu s 5. členom Ustave Republike Slovenije. Pri prvem državnem sekretarju v tem uradu dr. Petru Venetu smo naleteli na razumevanje in dobili prispevek, s katerim se je delo začelo. Sedanja državna sekretarka ga. Mihaela Logar pa je v pismu 22. junija t.l. obljubila dodatno pomoč, vendar s pogojem, da Društvo Zedinjena Slovenija poda pisno izjavo, da v Zborniku ni neutemeljenih kritik na račun Republike Slovenije. Ta pogoj, ki ga stavi državna sekretarka, je za nas žaljiv, izsiljevalen in neumesten. Žaljiv, ker hoče slovenski skupnosti v Argentini podtakniti neko držo proti Republiki Sloveniji, katere mi nikdar nismo imeli in je nimamo. Slovenija je rasa domovina, katero z vsem srcem ljubimo, in Republika Slovenija je tudi naša država, za katero smo se vsa leta našega begunstva in zdomstva prizadevali in jo vedno in povsod branimo. Znan je naš doprinos k osamosvojitvi in mednarodnemu priznanju Slovenije. Vedno pa dobro ločimo domovino od trenutnih vlad, ki jo upravljajo, in državo od njenih funkcionarjev. Izsiljevalen, ker predstavnica sedanje politične oblasti brez ozira na naša narodna in domovinska čustva pogojuje svojo podporo s tem, da zahteva od nas izjavo, ki omejiye našo osnovno pravico do svobodnega izražanja, in krivično namiguje na našo nelojalnost do slovenske države. Neumesten, ker Slovenci v Argentini že petdeset let z vsem svojim delovanjem dokazujemo, da nam je slovenstvo neodtujljiva vrednota, in samo tako smo mogli ustvariti takoimenovani slovenski čudež v Argentini. Vedno smo gradili na zvestobi in ohranjanju slovenstva in dostojno predstavljali Slovenijo in Slovence v tej veliki in svobodni deželi. K^jub temu, da smo Slovenci v Argentini skozi 45 let trdo delali za ohranitev slovenstva, smo od tedanje jugo-komunistične oblasti dobivali le napade in žalitve. Z nastopom demokracije v Sloveniji smo upali na večje razumevanje. Zato nas preseneča in globoko žali ta zahteva in obžalujemo, če je to uradno stališče sedanje slovenske oblasti. Društvo Zedinjena Slovenija v obrambi svojega dostojanstva in pravice do svobodnega izražanja najodločneje zavrača in ostro obsoja to žaljivo in neumestno izsiljevanje. Na noben način ne sprejemamo pogojev, ki bi omejevali našo svobodo in dostojanstvo. To smo dolžni v spomin tistih, ki so daleč od rodne zemlje legali v grob, izgarani v zastonjskem delu za narod’ in slovensko kulturo, in vseh, ki še danes nadaljujejo njihovo delo. Ker smo hoteli ostati svobodni, smo odšli v izgnanstvo, in svobodni hočemo ostati. Buenos Aires, 28. julija 1998 Za Društvo Zedinjena Slovenija: Marjan Loboda predsednik Marija I. Tekavec tajnica SKD v Posočju o Posočju 2. avgusta, na hipodromu v Ljutomeru. V programu tabora je predvidenih tudi več okroglih miz. Prva, ki bo posvečena kmetijstvu v ormoškem Kulturnem domu. Na njej bodo sodelovali nekdar\ji minister za kmetijstvo Jože Osterc, nekdanji državni sekretar Ivan Obal, predsednik Slovenskega kmečkega gibanja Janez Šušteršič ter domačin, veterinar Alojz Sok. Spregovorili pa bodo o trenutnem stanju v slovenskem kmetijstvu, o težavah kmetov, pa tudi o pripravah na vključevanje Slovenije v EZ. Člani izvršilnega odbora SKD, poslanci stranke in predsedniki občinskih odborov severnoprimorske regije so v četrtek, 23. julija, v gasilskem domuv Drežnici na razširjeni seji govorili o popotresni obnovi Posočja in pripravah na lokalne volitve. V SKD so se za sestanek v Drežnici odločili predvsem zaradi različnih kritik in zamude pri obnovi poškodovanih objektov, saj se ta po dobrih treh mesecih kljub napovedim praktično še ni začela. Stranka se je zavzela za hitro in interventno pomoč prebivalcem na prizadetem območju ter vlado pozvala, naj čimprej pripravi celovit program sanacije, ki bi tamkajšnjim prebivalcem omogočila normalno življenje. Predsednik stranke Lojze Peterle je Posočje obiskal že dan po potresu, s škodo in sanacijo posledic pa so se seznanili tudi poslanci SKD, ld so med svojim obiskom občini Tolmin izročili zbrano denarno pomoč. STRAN 4: Razgovor z Andrejo Mrak Zgodilo seje v Sloveniji... Iz življenja v Argentini PRIDRUZITVENI PARLAMENTARNI ODBOR Komisija DZ za volitve bo državnemu zboru ponovno predlagala slovenski del pridružitvenega parlamentarnega odbora pod vodstvom Darje Lavtižar Bebler (LDS), v katerem pa tokrat naj ne bi sodelovali predstavniki SDS in krščanskih demokratov (SKD). Tako naj bi podpredsedniško mesto v devetčlanskem pridružitvenem odboru zasedel Janez Kramberger (SLS), preostali člani pa bi postali Jelko Kacin, Janez Kopač (oba LDS), Leon Gostiša (SLS), Franc Horvat (ZLSD), Zoran Lešnik (DeSUS), Roberto Battelli (narodnosti) in Zmago Jelinčič (SNS) - zaradi katerega poslanski skupini SDS in SKD tudi nočeta sodelovati v parlamentarni delegaciji. KUČANOV OBISK V ŠPANIJI Predsednik republike Milan Kučan, ki je na tridnevnem obisku v Španiji, se je v Madridu sestal s predsednikom španske vlade Josejem Mario Aznarjem. Osrednji temi pogovorov sta bili EZ in prizadevanja Slovenije za vključitev vai\jo ter položaj na Balkanu, medtem ko so bili dvostranski odnosi ocenjeni kot dobri in brez težav. Nato je obiskal avtonomno pokrajino Bas-kijo. V Bilbau se je sestal z baskovskim vodstvom in se udeležil slovensko-baskov-‘ ske poslovne konference. Kučan je v nagovoru poslovnežem poudaril pomen sodelovanja med Slovenijo in Baskijo, ki sta primerljivi po velikosti in številu prebivalstva, gospodarsko pa se dopolnjujeta. Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 PRVA POSTAJA VETRINJ 1945, maj/junij — obsojeni na vrnitev, na smrt •r? 'S KOLIKO NAS JE V letošnjem prvem četrtletju v Sloveniji je bilo 1.985.000 prebivalcev, od tega 970.000 moških in 1.015.000 žensk. Od 972.000 aktivnih prebivalcev Slovenije je bilo 890.000 delovno aktivnih in 82.000 brezposelnih. Število neaktivnih prebivalcev pa je znašalo 676.000. NOVE OBČINE Državni zbor (DZ) je zadnji dan 23. izredne seje pred letošnjimi lokalnimi volitvami ustanovil 45 novih občin in na ta način razširil dosedanjo občinsko mrežo v državi s 147 na 192 občin. Poleg tega je po hitrem postopku sprejel zakon o spremembah in dopolnitv ah zakona o financiranju občin, s katerim bo lokalnim skupnostim omogočil več samostojnosti pri financiranju in razpolaganju z lastnimi sredstvi. MATURA Maturo je v spomladanskem roku letos v prvo od 8214 kandidatk in kandidatov uspešno opravilo 7116 mladih ali 86,63%, kar je največ v petih letih, odkar je bila matura ponovno uvedena v slovenski šolski sistem. Skupaj je srednješolsko izobraževanje v spomladanskem . roku uspešno končalo 13.308 kandidatov. Ti se bodo potegovali za 13.913 vpisnih mest za redni in 6761 mest za izredni študij. PROTI ZAKONU O DENACIONALIZACIJI Predsedstvo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije je poslanke in poslance in predsednika državnega zbora v imenu 200.000 prizadetih državljanov pozvalo, da predlagano novelo zakona o denacionalizaciji (ZDEN) zavrnejo v celoti. OBISK V ČILU IN BRAZILIJI Na povabilo svojih kolegov, brazilskega zunanjega ministra Luiza Felipeja Lam-preioa in čilenskega zunanjega ministra •Joseja Miguela Insulza je slovenski zunanji minister Boris Frlec odpotoval na obisk v Federativno Republiko Brazilijo in Republiko Čile, kjer se bo mudil do 30. julija. V Braziliji in Čilu se bo minister Frlec sestal tudi s predstavniki tam živečih slovenskih izseljencev. RUSKA KAPELICA Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila tradicionalna spominska slovesnost ob 82. obletnici spomina na v snežnem plazu zasute ruske vojake. Poleg predsednika republike Milana Kučana, ki je h kapelici položil venec, so se slovesnosti udeležili pomembni gostje iz Rusije, med njimi predsednik odbora za mednarodne zadeve ruske dume in nekdanji ruski veleposlanik v Washingto-nu Vladimir Lukin ter prvi namestnik predstojnika službe za mednarodne cerkvene povezave Ruske pravoslavne cerkve Arhimandrit Feofan, ki so ga med mašo zadušnico spremljali pevci iz Sergijevega posada - sedeža Ruske pravoslavne cerkve. V imenu Ruske pravoslavne cerkve je Feofan za Rusko kapelico prispeval darilo, in sicer ikono kazanske božje Matere -dragoceno delo, ki so ga najboljši ruski risarji v starem ruskem stilu ustvarjali kar leto dni. Za letošnji spominski dan v Kočevskem Ilogu je umetnik Stane Jarm izdelal Križev pot Slovencev in posamezne postaje, izdelane iz lesa, razporedil od Kočevja do jame pod Krenom. Fotografije postaj bomo v naslednjih številkah objavili v celoti. Pretekli teden smo v zadnjem hipu morali članku dodati vest, da se je predsednik Menem odpovedal ponovni kandidaturi. Novica je presenetila domala vse opazovalce, saj je do odločitve prišlo komaj nekaj dni za tem, ko je predsednik prvič podvzel formalne korake za doseg ponovnega obdobja vladanja. Dogodek je gotovo eden najvažnejših v zadnjih letih argentinske politike. Postavljen je bil mejnik dosedanji skoraj neomejni oblasti Menema in pokazalo se je, da so republikanske ustanove kljub krizi političnih ustanov in sodne oblasti dovolj močne, da preprečijo posilstvo ustave. PORAZ ALI ZMAGA? Če bomo ta dogodek pravilno razumeli, bo laže slediti tudi vrtincem dogajanj, ki se bližajo. A nahajamo se pred vrsto vprašanj. Prvo je gotovo to, ali je predsednik zmagal ali bil poražen. Da se je moral odpovedati ponovni kandidaturi,- je najhujši poraz v vsem njegovem dolgoletnem vladanju. Jasno mora ostati, da to ni bila nobena velikodušna gesta, nobena „zgodovinska odpoved”, niti „poteza državnika”. Enostavno, Menem je izgubil politično bitko za tretjo kandidaturo. Vendar je mož spreten kot Tatar na konju (morda zaradi arabske krvi, ki se pretaka po njegovih žilah). Tudi ta poraz je znal prikazati kot zmago. Presenetil je zaveznike in nasprotnike in ohranil moč, da se sedaj mirno lahko bori za to, kar ga najbolj briga: vodstvo peronizma. On bo odločil, kam se bo nagnila tehtnica v bitki za predsedniško kandidaturo; in on bo vodil stranko, n^sibo v prihodnji dobi na vladi ali v opoziciji. Duhalde pa, ki ga je z napovedjo plebiscita prisilil v odstop, je s tem tudi postavil na kocko svojo politično bodočnost. Menem je gotovo pridobil na moči in oblasti. Sedaj ima pred sabo še 500 dni vladanja. Lahko izvede vse, kar je doslej iz političnega oportunizma puščal ob strani: nekatere temeljne poteze, da dopolni gos-podarsko-socialno spremembo za modernizacijo države in družbe. To lahko opravi, medtem ko se bodo drugi trudili, da si pridobijo naklonjenost voililcev. On bo mimo sejal, da se lahko zmagovito vrne leta 2003 kot prvi predsednik, izvoljen v novem tisočletju. Vse to je seveda zelo grobo gledano. Če gremo nekoliko v detcyle, bomo videli, da ni vse črno in belo. Ta domnevna Menemo-va složna pot se bo kmalu izkazala za težavno. Da se je odpovedal ponovni kandidaturi, je res v prvi vrsti pripisati Duhalde-jevi brezupni potezi plebiscita, a tudi v stranki sami ni mogel zbuditi tistega odziva, kot ga je pričakoval. Konvencija, na kateri so njegovi pristaši formalno oklicali ofenzivo za kandidaturo, je tudi pokazala, da je celo v lastnih vrstah premalo navdušenja. In ne le zaradi izostanka delegatov iz Santa Fe, katerim je senator Reutemann zapovedal umik, marveč tudi zaradi kaj razredčenih delegacy dingih provinc. Tako vidimo, da predsedniku tudi nadaljnja pot ne bo lahka. Tudi v tem svojstvu smemo govoriti o Menemovem porazu. MAŠČEVANJE JE SLADKO Menem, ki se je doslej ponašal s srečno zvezdo, je to pot imel smolo. Njegovi strategi so računali na bolj ugodne okoliščine. A stvarnost je odločila drugače: Argentina ni dosegla svetovnega pivenstva v nogometu (od tega si je Menem mnogo obetal), brezposelnost ni pojenjala, opozicija se še ni razbila, stranka ni bila enotno za predsednikom in končno (najbolj odločujoče) Tone Mi2 tudi poslušni člani Vrhovnega sodišča bili vedno marij navdušeni nad nelegil habilitacijo, zlasti v luči buenosairešl plebiscita in položna v stranki. Tako Menemu ni kazalo drugega * odstopiti. A takoj je pričel govoriti o M jstvu” in ..nelojalnosti”. Zato je pričako'1 da se bo skušal maščevati nad tistimi, *1, mu zaprli pot do tretje predsedniške W dature. V prvi vrsti je to Duhalde; sledil Reutemann in podpredsednik Ruckaut je nenehno trdil, da je edini način pon«* kandidature nova ustavodajna konveM Od vseh treh je najbolj izpostavi Duhalde. Končno se bo moral spo] kandidatom, ki mu ga bo nasproti pos®1 predsednik. Ruckauf je osebnost, ki veliko izgubiti, ker tudi nima zastav^ ciljev. Stoji sicer mimo, a trdno na stf Duhaldeja, vendar tudi ne bo skočil v o? za guvernerja. A Menem je že jasno P°* zal, da bo storil vse, da guvernerju pot do kandidature. To bo njej!® maščevanja, s katerim pa je Duhalde # računal. Najbolj zanimiva pa je osebnost in P° žaj Reutemanna. Bivši guverner prov® Santa Fe, sedanji senator v zveznem gresu, si je znal pridobiti znatno domačem okrožju in priljubljenost ter*1 lombo tudi v ostalih provincah. A če bo Menemu lahko izvajati m3-* vanje nad Duhaldejem, bo zadeva teži* primeru senatorja. Reutemann, sina® kot eden izmed petih možnih peronist$ kandidatov, je storil isto kot Menem ^ te dni se je odpovedal predsedniški kal1 daturi in izjavil, da tudi nima namena W se za podpredsedniško mesto. S tem jf stal takorekoč tekmec Menema v dolo* ju kandidatov. S svojim zaledjem v straf prav tako lahko odloči, kateri izmed te* cev bo končno dosegel kandidaturo. mann je redkobeseden mož, a kot ‘N avtomobilski dirkač hitro misli. Spozn^ daje dosega kandidature skoraj nemog0 oziroma bi bila to Pirova zmaga. nA)( pridobil na moči v stranki in na ul družbi, kar mu zagotovi še lepo polil bodočnost. KDO OSTANE? Ostali so štirje resni tekmeci, pulijo za predsedniško kandidaturo: D11*1 de, Ortega, senator Cafiero in Edt^ Menem. Morda je treba najbolj upošt*' Duhaldeja, ki ima največ lastnega zal®1 najmanj Cafiera, ki dejansko nima z; be guvernerjev, ki bodo odločilni v «j volitev. Ortega je že dobil blagoslov ma, katerega bi spremljal kot podpre# nik, če bi uspela reelekcionistična str»l' ja. Vendar se dobro zaveda, da nima 1^ moči, "in če predsednik odloči drugače moral brez protesta pobrati šila in koP Najbolj skrivnostna pa je kandidat ura P( sednikovega brata. Starejši od Carla Sf je Eduardo vedno delal vtis resnega f tika. Ne da bi se odkrito zoperstavil M je vedno pojasnjeval, da je pot ustf spremembe edino prava za tretjo kaP® turo. Kot nadomestni predsednik sena** v prejši\jem obdobju večrat vršil fui^ poslovodečega podpredsednika držaj nikdar se ni izpostavljal kot dingi f Vprašanje peronizma se trenutno okoli točke, komu bo Menem bolj za' da mu ne bo prekrižal bodočih na^ s bratu Edvardu ali Ortegu. Ni izključen0; bi se končno nagnil na stran brata. Al> bolj salomonsko, da bi Eduardo in 0& ji sestavljala predsedniško formulo, a tOr del futurologije. Drugo vprašanje pa J* veda, koliko zaveznikov si bo znal i,a i Duhalde za ta dokončni boj, ki bo w moral izvojevati proti Menemu. Zgodovinski Zbornik ZS bo izšel ali ne? Takega vprašanja hvala Bogu nismo doslej še dobili, čeprav je seveda za bralca Pnvlačen. Res pa je, da je marsikdo že spraševal, kdaj se bo to zgodilo, ker se je ^edelo, da je bil datuim izida vsaj enkrat Postavljen na poznejši čas. Nikakor pa seveda ne bi smel izpasti iz okvira letošnjega leta. če Bog da, da se kaj neprevidljivega in neizogibnega ne zgodi, bo ta dan padel na ■žajoči se 15. avgust, to je na praznik velikega Šmarna, ko bo na slavju 50-letnice naše naselitve v Argentini in zlatih obletnic društva Slovencev, oziroma današnje „Ze-du\iene” ter njenega glasila Svobodna Slo-Venja ena od točk namenjena predstavitvi tega Zbornika. (Menda nam za to slovesnost pridejo zborovsko podoknico zapet ■ter naši rojaki in Sel, najbolj slovenske vasi na Koroškem!). Ker bo tistikrat tkirn. dolgi konec tedna, Pozivamo (če je ta izraz prehud, pa prijazno vabimo) vse Vas, ki Vam je pri srcu teisel naša, da ne „uhajate” tisti dan sami pa s celo družino kam na podeželje in Posvetite tisti sobotni večer spominu ljudi, *0 so se pred petdesetimi leti v veliko težjih jazmerah, kot so danes, znašli ter ustanovi-1 Društvo Slovencev, ki nas še danes podstavlja pred rodno oziroma duhovno ontovino in pred svetom. In naj bo vaša navzočnost na tem prazniku tudi znamenje Valežnosti še živim in še delavnim odbornikom, ki imajo poleg naših očetov, bratov, teater in sestra ter prijateljev, ki so že •°®li, zasluge, da smo kot zdrava skupnost Posebno dediščino in s posebnim pos-. tvom - recimo kar z besedami iz gesla tebanskega nadškofa! - stali in obstali: in a bi v pokončni drži obstali še vrsto lepih te Uspešnih let. ■■ - 1 KONVENCIJA IN SVET SKD Območje Argentina in Južna Amerika Slovenski krščanski demokrati so v po-n^ejjek, 13. julija priredili v Slovenski hiši Buenos Airesu konvencijo in svet za puiočje Argentina in Južna Amerika. Zase-tefja so se udeležili odborniki iz vseh °kr^jev velikega Buenos Airesa, okraji iz °tranjosti Argentine so pa tudi bili zastoji pani p0 pooblaščencih. M J. Srečanje se je pričelo s sveto mašo, ki i) te je daroval msgr. Jože Guštin. V cerkve-PU nagovoru je podal lepe misli o dolžiš ■testih kristjanov za politično delovanje. Konvencijo je otvoril predsednik ob-te°čja inž. Jernej Dobovšek. Prisotnim je °brazložil namen tega zborovanja in pro-t pten zasedanja. Konvencija predstavlja: ■ prvo srečanje vseh izvoljenih odbor-1 tekov SKD našega območja; ■ prevzem mest novoizvoljenih odbor- !* tekov; 51 , ' volitve predsednika in podpredsed-*ka 10 območja Argentina in Južna Ameba. Pozdravna pisma so poslali člani stran-iz Miramara, Mendoze, pa tudi predsed-' tek SKD, prof. Lojze Peterle. Med drugim je Ptoj- peterie poudaril: „SKD želi povezovati ^ tevence po vsem svetu v novo kakovost lovenstva pred izzivi tretjega tisočletja, kupaj vidimo, vemo in zmoremo več!” Predsednik volilne komisije Jože Šenk k podal poročilo o volitvah krajevnih Predstavnikov v območju SKD v Argentini, [jijte so bile zaključene 12. julija t.l. Izvoljeni te bili novi okrajni odbori: skupno 9 pred-tednikov in 33 odbornikov, ki so člani Območnega Sveta SKD. O sestavi odborov smo že poročali. Častni predsednik dr. Marko Kremžar je za tem prevzel vodstvo Kongresa, da so se izvedle volitve predsednika in podpredsednika območja. Dr. Kremžar je zbranim odbornikom podal nekaj misli. Med drugim je dejal: „Oboji, tisti ki odhajate, in tisti, ki prihajate, ste lahko upravičeno ponosni na to, da ste izvoljeni predstavniki svojih enako mislečih in enako čutečih članov, knjti ni veliko političnih organizacij, ki se morejo postavljati z demokratično tradicijo v svojih lastnih vrstah. To me spominja na predajanje olimpijske bakle. Rod za rodom si med nami podaja nevidno baklo krščanskih družbenih načel - vse od tistih dni, ko je kardinal dr. Jakob Missia sklical prvi slovenski katoliški shod leta 1892. Od tedaj pa do danes ta plamen ni ugasnil in to v veliki meri prav po zaslugi naših skupnih prednikov v emigraciji”. Sledile so volitve, s katerimi so člani Sveta izvolili vodstvo območnega izvršnega odbora za naslednje obdobje. Inž. Jernej Dobovšek je bil ponovno izvoren za predsednika, lic. Franci Markež pa za podpredsednika območja. Prof. Tine Vivod, podpredsednik IO SKD, zadolžen za Slovence po svetu, je nato pozdravil vse navzoče ter poudaril važnost politične prisotnosti Slovencev po svetu na politični sceni v Sloveniji, posebno v tem času, ko je v pripravi Deklaracija o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in tudi izjava o narod- Solistični koncert Janeza Vasleta Da bom ostal zvest naslovu, naj te torej povrnem k Zborniku. Kot je marsikomu znano ali pa utemeljeno sklepa, je zdaj ves pripravljeni tekst za 800 strani v tiskarni in se slovensko tiskarsko podjetje bori, da mu da lepo obliko, zaostri oblike in poteze že orumenelih fotografij iz prvih časov ali pa vemo prenese na papir barvitost sedanjih, potem pa, da ta debeli sklop papirja, ki bo težak zaradi obsega in bo imel težo po vsebini, trdno predstavi, mjsibo v trdi ali mehki vezavi. Arhitektu Juretu Vombergarju pa smo tudi že dali prijateljski ultimatum, da kot večletni bivši predsednik „Zedinjene” izpolni častno dolžnost in podeli platnicam tako pomembno in privlačno podobo, da bo kupcem in bralcem všeč, Kaj pa cena te naše knjige? Rečemo „naše”, ker upamo, da bo lahko služila kot legitimacija pred našimi brati, ki so z nami trpeli izgnanstvo in zdomstvo po drugih celinah, in pred sestrami in brati, ki so še hujše izgnanstvo trpeli v rodni domovini. Tudi s tem problemom smo se soočali in se še soočamo. Verjetno bo kakšna denarna postavka, na katero smo upravičeno računali, umanjkala, a smo na samo omembo takšnega razočaranja že dobili spodbudni klic iz same Kanade, rekoč: držite se! Pa ne samo klic, tudi otipljiva obljuba nam je bila sporočena. Dragi rojaki: upamo, da so Vam te-le besede segle v srce pa tudi omečile voljo in da Vam bo sporočilo, sicer kratkih besed, dovolj razumljivo. In da sme Zedinjena Slovenija računati z Vami in z vsemi Domovi. Zgodovinski referent pri „Zedinjeni Sloveniji” V soboto 18. t.m. smo bili v zasedeni dvorani obdarovani z izjemnim glasbenim dogodkom. Basist Janez Vasle (naš rojak iz Argentine in sedaj operni in solistični pevec iz Ljubljane) je rad pristal na vabilo SKA ter pripravil zanimivo zgrajen program. V prvem delu je izvedel pet z romantiko povezanih samospevov. Beethovnov „Ich liebe dich” že teži v to miselno in čustveno strujo velikega dela 19. stoletja. Dva samospeva je prispeval polnokrvni romantik Franz Schubert, pravi stvaritelj te komorne zvrsti, dva pa nadaljevalec in hkrati nasprotnik Richarda Wagnerja Johannes Brahms. Vasle jih je podal rahločutno, z dovršenim fraziranjem in vzorno dikcijo. Sledilo je pet iz folklore zajemajočih južnoameriških pesmi. Posebno smo pozdravili „Pueblito, mi pueblo” našega starega prijatelja Carlosa Guastavina. Vzporedno s temi ljudskemu duhu naše zemljine sorodnimi pesmimi seje v drugem delu programa zvrstilo pet v naši domovini podobno nastalih pesmi. Najbolj je prevzel „Gozdič je že zelen” v priredbi Matija Tomca. Vasle se je v pesmi obeh skupin popo- lnoma vživel in jim dal pristen izraz. Kratkim skladbam v prvih treh skupinah je naš basist dodal tri obsežne operne arije. Arijo v Verdijevi operi Don Carlo preveva silna dinamika; izpovedane tožbe dosezajo vrsto fortissimov. Pri Vasletu je to zaživelo z vso močjo. Kontrast k temu je ljubezensko priznanje starega kneza v operi Evgenij Onjegin. Iz našega pevca je to za Čajkovskega značilno občutje globokega doživetja kar vrelo. Za sklep smo čuli sloveči Rossinijev prikaz obrekovanja v Seviljskem brivcu. Kakšna neustavljiva rast zlobne strasti! Koncertant nam je dovolil, da smo se -dodatek! - nasladili še ob slovenskem prevodu te vrhunske komične opere. Ljubljanska Opera je naslednika Julija Betteta, Josipa Križaja, Roberta Primožiča dobila v sinu naše emigracije. Profesorica IJaydee Trinca je bila ne-prekosljiva spremljevalka. Leta 1985 je na 12. pevskem tekmovanju prejela častno diplomo kot najboljša klavirska spremljevalka: dali so ji prednost pred vsemi strokovnjaki iz 23 držav. Alojzij Geržinič DROBNIČ KOT STRELOVOD Ali ste se že kdaj vprašali, zakaj se nekateri ljudje in nekatere interesne skupine toliko ukvarjajo z Antonom Drobničem, generalnim državnim tožilcem, že od njegovega imenovanja leta 1990, pa od leta 1991 ko je proti njemu sprožila podpisovalno gonjo borčevska organizacija, zakaj se je z njim toliko ukvarjal nekdanji predsednik Združene liste Janez Kocijančič in zakaj je spet v središču pozornosti zadnje mesece, ko se njegov mandat izteka? Očitno je, da se na njegovi osebi lomijo različni pogledi na našo polpreteklo zgodovino. Ali, če smo natančnejši, če pogledamo, kdo je akter tako rekoč nenehne gonje, potem ugotovimo, da gre za kroge, ki jih druži isti interes. Ta interes pa je ohranjanje privilegijev, ki so si jih ti krogi uzurpirali s komunistično revolucijo in v katerih so uživali pol stoletja. Počutijo se ogrožene tako glede privilegijev, kot glede interpretacije polpretekle zgodovine, na kateri so pjihovi privilegiji utemeljeni. Morda slednje več ne drži tako zatrdno, vsaj zadnja leta lahko na to pomislimo. Revolucionarni privilegiji so po letu 1990, po ,,padcu komunizma” ostali povsem nedotaknjeni. Prav nič se ni spremenilo. Tu so torej lahko nosilci teh privilegijev mirni. Zakaj potem kljub temu rohnijo? Zakaj niso raje tiho, saj bi lahko nepotrebno izzivanje koga vzpodbudilo k zahtevam po spremembah? Tiho še posebej zato, ker proti Drobniču nikoli niso imeli niti enega argumenta, ki bi lahko resneje načel njegovo strokovnost in funkcijo. Že od leta 1994, ko je bil z oblastne pozicije odstranjen Janez Janša in njegov sodelavski krog, se je začel boj za ponovno ideološko prevlado ,.prejšnje” uradne zgodovine. Spomnimo se le „Triumfa” in paradiranja nekakšnih ..zaveznikov”. „Večni zmagovalci" so bili na prelomu v devetdeseta ni spravi, ki jo bodo sprejele parlamentarne stranke v Sloveniji. Inž. Jernej Dobovšek se je končno zahvalil za opravljeno delo vsem odbornikom, katerim so zapadli mandati, novoizvoljene pa je prosil za sodelovanje in jim želel veliko uspehov. leta le za hip ..poraženi”. Toda hitro so zajeli sapo in zagnali vik in krik, ob vsaki drugačni interpretaciji zgodovine, ob novih spominskih ploščah, ki jih je počasi a sistematično postavljala Nova slovenska zaveza. ob vsaki najmanjši odstranitvi kakšnega spominskega obeležja in ob vsakem spreminjanju imen ulic, tistih znamenj torej, ki so slavile revolucijo in utemeljevala privilegije. Pa Anton Drobnič ni mogel speljati niti tako pravno čiste zadeve, kot je obnova procesa proti nekdanjemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu, ki je bil obsojen na montiranem komunističnem procesu s celim kupom ideoloških formulacij, ki s pravnimi normami nimajo nobene zveze oziroma so celo njihova temeljna zanikanja. Ko se je dotaknil primera Rožmana, so občila zagnala takšen vik in krik, kot bi šlo za naravno nesrečo. Zakaj je torej prav Drobnič deležen te dobrote, ideološke medijske gonje, in zakaj zdaj štajerski borci proti njemu vlagajo celo nekakšno ovadbo, čeprav za njeno pozitivno rešitev nimajo nikakšnih možnosti? Dovoj let je že poteklo, da lahko na to vprašanje najdemo odgovor. Ciklična gorja proti Antonu Drobniču, nekdanjemu domobrancu, se obnavlja le zato, da se ukvarjamo z rjo. Če ..problema Drobnič,, ne bi bilo, bi se lahko boj jasno ukvarjali s pravnimi temami. Te pa so, vsaj kar se tiče ..zgodovine”, poprava krivic, obsodba komunističnega nasilja in totalitarizma, pisarje nove zgodovine, pa ne le za strokovne zbornike, ampak tudi za učbenike in še in še. Ko se je uredništvo Primorskih novic odločilo, da se bo na Antona Drobniča obrnilo za izjavo o 27. aprilu, dnevu upora, je točno vedelo, kakšni bodo Drobničevi odgovori in da bodo potem lahko cele armade raznih borcev jahale na njih. Ukvarjamo se zato z Antonom Drobničem, namesto da bi se z našo polpreteklostjo in popravo krivic. Ivo Žajdela Ta komentar je 26. 6. Danilo Slivnik odklonil kot neprimeren za Jutranjik Posredoval Vinko Levstik Biserna maša župnika Albina Avguština V petek, dne 3. julija je Albin Avguštin v božjepotni cerkvi Sv. Rite v Boulogne, kjer še vedno pomaga kot upokojeni župnik, daroval ob navzočnosti krajevnega škofa mons. Jorgeja Casareta sv. daritev ob 60. letnici posvečenja. Lepo število škofijskih duhovnikov ir\j bogoslovcev, tudi slovenskih, in polna cerkev faranov, med r\jimi več naših rojakov. Med službo božjo je imel škof Casareto lep nagovor, v katerem je orneryal našo zvestobo in vdanost Kristusu, dal primer biseromašnika, ki je kljub težkih trenutkih, ki jih je preživljal ob večkratni smrtni nevarnosti doma med zadnjo vojno ali nato na poti v izgnanstvo in prihodu v Argentino, je postal zvest Bogu in Srcu Jezusovem, kateremu se je ves izročil na dan posvečenja pred 60. leti. Zahvalil se mu je za vse delo, ki ga je opravil za argentinsko Cerkev, ko je nad 35 let vzorno vodil faro in dvignil versko življenje, ki je danes mad najboljšimi v škofiji. Po maši se je vršila v farni dvorani zakuska argentinskih in slovenskih vernikov ob navzočnosti biseromašnika, škofa in duhovnikov. Prijeten medsebojni pogovor se je razvil v veselo družabnost, oglasila se je slovenska in argentinska pesem. V nedelo 12. julija pa je biseromašnik ponovil zahvalno daritev v Slovenkem domu v Carapachayu ob lepi udeležbi slovenskih vernikov. Ob 11. uri gaje pri vhodu pozdravil v imenu odbora predsednik Franci Korošec, učenke šole Anica Korošec in Tatjana Klemen sta mu izročile slovenski šopek, Sandi Žnidar pa je župniku lepo podal pozdravno deklamacijo. V prepolni dvorani je ob vstopu ministrantov in duhovnikov, ki so spremljali biseromašnika: prelat Jože Škerbec, msgr. dr. Mirko Gogala, prelat Jože Guštin, Franci Šenk in Franci Cukjati, zadonela pesem „Biseromašnik bod’ pozdravljen”. Med mašo je imel dr. Gogala izredno lep nagovor, nakazal je življensko pot slavljenca, ki mu ni bila postlana s cvetjem: v večkratni smrtni nevarnosti med okupacijo, prisilen odhod iz Razgovor z Andrejo Mrak Absolventka ANDREJA MRAK iz Ljubljane študira na Filozofski fakulteti Ljubljanske univerze geografijo in zgodovino. Njeni študiji se že bližajo koncu in za svojo zadnjo nalogo je prišla v Bariloče, da prouči našo skupnost ter upa z njo diplomirati še pred novim letom. Sedaj je to delo zaključila in se nam je zdelo primemo staviti ji nekaj vprašanj, da nam 07-iše svoj že bolj strokovni pogled na )ias kot del slovenske skupnosti v Argentini. Kdaj si prišla v Argentino? Imaš tu sorodnike? Katere kraje že poznaš? Priletela sem v Santiago 17. februarja. Konec februarja sem na avtostop prišla iz Pucona preko prelaza Tromen pod Lamnom čez San Martin de los Andes v Bariloče. Tu sem pustila prtljago in se se za nekaj dni podala spet na avtostop na jug Čil v dolino reke Futale-ufu. Od tam sem se vrnila v Bariloče. Precej dobro poznam okolico Ba-^ riloč kakor tudi tukajšnje hribe, kamor so me spremili prijazni Slovenci. Bližnjih sorodnikov tu nimam. V Buenos Airesu živjjo sorodniki moje mame (Petkovškovi). Daljni sorodnik po očetovi strani pa je tudi urednik Svobodne Slovenije Tine Debeljak. Kako in zakaj si se odločila za Argentino? Kaj si vedela v Sloveniji o slovenski skupnosti v Argentini? Pri politični geografiji smo poslušali predavarya o slovenskih izseljencih, a v glavnem samo v ZDA (predavatelj dr. Matjaž Klemenčič). O Argentini samo par stvari povedanih v 15 minutah. Ta predavanja o slovenskih izseljencih so se mi zdela najbolj zanimiva od vseh pri tem predmetu, zato sem se odločila, da na to tematiko napišem svojo diplomo. In tako sem prosila Pisali smo pred 50 leti... domovine, dušni pastir med Tirolci, prihod v Argentino, dušni pastir tukajšnjim vernikom obenem pa pomagal slovenskim rojakom na verskem in narodnem polju. Vedno vesel in zadovoljen, moč pa je črpal od Kristusa samega in njegovega Srca. Po maši se je bogoslužni prostor spremenil v obednico, kjer se je vršilo slavnostno kosilo. Ker dvorana ni sprejela vseh navzočih, je bilo zasedeno k sreči ta dan tudi sončno dvorišče. Proti koncu kosila je Jože Šenk pozdravil v imenu pivih učencev 1. 1949, ki jih je gospod Albin pripravljal za prvo sv. obhajilo in za birmo, iz tega je nato nastala slovenska šola v tem okraju. Ivan Žnidar je biseromašniku čestital za jubilej in izrekel zahvalo za započeto in nadaljnjo delo, ki ga je opravil v tej verski in narodni skupnosti in kot pobudnika pri zamisli in graditvi našega doma, ki je bil zgrajen z velikimi žrtvami in še z večjo ljubeznijo do naroda in do naše mladine. Prelat Jože Škerbec je biseromašnika nagovoril v daljših besedah v imenu dušnopastirskega središča in se mu zahvalil za ves trud, ki ga je poleg svoje službe na farah nudil slovenskim vernikom in to z velikim uspehom. Terezka Žnidar Prijatelj pa je slavljencu izročila pergament s povečano fotografijo njegove nove maše in kopijo slike Jezusa kot Sejalca 15ožje besede, ki krasi njegovo župno cerkev Rateče, kjer je opravil novo in nato zlato mašo. Lista je bila dopolnjena z podpisi vseh navzočih. Spregovoril je biseromašnik, se zahvalil vsem in vsakemu posebej za pozornost, ki mu je bila izkazana s tem slavjem. Vesel, da je mogel med svojimi rojaki opraviti to zahvalno daritev, ko mu ni dano, da bi jo opravil v svoji domači cerkvi v Ratečah. Pripomnil je še, ostanimo zvesti še naprej Bogu in našemu narodu. Veselo razpoložene se je zavleklo v popoldanske ure, oglasila se je ob spremljavi harmonike tudi vesela slovenska pesem. Bisemomašniku čerstita tudi Svobodna Slovenija, katere naročnik in podpornik je že od začetka. Naš veliki zvon (Odlomek iz „Črne maše za pobite Slovence11 - Jeremija Kalin - dr. Tine Debeljak) ...tisti dan stopili bomo nad vsak prepad brezdanj, ’ kamor so živi v grob omahnili, kjer pustili poslednji pogled so solzan -tam začrtali obris bomo cerkvici novi, cerkvici romarski v njih spomin: zvonček bo jokal za njimi in tožil, kot mati se sklanjal k njim v dno globin, kot angel bo v krogih nad breznom krožil, pod svoje peruti objemal ves log in polja in pota, kjer bita telesa pustila odtise krvavih so nog... o zvon, blagoslov naj tvoj se raztresa kot mašniku iz kropilčka čez drevja gozdov. čez vsako grmovje, vsak obronek, vsak rov, vsak razor, vsako rušo, čez vsako klitje, Kjer palo človeško telo je v gnitje, kjer roža poganja iz srčnih prekatov, kjer iz prsi vzcvetel je grm pojočih škržatov... čez vsak slovenski grob... Svobodna Slovenija št. 15, 19^ Slovenija, moja dežela 100 slapov v dolini Koritnice 4tfi 'ttisl htei preti; Ztvar teti Mif Stud Na I V severovzhodnem delu Slovenije leži klasična ledeniška dolina Loške Koritnice, potoka, ki izvira blizu Loga pod Mangrtom oz. pod Jalovcem, nato pa se prebija proti Soči, v katero se izliva. Dolino obdajajo dvatisočaki, voda pa je izdolbla do 70 m globoka in strma korita. V vsem svojem toku potok preskoči nad 100 slapov, visokih od 5 do 112 m. Dolina je dosegljiva iz Ljubljane preko Gorenjske, čez Rateče in Predel, pa tudi čez Bovec. O lepoti in zanimivosti naj govore te fotografije. —-J *(1; Smaragno oko ■ '»v Slap nad Zarižarni Strešica Veliki Možniški slap za nasvet profesorja Klemenčiča. Želela sem si iti v Argentino, ker se mi je zdela zanimiva kot država in poleg tega sem vedela, da je tu največ povojnih emigrantov, katerih usoda me je najbolj zanimala. Profesor mi je omenil, da so poleg Buenos Airesa Slovenci še v Bariločah in Mendozi. In ko sem slišala, da so Bariloče podobne kot Slovenija, sem se odločila priti sem. Poleg tega pa sem vedela, da je skupnost relativno maloštevilna in da jo zaradi tega lahko bolj podrobno obdelam. Mentor moje diplome je dr. Anton 'Gosar, podmentor pa dr. Matjaž Klemenčič. Oba predavata na Oddelku za geografijo. Kaj imamo Slovenci v Argentini značilnega oz. zanimivega za vas, ki ste v Sloveniji? Kar se mi zdi zelo pomembno, je to, da ste ponosni (velika večina; so seveda tudi izjeme) na to, da ste Slovenci in to tradicijo ohranjate že preko tretje generacije. Občudujem to vašo voljo in zagnanost. Slovenci (govorim o povojnih priseljencih) ste sem prišli brez vsega. Vse je bilo potrebno začeti znova in s pridnostjo (kije tudi sicer slovenska vrlina) ste pokazali, da ste zelo sposobni. Vsi ste si ustvarili lepe domove in si uredili življei\je. Tu v Bariločah vsi poznajo Slovence kot odlične smučarje, planince, ki so v Argentino prinesli moderni andinizem in podjetnike. Zelo pohvalno je to, da so slovenske družine številne, skoraj vsaka ima več kot tri, dostikrat tudi pet otrok. Glede strukture naj rečem to, da se n11 morda zdi bariloška skupnost precej het^ rogena. Tu so prvotni povojni priseljene* kot pionirji in njihovi potomci, potem tis«’ ki so prišli za njimi nekako do konca 60 let in v zadi\jem času priseljenci iz Buen°s Airesa. Kot sem izvedela iz pogovorov 2 ljudmi, so med temi skupinami nekak&T razlike in te se občasno preveč pokažej0. Tako majhna skupnost bi morala bolj drža" ti skupjy in premostiti te razlike in biti boli odprta za morebitne nove člane in jih spre' jeti kot del sebe. Kakšen je način tvojega studil® med nami? Najprej sem zbrala vse zgodovinske 1,1 geografske podatke o mestu Bariloče, k3*! mi je vzelo precej časa (obiski ki\jižnic’ instituta Fundacion Bariloche) To je ^ precej počasi, saj se nikoli nisem učil® špansko, naenkrat pa sem morala kar Pre' vaj ati. No, počasi mi je že steklo. Nato sem se prvo lotila predvojnih Prl' seljencev (Primorcev). Podatke o njih dobila iz življenjepisov in z obiski še večih svojcev. Zatem sem se lotila pisai\ja o sloven* kih organizacijah in o povezovaryu Slove"' cev v Bariločah. Pisala sem o slovens*0 Osnovni šoli, o Srednješolskem tečaju, ° „ABC po slovensko”, o SPD in njegove delovanju. Nadaljevanje prihodnji h % fi-rC Novice iz Slovenije Slovenci v Argentini BLED - Na notranjem dvorišču Pristali Kjer je sedež fundacije Jožeta Ciuhe, se Je 13. julija začel osmi Okarina folk festival Ido 23. avgusta). Letošnjega festivala je bil razdeljen na tri dele: uvodni flamski, osrednji mednarodni in zaključni domači, slo-veriski. - V okviru Flamskega ledna, do katerega je prišlo na pobudo 1-q jakega Predstavnika EZ v Ljubljani dr. Lu0 (van wanepoela, so nastopile štiri skupine, V gostišču Okarina so med tem pripravljali Mi flamske kuhii\je, na Pristavi pa ponudi-1 tudi več vrst znamenitega flamskega piva. ' Nato je nastopila znamenita britanska skupina Pentangle, razne skupine s Škots-e, Anglije, Gane, Romunije, Italije, Istre ter Mongolije. Zanimivo informacijo, povedo z glasbenim izročilom avstralskih domorodcev je s pihalom didžeridu na Bledu Podstavil Richard Walley. BOVEC - Od 13. do 20. julija je v Bovcu Potekala arhitekturno-urbanistična delavni- na kateri sodeluje približno 15 arhite-ov iz Slovenije in tujine in je interdisciplinarno srečai\je arhitektov, urbanistov, krajnskih arhitektov, kulturnih ustvarjalcev in ®Ugih strokovnjakov. Glede na perečo po-Potresno problematiko kraja z okolico se °do udeleženci skušali tokrat posebej Posvetiti tekočim prostorskim vprašanjem, 231:0 bo delavnica sodelovala tudi z drugimi ^kovnimi skupinami, ki ta čas delujejo I'a Bovškem. CELJE - Ob 70. obletnici Aerokluba eye, 50. obletnici Letalske zveze Slovenije ” 70. obletnici ustanovitve prve slovenske v°jaške eskadrilje je celjski Aeroklub v ^odelovanjn z ministrstvom za obrambo na IpJišču Levec pri Celju pripravil letalski Miting. Obiskovalci so si lahko ogledali ^katera atraktivna letala, kot so F-16 z l2ozemske, Tornado iz Nemčije, tri reakti-'a'a letala iz Italije, bojna letala in helikop-rJe iz Švice, Italije, Avstrije, Češke, Ma-arske, NATA in SFOR-ja. RIM, Italija - Na sodišu v Pescari so prvič zaslišali 28-letnega slovenskega državljana Draga Žnidaršiča, ki so ga tamkajšr\ji policijski agenti prijeli s 108 kilogrami heroina v najetem avtodomu. Na zaslišanju so si pomagali s prevajalko srbohrvaškega jezika, saj Žnidaršič ne govori ne italijansko ne angleško, priskrbeli pa so mu tudi odvetnico po dolžnosti. Ta ocenjuje, da je njen klient v zelo nezavidljivem položaju, predvsem zaradi ogromne količine 99% čistega heroina. Drago Žnidaršič trdi, da je nedolžen; heroin, ki so ga našli v njegovem vozilu, naj bi se v avtodomu znašel brez njegove vednosti in naj bi bil tam že, ko je avtodom najel v Novi Gorici v Sloveniji. Njegovim zagotovilom nihče ne verjame, saj tako sodnik kot javni tožilec in finančna policija sodijo, da je Žnidaršič člen neke kriminalne organizacije, ki je prevzel kurirski posel, da mamilo pripelje po vsej verjetnosti v Milano. RIBNICA NA DOLENJSKEM - V okviru prireditve Srečanje v moji deželi so med drugim predstavili slovenske izumirajoče obrti, dogajanje pa so popestrili „polka maša”, glasbeni mozaik in slovesnosti v poletnem gledališču ribniškega gradu s sodelovanjem več kultumo-umetniških društev. V cerkvi Sv. Štefana pa je bila maša za izseljence, ki jo je daroval slovenski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, ki je v pridigi med drugim poudaril, da z ohranjanjem svojega slovenstva Slovenci po svetu ohranjajo tudi svojo človečnost. Rode je poudaril tudi pomen sprave med izseljenci in domovino, Iger pa bi se moral spremeniti odnos države do Slovencev po svetu, ki bi jih morala sprejeti z odprtimi rokami. Z njihovo vrnitvijo bi se slovenski narod obogatil ne le na kulturni ravni, ampak tudi pri krščanskih in duhovnih vrednotah. Rode je izrazil še željo po večji navzočnosti Cerkve v slovenskem javnem življenju. CELOVEC - Kandidatura treh dežel za °rgani 2006 izaeljo zimskih olimpijskih iger leta Je že našla podporo po celem svetu. lsel o igrali, ki presega meddržavne ■ je povsod sprejeta z navdušenjem, je Pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo Q A povedal celovški župan Harald heucher. TRAPANI - Slovenski košarkarski re-^entanci do 22 let v Trapanlju na Siciliji v osvojiti naslova evropskih pr- , °v. v finalni tekmi so izgubili z ZR ^slavijo s 73:92. Prej so v polfinalu gagali Španijo s 74:66. "ULJ, Hrvaška - Slovenski triatlonci so ^ odlično odrezali na odprtem prvenstvu v triatlonu. Po 750 metrih plavanja, 22 Ha'^'ih kolesarjenja in 5,4 kilometra n so bili prvi v cilju Erik Pečnik, Mitja In Damjan Komar, lej- .ARDSWILLE, ZDA - Slovenska at-Brigita Bukovec se je po nastopu na , dobre volje v New Yorku udeležila še ^Prtega prvenstva ZDA v Edwardsvillu v i!e?I1' državi Illinois in v izredno izenače-. ter hitrem teku na 100 m ovire zasedla ^*° mesto s časom 12,92 sekunde. kc J-^NE, Švedska - Slovenski lokostre- prvenstvu osvojil drugo mesto v 4ih< ?re^a Emeršič je na svetovnem ntla ''ati , egorjjj compound s 331 krogi. Zmagal je nje eri("aii Wheatcroft (336), tretji pa je bil d i\jega pričakovali, a ne zlate. Med odličnimi mladimi tekmovalci je posebej razveselil uspeh Jaka Jazbeca. Ta ni le dokazal, da je za Slovence kolajna dosegljiva, ampak se je celo povzpel do naslova svetovnega prvaka. Vendar s tem jii bilo konec slovenskih kolajn. Presenetil je Primož Gabrijelčič z bronasto kolajno. Tudi on je, podobno kot Terdič, v drugi vožr\ji izboljšal svojo uvrstitev in se s četrtega prebil na tretje mesto. Po spustaških uspehih, Jazbečevem zla- tu ter kanuističnih in kajakaških moštvenih srebrnih kolajnah (Korenjak, Gabrijelčič, Buh), so uspeh potrdili še slalomisti. Na mladinskem svetovnem pokalu v Bratislavi na Slovaškem je naš kajakaš Andrej Nolimal zmagal na finalni tekmi, Gregor Terdič pa je bil 15. V skupnem seštevku svetovnega pokala je Nolimal osvojil tretje mesto. Med kajakašicami je na zadnji tekmi Nina Moletič osvojila četrto mesto. Osebne novice \ Rojstvo: Rodil se je Ivan Medic, sin Francija in Barbi roj. Petelin. Srečnim staršem naše čestitke! Krst: V nedeljo, 26. julija, je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Micaela Selan, hčerka Karla Daniela in ge. Lučke roj. Češarek. Botra sta Andrej Selan in ga. Monika Češarek Kenda. Krstil je dr. Lojze Kukoviča. Naše čestitke! Smrt: 27. julija je v Hurlinghmu umrla Veronika Omahen (40). Naj počiva v miru! V SLOVENSKI VASI JE 413 ČLANOV SLOGE Pisarna Sloge je v Hladnikovem domu. Odprta je ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure in ob sredah od 19. do 21. ure. Vodi jo ga. Marija Gorše, ki sprejema denarne vloge, izplačuje obresti in manjša posojila. Prav tako sprejema plačilo naročnin in članarin. Čas je dragocen. Izkoristitega, saj vam je Sloga blizu! SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 28. julija 1998 1 dolar 167,87 SIT tolarjev 1 marka 94,20 SIT tolarjev 100 lir 9,55 SIT tolarjev ESLOVENIA LIBRE Mati oglasi \ TURIZEM Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, myem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F", San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmaiye z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. Obvestila SOBOTA, 1. avgusta: SKA: Predavanje dr. Andreja Finka: Pomen in meje globalizacije, v Slovenski hiši ob 20. uri. Na slovenskem odru v Mendozi igra Ivana Tavčarja ,,Cvetje v jeseni11 ob 20.30 uri. Režija: Tončka Šmon. NEDELJA, 2. avgusta: 26. obletnica društva Slovenska vas s celodnevnim programom. SREDAj 5 avgusta: Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 17 v Slovenski hiši. SOBOTA, 8. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SKA: Gledališka predstava Moliere: ,,Scapinove zvijače11, v izvedbi gledališke skupine Slovenske vasi, ob 20.30 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. avgusta: Mladinski dan v Slomškovem domu s celodnevnim programom. Žegnanje v Slovenskem domu v San Martinu ob 11.30 uri. Družinsko srečai\je staršev in prijateljev Balantičeve šole. SOBOTA, 15. avgusta: Proslava 50 let Zedinjene Slovenije in 50 let v Argentini tednika Svobodna Slovenija ob 19. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 22. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. Otvoritev razstave in ogled akvarelov Ivana Bukovca ob 20. v Slov. hiši. Društvo Slovenska vas - Hladnikov dom bo v nedeljo, 2. avgusta obhajal svojo 46. obletnico Program: 11.30: Dviganje zastav 12.00: Sv. maša v cerkvi Marije Kraljice 13.00: Skupno kosilo 16.00: Kulturni program Prosta zabava. Sodeluje „Chalten Glasb Band”. Lepo vabljeni! Proslava 50 let Zedinjene Slovenije in 50 let v Argentini tednika Svobodna Slovenija Sobota, 15. avgusta, ob 19. uri v Slovenski hiši Sodeluje mešani zbor iz Sel na Koroškem Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociaeion Civil Eslovenia Unida Redaecion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES .;•«) ARGENTINA ° ^ielefono: (54-1) 636-0841 ■»zor Telefax: »54-1) 636-2421 )a' mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Zedinjena Slovenija ZBORNIK dela v zvestobi in ljubezni 1948-1998 Knjiga bo posvečena 50-letnici naše naselitve v Argentini in ustanovitve Društva Slovencev - Zedinjene Slovenije. V tem orjaškem delu bo na 800 straneh in s številnimi fotografijami prikazano delovanje naše osrednje ustanove, javnih delavcev in krajevnih domov. Knjigo, ki bo pravi zgodovinski zaklad, lahno naročite v predprodaji, po znižani ceni $ 70.- v društveni pisarni v Slovenski hiši ali v Slogi, do 31 julija. Nato bo cena izvoda $ 80.- Trdo vezani izvodi pa bodo na razpolago po $ 100.- Možnost tudi za plačevanje na obroke. Posebna priložnost za nakup bo na dan proslave 50-letnice Zedinjene Slovenije in predstavitve knjige, 15. avgusta v Slovenski hiši. Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj o o S t- £ 'I • C P u Sp TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p01’11 pa $ 65; obmejne države Argentine 90 OSA dol.; ostale države v obeh Amerikah USA dol.; Evropa 110 USA dol.; AvstraMjft Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljal z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. čeke na ime „Eslovenia Libre**^ Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES CtRAFICOS VILKO S.R-L Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina. - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar Družinsko srečanje staršev in prijateljev Balantičeve šole bo 9. agusta Dopoldne igre in tekmovanja otrok ob 13. kosilo. Vabita vas šolski odbor in učiteljstvo , Slovenska Kulturna Akcija vabi na gledališko predstavo, ki jo bo pripravila Gledališka skupina Slovenske vasi Moliere: „Skapinove zvijače44 *v soboto 8. avgusta 1998 ob 20.30 uri v veliki dvorani Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires SDO SLOMŠKOV DOM SFZ MLADINSKI DAN v nedelo 9. avgusta 1998 Ob 8.00 uri začetek tekmovanj 9.00 Sveta maša 13.00 Kosilo 19.30 Kulturni program Nato prosta zabava ob zvokih ROCK & POLKE ' Vsi lepo vabljeni' NEDELJA, 23. avgusta: Obletnica Rožmanovega doma z mašo in skupnim kosilom. Slovenska Kulturna Akcija vabi na predavanje, ki ga bo imel dr. Andrej Fink: Pomen in meje globalizacije v soboto 1. avgusta 1998 ob 20. uri v Slovenski hiši Ivan Bukovec vljudno vabi na otvoritev svoje razstave in ogled akvarelov iz ciklusov „Slovenija“ in „Pampa“, ki bo v soboto, 22. avguste 1998 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires Razstava bo odprta tudi v nedelo, 23. avgusta 1998 od 10.30 do 12. ure in od 17. do 20. ure. t Le križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je 21. julija v 71. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta Marija Zabukovec roj. Jemec Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo prišli kropit in zanjo molili. Posebna hvala prelatu Jožetu Škerbcu ze molitve pri krsti in pogrebno sv. maš°' Enako g. Francu Barletu in g. Marjanu Bečanu za opravljene molitve. Hvala tudi Pr°*' Mimi Vesel za preskrbo cerkve Marije Pomočnice v Don Boscu, da smo se od raine poslovili sv. mašo. , Žalujoči: sin Franci snaha Ivanka vnuk Damjan zet ing. Ivo Majhen brat Stane Jemec z dnižino sestra Joža Zajc z družino ter ostalo sorodstvo Ramos Mejia, Slovenska vas, Kanada