List 29 rr v • lecaj XLIY. _ i / naroane i zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljaj v tiskarnici jemane za celo leto 4 £old po posti pa za eeio ieto 4 ffoid. BO kr pol 2 gold.. za eetrt leta 1 gold.. pošilj za pol leta 2 goid. 40 kr., za eetrt leta 1 goid. 30 kr V Ljubljani 21. julija 1886. Obseg: P o skušnji na podkovski šoli na c. kr. dežel m nasi šolo godb ijski pašnik v h 10 vlad Cestno blato dobro Ne k čebelarst Pa živine r> Francisco-Josefinum v Janskijev N Modlingu pri Dunaj Zemlj gnoj Razpis cesarske štipendije za kmetijsk in dopisi Novičar dopisni obrazi Konec prvega dela do Gospodarske stvari Poročilo skušnji na podkovski šoli na Neznan sovražnik čebelarstva. Hudega sovražnika našemu čebelarstvu nam' na C. kr. deželno vlado. S k usnje vršile so se pred izpi podkovstva v tukajšnji podkovski šoli j u n ii a t komisijo dne 28. in 30 znanuje , vredno. Gosp striiskem Eicli Bienztg.", če se potrdi. Opazovanja je Celestin Šahinger, župnik na spodnjem Av- je ki in sicer 28. za kovače, kteri obiskaval šole. 30 pa za učence podkovske ole Po predi izkazih oglasilo se je 19 kovačev, in sicer 16 pi apazil nekega žužka (prešipnjeLca) se z latinskim imenom zove „mutilla europea" (čebelna mravlja). Vjel je pet takih tičkov, in sicer dva uže v pa še pred panjem ter jih je poslal naravo- panji ti krat, 3 ponavljali so skušnjo, ker so bili propali pi. skušnji meseca junija 1885. leta Pri skušnji pokazalo dostno znanje v praktičnem in slovcu gosp. Schonfeldu v preiskav 10 kov teoretičnem podkovst da Da je ta spaka v panji, naznanujejo čebele s tem glo pi osem mlaiših kovačev pa tako malo bilo žrelicu vun silijo, sesalni rilček r« "UUJOIO ^'vaucv J1D Ull žbanib, da jih komisija ni mogl enodn z udi utripljejo ter po kakih urah poginejo vzočnosti mravlj mo- Po panji je najdel po 200 potrditi Od onih treh kovačev, kateri so ponavljali skušnj ede sta potrjena. Obj med skušnjo odstopil, ostal d v bila sem imena nepotrjenih kovačev m več mrtvih čebel. Ker o deževnih dneh ne silij panja, je včasih na izletnici toliko mrtvih čebel, kak spomlad po zimskem spanji. Kjer ta mrčes dalj /j časa onim c. kr. okrajnim glavarstvom, v katerih poslujejo, s predlogom, da bi smeli do junija prihodnjega leta kovati še konje, a ukaže naj se jim, da gotovo ponav- v panji gospod da postane panj tako čebel Jjajo skušnj Uč malokdaj roji, ali pa celo izmrje Da je to za čebelarstvo spet velika nadloga lahko spozna, zlasti kedar je rodovitna letina tak bilo je v tečaj 11 od teh imel je mi Ko gosp. župnik zatrjuje, da je v treh tednih državno podporo, 1 Hrvat podporo od kr. hrvatske čez 100 takih mravelj vjel in ena sama toliko vlade, 5 izšolalo se jih svoje stroške. Vsi so deloma izvrstnim vspehom prestali skušnj „ . „ do brim podkovstva. kakor tudi iz nauka ogledovanja klavne živine in mesa. Podpisani si usoja na konci svojega poročila narediti še sledeče opazke: Izpraševalna komisija je bila posebno zadovoljna pomori, si vsak čebelar lahko nost predočuje ivalico popisuje gosp. Šahinger tako-le Mravlja ima neznano trdo k jo čebele brez vspeha ikaj kakor oklep stonj ter svoje življ zato le' za- gubljajo. Mravlja sama nič ne izvali, ampak svojo zalego najrajše stavi v čmrljevo satovj sicer na alego dokler ni aleplj Prikaže se najbolj z sijajnim vspehom skušenj učencev podkovske šole, od začetka aprila do jeseni, vendar je čebelam le ne kateri bodejo gotovo koristili v svoji stroki sodežela- varna nekako do konca junija, dokler je čas rojenja. Žalosten bil je pa vspeh pri kovačih, kateri se Babice nimajo perutnic, toraj se jim vhod tudi lahko nom. niso vežbali v kaki šoli. vbrani, če se čebelnjak na stebre postavi s smolo nost Visoko c. kr. deželno vlado opozoriti mi je dolž- namažejo; pepel pa ne varuje čebel pred tem mrčesom da se vsakokrat oglašajo k tem skušnjam tudi kakor ipred drugimi mravljami. Babice najbrž zato prav mladi kovači, katerim bi c. kr. okrajna glavarstva silijo v panje , da bi tam svojo zalego na stavljale. ne smela dovoliti, začeti kovaške obrti, preden se ne izkažejo, da so obiskavali podkovsko šolo, sicer se bode težko povzdignilo podkovstvo v naši deželi na višo stopinjo. zadnj proge Temu dostavlja gosp. Schonfeld sledeče: Glava in del je črn; ta pa vendar ima Oprsje je skoraj da štirivoglato, rudeče rujavo-rumene Ve- Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški likosti je kakor osa, in sicer tudi tej podobna, naj bi 9 vodja podkovske šole in prvosednik izpraševalne komisije. vse drugo jo ne značilo za pravo mravljo leže v čmrljevo gnjezdo, katero se kmalu izleže siravno je črviček majhen, vendar pokonča velik Jajčic T fcC 6 't OJ 226 čega čmrljevega, ki mu je v živež. Želo ima navadno dolgo in silno ojstro. Služi pa najprej v to, da z njim svojo zalego v globoke čmrljeve celice poklada; potem pa tudi v brambo. Tega se pa lahko prepričamo, če mravljo čez sredo primemo, tedaj hitro stegne svoje želo, ga obrača in suče neznano niglo na desno in levo. okrog in okrog ter skuša sovražnika zadeti. Ali na ta način tudi čebele pika in pokončuje; ali zato v čebulni panj sili, da tam svojo zalego nastavlja, ali le žive-ža išče. še ni dokazano ter bodo še le opazovalne skušnje pozneje dokazale. Spet neki drug čebelar ovaja neko živalico kot dvomljivega prijatelja čebelarstvu. Soznanil sem se, pravi ta, z živalico, katere prej nisem videl ali pa ne porajtal Velikosti je kakor sršen, po vnanjem pa bolj čmrlju podobna, popolno črne barve, ki se na tamno-zelenkasto spremin a. Kedar človek živalico vidi letati, bi mjslil, daje govnjač (po nekaterih krajih dr . . . brbec). Žužek se rad okoli čebelnih panjev plazi ter skuša skozi žrelice v panj priti. Išče li medu ali čebel, se do zdaj še nisem mogel prepričati. Cebelni prijatelj najbrž da ni ter z gole prijaznosti ne sili v panj. Te dni sem v nekem panju dva usmrtena našel. Znabiti nam bo vedel kak naravoslovec kaj več o tem črnuhu povedati. Paša živine in naši srenjski pašniki v ravninah. (S posebnim ozirom na Dolenjsko.) Spisal V. Kohrinan. III. Naše srenjske pašnike smo do dandanes popolnoma v nemar in opešati pustili; prizadevati si moramo toraj, da sedanje pičle dohodke povekšamo s zboljšanjem, vsakoletnim umnim obdelovanjem in umno porabo pašnikov in vkrenemo vse, kar je v to potrebnega in izpeljivega. Sicer se je uže mnogo pisalo o tem in nasvetovalo umno obdelovanje pašnikov, vendar in gotovo ne bode odveč, ako tudi ta podam pota, po katerih naj bi v prihodnje hodili. V splošnem morajo se srenjski pašniki v sledečem izboljšati: Vsi mokro t ni, posebno pa močvirni prostori naj se osušijo. Lege pašnika, v katerih zaostaja voda, rodijo le kisle in ojstre trave in škodljiva želišča; hranitba na takih pašnikih živini ne more biti vspešna — vsaj ji je taka paša večkrat toliko škodljiva, da ji sledijo razne bolezni. Sicer živina kaj nerada uživa kislo pičo in jo mora le glad k tej prisiliti. Na takih legah je nujna potreba, da se preobilna in zastajajoča voda odpelje. V to vrežejo se po padu pašnika potrebni jarki, katere je najboljše pokriti, ker jih živina sicer hitro shodi in zasuje; kolikokrat se pa tudi ne zgodi, da živina po neprevidnosti v jarek pade in se telesno poškoduje? Pokriti jarki ali podzemeljski odtoki za vodo res več stanejo; za to pa imajo toliko več prednosti kakor nepokriti. Kolikokrat bi v naših razmerah zadostoval samo eden primerno izpeljan jarek in konec bi bilo zastajoče mokrote in tolikanj škodljivih vpljivov iste. Če odpeljemo preobilno močo, zataremo kisle trave na paši, ki počasi posahnejo in zginejo, ker smo jim odvzeli v obilni mokroti potrebni pogoj za življenje. Mesto njih pa se zarodijo prave, sladke trave. Da se osušeni prostori hitreje zarastejo, je najboljše, da se na spomlad kakor hitro sneg skopni, ruša popali, krepko l brano prevlači in pozneje s travo obseje. Tako si lahko dosedaj neporabljive lege pašnika predelamo v trajno dobre. Pašniki naj se namenu primerno trebijo, čistijo in obdelujejo. Iz sedajnih gmajn odpraviti moramo vse nepotrebno germičevje in škodljiva in p le vel na zelišča, katera kradejo prostor in živež ruši in so priljubljena gnjezda vsako vrstnim pašni živini nadležnim in škodljivim mrčesom. Tako trebljenje seje dosedaj pri nas popolnem pogrešalo, dasi-ravno so naše gmajne, počez preprečene sto neplodno šaro, toliko potrebne, da bi jih očistili. Poruvanje škodljivih zelišč izvrši se najboljše na spomlad. Ravno tako iztrebiti moramo mah, katerega je čedalje več po naših gmajnah; mah je kaj škodljiv, ker je sam na sebi nevžiten a izpodriva in zatira, kjer se je vgnjeznil, kaj hitro boljše travo. Tudi kamenje moramo iz pašnikov pospraviti ker nam je le za škodo, če leži sem ter tje po pašniku. Naj se pridno pobira in stavi v kupe. Rabi se to kamenje kaj dobro pri napravi podzemeljskih odtokov za vodo, ker se ž njim napolnujejo jarki; rabi se ga tudi lehko za ogradenje pašnika. Krtine moramo na spomlad poravnati in raztrositi po pašniku. Raztrošene krtine gnoje kolikor toliko pašnik, kedar iste dež izpira; to se pa ne zgodi, če krtine nedotaknjene pustimo na mestu ležati, katere se zraven tega le počasi zarastejo in delajo površje ruše kupčasto. Živalski odpadki naj se po možnosti razdele, da se ne zatare ruša pod njimi in se zadržuje preho-botna rast trave okolo istih. Okolu kravjeka kaj bujno izraste kolobar trave, katerega živina le povoha a se ga ne dotakne, ker ji je zopern. Živalski odpadki naj se pa sproti ne raztrošajo, ker se s tem onesnaži trava, katere živina ne vživa. Raztrosijo naj se odpadki še le potem, ko smo prostor popasli in na ta kos vsaj nekaj časa ne bodemo gonili živine. Le na ta način se gnojilna vrednost odpadkov še v naj veči meri doseže. Enako umno tudi ravnamo, če nabiramo odpadke in znosimo na kup za napravo komposta, s kte-rim se pašnik gnoji. Na mestih, kjer je ruša pašnika zelo opešala, ker smo s prevlečenjem v spomladi mah iztrebli in sploh na golih prostorih, naj se ruša po možnosti pomladi in zboljša s tem, da se z nova zaseje. Tako zboljšanje ruše izvršuje se lahko polagoma t. j. da se po okoliščinah in sredstvih kos za za kosom izboljša. Če ni ta povsem plodunosen trud končan v enem letu, izpeljano je delo vendar lahko v več letih — vspeh nam ne izostane! Pašnik naj se umno rabi, prav popase. Na ta način si mi lako najizdatnejše izkoristimo pašnik. Mi ne smemo, kakor je to dandanes navada, živine na paši sleherni dan po celem pašniku preganjati, ker se stem preveč krme zgubi. Pašna živina hodi po naravnem nagona za pašo, ktera ji je najbolj všeč; za borno obraščene prostore pašnika se manj zmeni in išče le boljših; s takim tavanjem pa živina preveč shodi in stepta. Ravno tako je večkrat napačno, da se vsamožna pašna živina skupno pase, ker se trata pašnika neenakomerno popase in slabše izkoristi. "J Red v paši je neobhodno potreben, ker se sicer veliko klaje po nepridnem potrati in živina pri tem le slabo hrani — kar oboje gotovo ni gospodarno. Tegadel moramo pašnik namenu primerno rabiti. Razdeliti ga moramo po jakosti ali dobroti za porabo po baži pašne živine, toraj v pašnik za goved, pašnik 221 za ovce, pašnik za prešiče itd. Najboljše lege in naj zemljo seveda toliko bolje, kolikor večje vrednosti je r* -.. Y rx . -- — . ® ^m V' auiiaui večje vreanosu je bolj obrasčeni prostori pašnika odločijo naj se za paso bilo kamenje, s kater m se je cesta nasipala. Granitev goveji živini, suhe lege odmerijo naj se ovcam in že- in posebno bazaltov grušč je velike -vrednosti ker v ^ j 1 i • J * V • 1 v • w mm t * • — . / betom. mokrotni prostori pašnika pa prešičem. teh kamninah se nahaja posebno veliko za rastlinsk Nadalje naj se živina ne goni vsak dan po celem življenje toliko potrebnega kalija in celo fosforove ki pašnem prostoru, katerega smo ji odločili, marveč naj sline se ta prostor razdeli v več delov ali kosov in naj se kos za kosom popase Apnenikov grušč je manjše vrednosti, ker ima apna, p«* ^couuu ukuu umu uesi, Katere se Kjer bi gospodarstvene, kakor krajevne razmere nasipajo z apnenim kamenjem, prav porabljiv za ilovne malo teh snovi, pač pa dokaj oglenčevo kislega se zato pa cestno blato onih cest, kater ne dopuščale razdelitev pašnika za pašo po baži pašne in kremenčeve zemlje, katerim pomanjkuje apna, katera živine, naj se vrsti pašna živina, kakor to letni čas je posebno deteljnim, sočivnatim in žitnim rastlinam in jakost pašnika kaže. Po govedi se popase prostor lahko z ovcami ali" žebeti. neobhodno potreben zivez Pa tudi blato zboljšuje zemljo s tem da fizikalno tako -r-----r -r „ , . . —— —» —"> ^ ^ ogreva in rahla; Kjer pa ni priporočljivo, da bi se goveja živina zato umni kmetovalci rabijo navadno apno, s katerim vrstila v paši z ovcami ali žebeti in je potrosijo ilovne zemlje, da jim vsvojijo apnenca rastli * ^ - __^ ^ — __1 ^ V y w • • j 1 • ^ a l • A ^ čredila pravilna menjava v porabi paše z različno pašno živino nam toliko potrebne" snovi.' Apnenec pa dela peščena toraj nemogoča, naj se n. pr. skupno z govedo pasejo zemljo tudi bolj zrezno, zato cestno blato tudi na žebeta ali ovce, zraven prešičev naj se pasejo gosi. Za prešiče naj se vsigdar določi posebna paša, Ogljenčevokislo rahlih zemljah služi v zboljšanje, to je v boljšo zveznost ktero naj se razdeli v nekaj kosov, da se en čas na malo apno je sicer v navadni vodi t o pij zela enem, en čas na drugem kosu pasejo in se med tem gnojem, z gnojnico, skretnico pa z gnojenjem posebno s hlevsk časom prvi kos zopet lahko obraste. Gosi pasejo naj amonijakalnih nahaj se dok se skupno s prešiči. katere pa pospešujejo raztopnost apna. Apno pa požira tudi razne kisline poseb Kjer se redijo konji v večji meri in se izrejajo spersteninske, kakeršne se posebno v močvirnih zemliali X • • _ A •________i__11 V • 1 V T-T- • *m • • T~* 1 • • « . _ t/ žebeta. naj se istim tudi določi posebna paša. Kjer je nahajaj Zato pa tudi vidimo vspeh potrošenja pa glavna pašna živina goved, kakor pri nas navadno cestnega blata po močvirnih travnikih, na katerih in si izrejamo le za domačo potrebo žebeta, ondi se lahko kmalo prikažejo sladke trave in tudi deteljice z govedo skupaj pasejo. Glavna reč pri vsem je ta, da se pašnik naj Kdor more naj skrbno spravlja na kup cestno blato in če to polije še z gnojnico, napravil bo prav dobro giio- senožeti pa tudi za je razdeljen za pašo govede, žebet itd. ali pa v celi jilo za svoje posebno močvii obsežnosti namenjen za čredenje v paši ali pa za sku- težke zemlje pno pašo živine, — primerno razdeli in se živina nekaj časa na enem, nekaj časa pa na drugem itd. kosu pase; ko se je n. pr. prvi kos popasel, preide se na drugi kos pašnika; med tem časom se pa prvi kos lahko odpočije in v miru obraste; tedaj je tudi najbolj priložen čas. Razpis cesarske štipendije za kmetijsko šolo „Francisco-Josefinum" v Mod lingu pri Dunaji da se živalski odpadki enakomerno po njem raztrosijo, ki po dežju izprani pašnik kaj dobro pognojijo in tako pridelek pašnika pomnože. Tako oskrbovan Nj. c. kr. apostoljsko veličanstvo presvitli cesar pašnik nam da lahko podvojene in večje pridelke v so darovali iz svoje privatne kase za kmetijsko šola paši. »Franciseo-Josefinum" v Modlingu za prihodnji triletni Posamezne dele pašnika pa je potreba ograditi, tečaj od 1886/7 1. počenši eno ustanovo (štipendijo) pa Ograje omogočijo tudi lažje varovanje živine na paši, 250 gold. na leto. ker se živina ne razide v ograjenem prostoru, kakoi sicer navadno zljubi in pastirjem ni treba toliko Za sprejem v to šolo je treba: se 1. dirjati in jo zavračati. Na razdeljenih in ograjenih pašnikih zadostuje toraj manjše število pastirjev. Dovoljenja stanšev a A oskrbnikov; starosti najmanj 16 let; dokazov o taki šolski izobraženosti, kakoršnilr Ograde naj se posamezni deli pašnika z živimi je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih štirih razredih mejami in drevesnimi nasadi. Taki nasadi nam dajejo javnih srednjih šol. še posebne koristi; oni služijo za bran mrzlim vetrovom Zelo želeti je tudi dokaza o kakih dejanstvenih ki zadržujejo raščo in sušijo rušo; dajejo blagodejno na kakem kmetijstvu pridobljenih vednostih. senco živini ob času, ko solnce močno pripeka, ki ii je Prosilci za to ustanovo naj svoje prošnje s po-tolikanj potrebna za spočitek in mirno prebavanje; trebnimi prilogami vložijo najdalje do 31. avgusta t. 1. oni so tudi pribežališča pred plohami in nevihtami, pri vodstvu „Francisco-Josefinum" v Modlingu, od ka-katerim je živina dostikrat izpostavljena; vrhu vsega tere se dobivajo tudi zavodovi programi. nam dajejo pa ograje same na sebi lahko vsakoletne in lepe dohodke. (Konec prihodnjič.) Štipendisti plačevanja šolnine niso oproščeni. Od c. kr. ministerstva poljedelstva. Cestno blato dobro gnojilo. Zemljepisni in narodopisni obrazi. j Po mestih pa tudi po* glavnih cestah postržejo cestno blato. Da je to blago dobro, vidimo takoj na tem, vspešno travo. Nabral Fr. J ar o si a v. da po teh kupih, če jih ne odpeljejo, rase kaj 34. » Kozak zaporožki na obisku. Pokrajina niže vodopadov Dnjeprovih se je nazivala da se pospravi in porabi za gnojenje posebno močvirnih Zaporožje. Na ti rodovitni ali neobdelani zemlji so sta-travnikov in njiv. Cestno blato mehanično zboljšuje novali kozaki zaporožki, razdeljeni na „kurenje". cestnem blatu se nahajajo izmetki žhine, pa tudi cestno blato samo na sebi je vredna Ko o 28 aporožki niso priznavali nikakoršne nadvlade niti Poljakov, nazi vali „koš Pata Glavni sedež bil tabor, ki so lj pogostoma ali „sič". Sič ni imel stalnega mesta glave, srkali zrak z odprtimi smrčki hali repove po križa, ter pridirjali napro:i kozaku etali. vzdig____ nabajal ua kakem pro^ polk ka Dni med vodopadi. Celo Zaporožje se je delilo v Naprej Oirja kriči: „Hulaj vranec, kozakovo srce radostno bil hoj le-lem!" V «^ polk nazivane „kurenj". Ime to je od »kuriti"* al išče o bil s šobo, odskočil polju ali v ležišču svoj ? tisnil napel či začel skakati e pridirjal, kozaka etal, ušesa nazaj po- ln i----I ------------«... . ^ likor polkov toliko ognjišč. Načeluik vsem Koza popravi na sedlu, zaviše brke rožcern je bil izvoljeni „ataman košovi", ua kratko „ko šovr', kurenji pa so imeli „atainane kurenjske tega so bila še neka mala vuli. pobočniki, sotniki itd. R prej. Kedaj pa Kedaj mu prileti na uho kake junaške pesmi, ki opeva davno svobo dostojanstva, posta slavo Prsi zaporožkih Kozakov. hiti na-i napev n bojno kako milo je ua step Vsak kurenj ali polk si je od odločeno štev slastno pijejo prosteje širijo, oddih leti daleč po vetru liči stepin, in duša se poji s pitj mož za domovino zaslužnih kušenih. ki glavni sedež kozaštva, ter bili de ka ata hodili v Ukraj Vse je čarobno na Ukrajini. O, Ukraj t mirnem ča bil atamau od to svetovalstvo bilo močno oren, v bojnem času pa se mu kdo živeti ne ki , usta in ve-> oiila Kdo bi ne ljubil tebe, ki te je kedaj gledal, omiloval tebe, jadno siroto, kdo ne bi želel umreti na tvoji zemlji! atamanu, čegar moč je ondaj bila diktatorska. Volit so bile vsakega druzega leta Kozaki vpisani ; u porožki nazivali Vpisani so stanovali ob levi obali D vpisaui" in „ue- Kozak še ni prijahal do tako nazivane „gole mo-, pa je krenil na levo, in kmalo je pridirjal nad globok jarek. V dolini zagleda stare jelše in bele breze, gile po katerih je drob P e r j zapisovali so se v imenik, ter so bil prelivajo. Izmed drevja gleda bela trepetalo, kakor da solze užiti slamo krit » Da ob s s nevpisani pa so stanovali ob desni obali te padajoče k Poljski. porožci so bili zveza neoženjenih junakov. poslopje, in malo naprej * 0 jim je bil rokodelstvo v v. Boj nih časih so se zabavali ondi se izliva Tiaslik v Tiasmin. ev, iu konec potu kozakovem To j Blizo dvor Holova- stoje stoge. z igrami. Ženskam ni bilo dopuščeno bivati v Siču zazeval, drgnil prah roso s čela dve milj okrog Stopimo na Ukrajino, iu narisajmo pristen obraz Kozak ja obstal, razjahal konja, zleknil se dvakrat, razsedlal in , potem pa, rajo, kamor dal konj pogladil ga s periščem kozaka hajdamaške ustaje 1768. o herzonski cesti jase kozak. Konj mu v tla in posrkava roko. Kozak je zamišljen ; kakor da je doma odprl stranska vrata v pustil konja. Utrujeni konj je zaprhal, preskočil se, gl je s obstal grebel s kopitom a posled se je zavalil po zniaue oči, ki so mu začele hoia kraljuje po kupit pla kup ezti proti jutru Ti tleh. vrgel se kvišku, in zdirjal med ostale konje grizt o in cvetlicami. Kozak ves ra- več potov travo, namesano z detelj dosten. da m 5 • v slišati, ker debel prah leži na cesti tudi peketauja konjskih kar prihiti k njemu krepek hlap konj zdrav, hotel je uže vrata odp Samo včasih zabrenči ob stremenu pozdravljati. Kozak ga ga prične uljuino hote zaklopota z bičem po krilu sedlovem, ali pa konj roka včasih ne- Holovati doma? ogovori: „Kako je, Ivau? Ali je gluho glja, kedar strese z glavo Solnce je jelo izlivati jasne žarke na zemljo, lahke kakor so misli detetove. Žarki odsevajo v burni rosi na bujnih cvetlicah, os\ ?? » Doma je doma, oče Dudar, pa ima mnogo sostov Kakošnih od kodi? o Pop čehrinski je uže, pa menda protopop ne vem od kodi, več starešin zaporožkih, pa nek človek, ki ne etljujejo vpalo lice kozakovo, vem, ali je kozak ali kak grof petrburški dajo se mu na sive brke, na ovčinasto čapko na krasni kolpak, odbijajo krive sablje. Na desno k vzhodu se da oblaki slone jekleni nožnici, pa v ročaj karj „Ivan, vzemi sedlo, jaz pak grem pogledat te kro 3 kakor na mrho ki se vsedajo na kozaško mlj videlo prav tako, kakor in odvaž vino/' Kozak j6 zavihal brke, popravil sabljo, ter brzo stoletne hraščine zemlji, po njih so bili narisani vr- stopal proti hiši. Psi niso zalajali ekaj niže so se videle bel s priliznjenimi pogledi so priskakali k njemu kaste maroge, različno sestavlj neredno staremu znancu, in na ki pa so se vkup tiščale to je bil — Ceh okraj noge, ter au njim, kakor k pesku brbajoča deca je poskala ! Po- veselo zaploskala: „Dudar, Dudar mesto v guberniji kijevski. Na levo se je širila ravnina k „črni cesti", ki je vodila od Dnjepra po stepi zapo rožki do Lvova. Ime črna je dobila od Tataro ki so se todi vsipali v poljske zemlje. Prst po teh krajih, vodi omenjena cesta je z večine črna, in tatarski konji, steptavši rušinjo, pustili so črn sled za seboj. Po tej širni ravnini se je oko svobodno paslo kakor konj ukrajinski po stepi, kjer mu nihče ne kroti svobode. Le tu ali tam se vzdiguje kaka mogila, ostanek kozaške slave, kačje steze se vijejo in križajo po zelenih planotah, in lahka meglica zginjajoče rose se razprostira po rodovitnem žitnem polju. Kozak obstane, konja napase, sam pa poje kos rže- vedal nam bode krasnih pravlj Dudar je ljubil deco, bil je čutljivega srca je bil neoženjen Zaporožec, vendar se je duša vzrado- Jedal nedolžno deco. Gladil in objemal je jo, a danes jej samo namežikuje, in z lepo odganja skakajoče pse, ter stopa dalje proti njaku. vala v njem, kedarkoli Mudi se mu, ondi stoji Holovati (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. nega kruha se napije studenčnice. Zopet zajaše hiti dalje. Konj se je okrepil in začel hitreje stopati, tudi kozak se je okrepil, ter začel bistreje zreti okolo sebe Divj gosi lete k drugemu jezeru » Konec prvega dela dogodbe Janskijeve. Uradni vojni list naznanja, da je vojni poveljnik v kedaj pa Budapeštu baron Edelsheim-Gyulai vsled lastne kedaj pogajajo; mladi volkovi se igrajo med bekami po prošnje dejan v pokoj, da mu je za naslednika ime dolinicah; črede sivih volov, drvečih se na pašo, tulijo novan grof Pejačevič, temu pa knez Krov, general v mirni zrak ' ................" ~ stepi. trope divjih konj se pode po neorani Janski pa je imenovan na više mesto divizijonarja v Kedar so konji opazili brata konja, radostno so Josefstadt na Češkem. tič Ja tej sil pj meniji vi dogoJbi r> katero vsi naši poli Krogi smatrajo za sklep prvega dela tako zvane 77 Neues Pester Journ • v dogodbe Edelsheim-Gv uj ej ča da d preruešče za svoje vpokoj general metno, prikrivati si, da se te pise ; da red izrečenem vpokojenjem samim. prosil samo ne daj ke osob odločiti k oziroma vpokoj Pomen teg t z Janskij dogodbo afco se kol pa se lahko pri volja tako močna da z dogodbe opominjamo tako Janskij kako ima Dne 21 maj t koliko trdnjave generala Hencij položil je general Janski roštva, druge žrtve? burj bilo nespa-ie premembe da so v zvezi Ako je v merodajnih krogih ne- je moral biti žrtovau mož ve- so potem po- d političnih nagibov in ron Edelsheim k! m o rj n e J v s e z ne bolj Razumljivo je sicer, da se z vojakom častniki tri vence na grob branitelja Budimske remu ni treb strogo postopa, kakor z minis t ro m (Tisza), kate ki je junaške smrti v G]U t * zoper ogerske upornike let 1848 umrl to ča- podvreči se kategoričnemu ukazu iu ka tereaiu ni treba samo zaupanja krone, temveč tudi zau stenje spomina strijske ske astave odgovorili so peštanski naka in branitelja cesar- P naroda • t njimi vsa tamo poulična druhal s tem čniki in za a so na da dogodba Janskijeva se Pa v tem je jako iznemirlj znamenj » zmiraj ni poravnana, in da ono. Kar se v ta namen zgodi, ni v onem duhu. kateri grobu Heucijevem raztrgali vence, Janskiju pobili okna vsakojaki način oni železen spominek iu He k na bi med vojno in ustavnem bist dežeii gotovost in pomirjenje moglo dati glede zveze lišči stoji na javnem trgu budimske Ogerske v držav in pa opravičenem sta šali gerskem državnem zboru pa so posla ministerskega predsednika nasproti taki provokaciji madj; rn • L 1 s z o pra Pesti Napi u v tem, da neha biti akti piše: Baron Edelsheim nič ne zgubi i kaj hoče storiti sebuo v očeh naroda. I je na to ob vih in odgovorov bilo je ečkrat odgo pa jedro nj st Političe ogerskeg o naroda trpel in da si to, da on take provokacije ne bo t, da je o tej zadevi v popolnem ni nič manj kot miren. ? o sji z višjimi in najvišjimi vojaškimi oblastvi. Pobijanje oken iu poulični izgredi v Budapeštu po temveč pridobi po- katerega člen je po uzor, ki se po tem upokojenji očesu kaže - so vraštvo avstrij djarskega, iu zoper Edelsheima, ker je postal Oger in apazimo tu nespravlj vojne stranke zoper vse, kar je ma ker se je ospovedal tradicijam Hencijevim navijali so se eč in jem za skih tleh rekoma se je s tem počet branilo, da bi bil Janski se še prika na oger stranko vidi tem ni zadovolj pri delu. Maščuje se za Janskij Voj ona hoče pa s Na to govoril je v avstrijski gosposki zbornici nek danji ministerski predsednik Rihard grof Belcredi vdihniti duha Hencijeveg sklenjena dogodba Janskij n i o restrojiti vso vojno in ji A vet se vpraša, > se Edelsheim j ieii znan pome jev govor, v katerem se je uajojstreje ob voj d p u s t se je odpustilo Tiszi? početje zoper Jansk to med živahnem odo tem se da premišljevati, odgovoriti Prihodnje dogodbe bodo odgovor na to se na to ne more vprašanje. bravanjem zbornice. & obroj zočih eh udo osposke 11 Egvetertes piše To vpokoj po vojih pričet den vojaški čin, temveč dogodba, katei Na to vrsti Albrecht se je znana napitnica nadvojvoda v Serajevein na skupno vojno pod črno kih ni navg Ogersko prav živo zadeva. S tem moramo računati, ker je sedaj jasno, kako se na Dunaji ocenjajo naša čutila. rumeno zastavo, na katero je glasilo ogerskih vladinih krogov „Pester Lloyd" odgovoril z nesramnimi psovkami Ob enem sod 9 razvidno se gre za kako na nadvojvodo. Po tem pozval skega predsednika Tiszo in Edelsheima. trebno je, pričeti, premišlj ška vprašanja ogla je Ogerska po in kako po cesar k sebi na Dunaj minister- pa vojnega poveljnika Janski se ni več vrnil v Buda-Pešt, temveč bival v Baden-u poleg Dunaja ________1 ■ x____ po polovičarsko svojo psovko na nadvojveda Al potem sledilo je cesarjevo ročno pismo do nad Lloyd brechta vojvode Albrechta polno t)dmev na napitnico nadvojvodovo Zgoraj navedeno premeščenj Potem preklical Pester odločno ogersko vojno politiko. Edelsheim naj bo prepričan, da vsakdo v tej deželi njegov odstop od družbenega delovanja s sočutnim milovanjem resno obžaluje in da mu njegovo vedenje za ne bo težje čutil, kot naslednik njegov premeščenji Janskija na višje mesto pa piše: „Ogerski narod razumeva, kar se na Duuaji hoče, da večne čase zagoiovija naše sočutje. Nihče tega in za vojno prav razume Sedaj vemo, da se na Dunaj noče da se pa govori jasno da se najvišji krogi nikakor ne strinjajo ne s postopanjem dotikalo starih tradicij vojne, da se brezozirno zadušev^ vsako prizadevanje, med duhom vojne in državno zavednostjo ogerskega naroda napraviti soglasje. generala Gyulai-a, še manj z zastopniki ogerske Odrivajo se iz vojne oni, ki sodijo, da se mora politike, katera s proslavljanjem upora zoper cesarja in ta zavednost varovati, povzdigovajo pa se oni, ki to za psovanjem skupne vojne in njenih junakov spodkopa- vednost globoko žalijo vajo moč, čast in obstanek naše skupne države Budapesti Hirlap u piše čut za Gyulai-om km pojde T varno Edelsheima med stebre Ogerske Od danes naprej prište od sedaj naprej Predstoječi svoji sodbi o velikem pomenu navede- ima sv°j° nalogo v ogerski ustavi. Čestitamo novemu nega premeščenja dodamo še nekoliko izjav ogerskih Madjaru! Akoravno je bil uže leta ud ogerske gosposke časnikov, katere po vsem potrjujejo našo sodbo. zbornice, je vendar še le od danes naprej Oger. Nas zbornice, je vendar še le od danes naprej Oger Pester Lloyd" hodi kakor mačka krog vroče kaše, dogodba malo zadeva in ne iznemirja nas, da vojna pa vendar priznava, da je bila namenjena zveza med stranka na Dunaji ne da miru, s tem vpokojenjem ško- vpokojenjem Gyulai ima krona izključno pravico, razpolagati z Vsemi premeščenjem Janskija, ker pa ki duj sama sebi. Gospodje generali naj nam verujej Ogerske ne bodo požrli spadajo vojni » Li TOUUJlj IVI O -------» U J 1. zato odtegava se ta čin popolnoma škodujejo, kolikor bolj silno delujejo na njo ~ t* IU T VI \A J KJJ \J ) edinosti vojne toliko bolj javni kritiki; v posebnem članku pa proslavlja ta list zasluge Gyulai-ove Nemzet ^juiai-v^. (vladino glasilo) piše Da ugersisem aaje pravico K velikemu iznemirjei ravno tako ter dostavlja, da je zmiraj koristi vojne va- mora opaziti, da se na Dunaji niso nič naučili » Pesti Hirlap" trdi, da ta dogodba jr.vnemu mnenju na Ogerskem daje pravico k velikemu iznemirjenju. ker roval zmiraj pa tudi vedel, kaj je dolžan ustavnim na- ne pozabili. Edelsheim stori redbam dežele. Toliko glasneje pa rohne neodvisni skem. Sočutje za-nj se bo ) in nič ogerski listi da ostane na Oger se mu je zgodilo prav, povikšalo vsled tega, kar 230 Budapester Tagblatt" pa pravi, da je žalostno in dalo v najem, ene parcele pa, katero si lasti baron Co- pa odbor tudi s pomočjo finančne prokurature ia da mora tako odličen vojak in zna čaj svoje mesto zapustiti zato, ker se je stavil proti ge zanimivo znamenj delli, odvetnika ni mogel nazaj pridobiti neralu Janskiju. Nek časniški dopisovalec hotel ronu Edelsheimu samem, kaj on pravi k svojemu vpo- stvi Glede enkete, katero ima močvirski odbor sKlicati izvedeti pri ba- v ta namen, da se določi, katera dela, s katerimi sredin v katerem času se imajo pričeti za osuševanja kojenji, pa ta mu je samo rekel, da mora vojak višja močvirja, sklenilo se je, da se povabi ministerstvo po- povelja mirno sprejemati, toraj danes ne moremo o tem ljedelstva, c. kr. deželna vlada, mestni magistrat ia ~ ...... "" * " c. kr. kmetijska družba, da v to enketo pošljejo svoja nič povedati. Na Ogerskem bi mi ne bilo v škodo, ako v tem oziru smel zgovoren biti zastopnike Vrh tega volil se je odsek treh udov katerim je nalog vzajemno s c. kr. vlado, deželnim od borom in mestnim magistratom sostaviti program posve tovanja. tembra. Enketa ima se sklicati prve dni meseca sep Ljubljane Naši dopisi. Konečno stavili so se nekateri posamezni Nemški telovadci imeli so minulo med katerimi bile so čuti britke pritožbe, da se zgradba Konečno stavili se nekateri nasveti deljo veliki shod v nemškem Gradcu, in tam jih je obrežja Ljublj v mestu tako počasi vrši se j a pri neki priliki s svojo navzočostjo počastil celo ces. tako ob času zadnje povodnji odtok vode zelo zadržavai namestnik štajerski baron Kubek na veliko škodo močvircev Kakor časniki pišejo, vdeležilo se je tega shoda Saksoncev, se ve da tudi so bili tam zastopani. OdseK enketo ima svoje posvetovanj to soboto- tudi nekoliko sto „turnarj zjutraj ob 10. uri. ljubljanski nemški „turnerji Ako bi Turnerji pri takih svojih shodih ostali te darja Gosp. dr. Gregorec, bivši vrednik „Slov. Gospo it prevzel kakor „S1. N u piše, kandidaturo za gaiu. ailcži 1,11.111 u j ju »ovivj — ■ r--- oc ta. uu v i^u u^ioi, — , .................- tega in izrekoma s svojimi pestmi prete našemu na- volilnega okraja, ker bi jim bilo težko priporočiti bolj lovadci, recimo, tuai pevci in pivci, bi nas to prav nič državni zbor na mesto rajnkega Božidara Raiča ne brigalo. Ker zmiraj in vselej segajo tudi v poli- 8e ta novica obistini, iz srca čestitamo volilcem tiko moramo se s temi možički tudi mi pečati, tem ker se nekateri taki kričači drznejo v imenu naše slovenske zemlje govoriti. . Poroča se, da je tam v imenu ljubljanskih Tur- sposobnega zastopnika, kakor je ta Suplenti se resavajo Dunaja se uradno na znanja, da j naučni minister imenoval na novo 82 uči narjev kvasil znani c. kr. prof Bind telj za srednje državne šole, med temi 55 suplentov y po eni izmed h domači doletelo oror strani usteč se, da Nemci ne bodo pustili zemlje Antona Bar tel Alf. P to imenovanje . ki sta oba ime n a j u g D kat na drugi strani pa zasedajo na liki graditelj 1000 mšk drž m o t daljuj ) delo Poleg tega c. kr. uradnika repen čil se je državni a tudi eden onih, ki bi rad Bis- novana za ljubljansko gimnazijo Mašnikovo posvečevanje škof Jakob podelil je kajšnjega Preč. gospod knezo poslanec Derschatt marku pot pripravljal do našega morja Jadranskega nekaj zaneslj danes zjutraj 9 bogoslovcem tu-zavoda zakrament mašnikovega posvečevanja. ljubljanski pripravnici letos izjemoma beremo akoravno ne celo uradnega poročila Pritlikovcu Derschatti doide odgovor na drugem mestu, v današnji ,,Laib. Zeitg." Po tem poročilu obiskavalo takemu početju Turnarjev v obče, izrekoma pa še kr pripravnico 63 učencev v razredih, ženski oddelek pa uradnikov nasproti, početju, katero je v nasprotji s pra- Q2 gojenk. Vadnico j obiskavalo 129 učencev telovadcev, katero žali enako domoljubno čutj kot naše kazenske zakone d n j z bolj s držav bolj < storiti m more biti J trogo odločnostjo nasproti stopij blast e d a n j m i t o vlad m e m kat htevat i aš tem med d in k t lepa proti pogubnem e obetal vendar Bism ark in 121 učenk. Radovedni smo, jeli res ta zavod nikdar ne ba priobčeval uradnih letnih poročil , kakoršne objavljajo vsi drugi javni šolski zavodi. Letno poročilo četverorazredne deške ljudske šole v N mestu, v kateri poduč pet n e da j 49. frančiškanov pod vodstvom a koncem leta obiskovalo 0. Florent 1. razred 43 podo kaže, razred III IV Najvišje potrjenje volitve predsednika c. kr. Skupaj 192 kmetijske družbe. Njih c. kr. apostolsko veličanstvo je m. raZredu razred pa po 50 učencev, toraj vseh 7 dobro učilo se je v IV. razredu v v II razredu 12 v razredu pa z Najvišjim odlokom iz dne 21 junija t. 1 premilostno potrditi volitev gospoda G ust blagovolilo učencev. Gospodje učitelji podučevali so razun učitelja grofa Thurn-Val družbi predsednikom c kr veronauka, ki je podučeval po 8 ur na teden, po 18 do kmetijski 24 ur v tednu. Med letom odpadlo j učencev Novemu gosp. predsedniku poklonila sta se danes družbeni podpredsednik Jos. Fr. Seunig druž Novi gospod predsednik pre-vrhovno vodstvo c. kr. kmetijske družbe. Glavni odbor za obdelovanje močvirja sklican s sledečim dnevnim o se- beni tajnik Gustav P vzel je dan jemo Gospod upokojeni prefekt Jelene je obolel in je v bolnišnici na Dunaji. Umrl je g. J. Porenta » kakor ču dekan cirkniški, minulo sredo popolud lehanji. Pokoj še bil v 40. letu starosti po dolgem bo-v Ljubljani kot kaplan v stolni je za danes 21. julija v zborovanj« redom: 1) Naznanilo predsedstva posvetovanj določbi sklicanja enkete, zadevajoče Podhagsky-jev načrt o osuševanji ljubljanskega barja: 3) naznanila in cerkvi posebno priljubljen pridi tudi predstojnik tamošnji podruž družbe. v Cirknici bil c kr kmetijske Bog daj večni mir prerano umrlemu, izredna nadarjenemu duhovniku nasveti posameznih odbornikov, se je pričela ob pol 10. uri dopoludne, prečital Pri obravnavi, katera in odo- Novoizvoljeni odbor družbe sv. Cirila in Metoda bril se je zapisnik zadnje seje brez ugovora znanil je predsednik došle mu dopi Potem na- prošnjo, izmed zboroval je prvič po svoji izvolitvi dne 19. t. m ponedeljek v dvorani ljubljanske čitalnice. minuli Dvorni svetovalec gospod grof Chorinsky odpe da se je nekaj na ime močvirskega ljal se je pretekli teden na svoje novo službeno mesto - katerih omenjamo, odbora vpisanih parcel — starega vodotoča Ljubljanice v Gradec Gosp. Andrej Juranič imenovan je za vojaškega iurata v Ljubljani ua mesto umrlega g. Pribošiča. z ozirom na zares blagi gospod, ki je pred par ted koristui namen, in prav ima c. 25 Potovalno kmetijsko predavanje ima tajnik da 8e Je vtihotapila nekaka miačuost pisal v n Slov U kmetijske družbe gosp. G ust v t. m popoludne v Post v šolskem poslopj edelj ležni smo g v nabiranje. Hva ospodu za njegovo zanimanje; žalibog mo ramo tudi pritrditi njegovemu mnenj čen Letošnje nove maše na Kranjskem. Novoposv tuui naše škofij da odobrava našo idejo. Resnica je pač veseli nas pa meli ne 25. cerkvi v Ljublj na Dole julij or tr> gosp osp. J bodo J voje nove maše sledeče Kač v Trnovski dne auez Zupančič v Toplicah njskem, gosp. Leopold Picigas v kapitelski ovomeški, gosp. Franc Vrhovšek v Leskovcu: nase podjetje lahko najboljše pospeševalo sečnimi doneski, katerim so v prvi vrsti setkrajcarske knjižice. Toda skušni ___ ___ v « • . . _ v da bi se rednimi me- 3ue de- gusta gosp J dne 8. avgusta: gosp. F frančiškanski cerkvi J gosp J i Hromeč Susteršič a n e z L e s i v Kamniku; v ljubljanski pečavajo marlj krajcarskih knjižic vsak uči namenj da - -----—j«. ua se te ne in da dobivamo večje doneske od Dobro bilo vsakako da imel večji slovenski kraj kako desetkrajcarsko knjižico z rednimi mesečnimi plačniki v Ribnici takoj iz početka, ko To je bila naša idej že krajšek na Blokah Oblak v Mavčičah in gosp. F Žalibo žice. upajmo, da bo v prihodnosti boljše omislili desetkrajcarske knji c? da se doslej ni obnesla v želeni men Kmetska posojilnica ljubljanske okolice regi bilo doslej 555 kuj strovana zadruga z omejenim poroštvom v Ljublj premenila je vsled jednoglasnega sklepa izvanrednega v prometu jih carskih. Razposlanih je med njimi 84 desetkrajcarskih; tedaj še 4(36, med njimi 82 desetkraj občnega zbora dne maja 1886 svoja pravila se sedaj firma društva, vsled odloka c. kr. deželne kot trgovske sodnije od 3. julija 1886 št. 4442 glasi: „Kmet- ska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom Novicar iz domačih in Dunaja tujih dežel. Akoravno v dobi političnega po Vsled te spremembe je poroštvo zadružnikov ne čitka in mirovanja, vendar imamo zabeležiti v teku zad omejeno Ta posojilnica je toraj prvai zmed vseh v zadnjih letih na Kranjskem osnovanih posojilnic, katera je spremenila svoja pravila po vzgledu štajarskih posojilnic in njega tedna dve politič w t_______ hajajoči iz uradnega gibanja naše države. je upokojenje dosedanjega vojnega poveljnika za bgersko jaso pomenljivi dogodbi, pri- prvi vrsti generala barona Edelsiieiu. Gy ti a j s tem strankam ki pr nji danar shranjujejo res neomenjeno poroštvo, kajti vsi zadružniki so soli darično porok z vsem svojim premoženjem. terezije cesti , Hra premesčenje generala Janskija na dru mesto, s katerim je preskočil 11 svojih prednikov , ob enem pa više vojaško Ves naš političen svet pretresava to v političnem oziru sila Uradnica posojilnice je na Marij pom dogodbo uradni dan vsaki torek zjutraj od 9 do 12 ure j mi se sklicujemo glede te dogodbe r---, mi oo »mirujemo gieue na poseben obš rneji članek današnjega lista nilne uloge sprejema po 4'/2 0; koleri v Trstu meseca sledeče Tercon. o* piše »Edinost niku Tukaj imamo dodati še nekaj opazek o nasled Edelsheimovem, za katerega je imenovan glavni Zbolel je v sredo pri sv. Alojziju nek lj z dne 17. tega nadzornik kojnice grof Pejačevič. Ta je poseben ljub kmetovalec v kampaniji Potinello zaupnik cesarjev tudi malo dekle v sirotišču nesli v bolnico za kolorozne za kolero mali fantiček stanujoč v ulici "Canale ga odnesli v bolnico; vratar kolero umrl -1/--tj —----- - — vvuuiij v t ^ zbolelo je cesarjevi, mož visoke rasti, zadnjo in prvega so pre- Gradcu zgubil svojo desnico, " četrtek zjutraj je zbolel časniki: Grof Pejačevič bil ki Liska je v četrtek za 251etni Viktor Visintini je zbolel včeraj ter so službi uradni naslednik Edelsheimov je zmiraj videti v bližini v bitKi pri Kraljevem njem pišejo dunajski je tudi po svoji dosedanji Preselitev aristo m se je sam dal peljati v bolnico za kolorozn kovski mojster Brandsteter v ulici Dogana Pe kratičnega generala, ki je v bitki pri Kraljevem Gradcu zgubil eno roko, v ogersko stolnico je oziru posebne važnosti v marsikaterem Grof Pejačevič vživa od prve govih delalcev sta obolela za kolero eden nje- mladosti sem neraztrgljivo zaupanje vladarj bil je doma drugega so peljali v bolnico noči je zbolel nek natakar in so ga peljali tudi v bol- občenj co za kolerozne Nocoj in danes zjutraj je zbole je umrl trgovec Božič prvi se zdravi brez prenehanja na strani cesarjevi in vživa kot mla četrtek o polu- dostni tovariš cesarjev odlikovanje, da se v neuradnem katero pravico sme posluževati zaupnih oblik *. -----------aaici u jJIčiVIU imata razun njega samo še avstrijski ministerski pred iero od katerih ste umrli nad dve tretjini Vseh skupaj je do danes na Koleri zbolelo do 70 zopet osom ljudi za ko- sednik in pa grof Coronini Njegova odpošiljatev ined mi, ali vendar ne tako huda, in Pešt v tem trenutku bi tedaj pomenila toliko, da" zavzima to vojni grof se več po koleri napadenih ozdravi Stvar gre sploh nekoliko na boljše nego Kolera je torej visoko mesto zaupna oseba prve vrste novejšem času Pejačevič ne velja za prijatelja odstopivšega EdeTsheima. Pravijo, da je ta na dan bitke pri Kraljevem Gradcu začetku se bolezen zopet poleže se je nadejati, da nekaj vkrenil kolero 2 osobi oboleli in 2 umrli Od 18. do 19. t. m. sta za stalo roko kar Od Zdaj julija^ opolnoči je v Trstu vsega skupaj za kolero obo teh se je ozdravilo, 29 jih je umrlo junija do 17. oživljajo se vsi stari spomini tedajnega polkovnika Pejačeviča ko slučaj ta dva imena skupaj deva, lelo 54 oseb, . « zdravi se jih še 18 Zanimivo bo sedaj opazovati, kako bo na svojem i Krajcarska družba za „Narodni Dom ;< ima sedaj med njimi dve desetkrajcarski, da je število narastlo v zadnjem času za novih 89 razprodanih knjižic tako štirinajst knjižic, ki so nam došle večinoma (11) iz Ljubljane, po jedna pa iz Bolca, Mengiša in Trsta. Imena poverjenikov bodo objavljena v računskih izkazih, ako poverjeniki izrecno ne žele biti neimenovani. Kakor je iz omenjenega razvidno, število prodanih knji-lic pač raste, toda ne tako močno, kakor bi bilo želeti novem mestu v Peštu sprejet uradno in kako od poli tičmh krogov grof Pejačevič. Ako bi izjave nekaterih ogerskih časnikov imele kaj resnega pomena, moglo bi se celo misliti, da celo peštanska poulična druhal zopet seže v to dogodbo To pa bil gotovo povod da j ^ -- r ^v/uu i v/ [/u t uuj ua za državo važno vprašanje toliko hitreje pride do resne in dokonečne rešitve Tega nikakor ni misliti da bi Najvišji vojni poveljnik trpel nasprotovanje zoper svoje merodajne in premišljene naredbe. za našo državno polovico ne manj pomen- i pa je odliko. Druga, ljiva dogodba, kot prva za vso državo 23 £ Tanje moravsKega cesarskega namestnika grofa Schon- borna z velikim križem Franc Jožefovega reda. vičarji kvasili so zadnji čas mnogo o nasprotji Le- med Pri dopolnilnih volitvah bil je na galejo obsoje Cipriani v Raveni zopet teh volitvah priborila en izvoljen sedež. j vlada si je pr Od nedelje Taaffejevo vlado in grofom Schonbornom, ki je levičar- ponedeljka je sedaj v enem dnevu po vsi Laški z jem trn v peti ko zvest pristaš državnozborske večine, kolero obolelo 42, umrlo pa 22 oseb. Enako se je trdilo, da Taafte namerava presukati svojo politiko bolj v smislu levice in v tem smislu pre-strojiti ministerstvo. vatikanskih krogih je neugoden utis napravi odgovor Bavarskega vladarja Luitpolda na ponuden Odlikovanje Schonbornovo po- ostavko ministerstva Luz-ovega, zato ker je bilo rečen drlo je vse te nade levičarjev, ker to kaže dosti jasno, da se je iz Rima priznalo dobro razmerje Bavarski da ni nasprotja med njim in grofom Taaffejem in da se katolikov in Luz-ovega vladanja (kar ni istinito). tudi ne namerava sukati proti levici. bo desnica vkljub temu po pravici morala odločneje za- pri Se ve da pa Pravijo, da se bo za-to iz vatikana zahtevalo pojasni htevati, da sedanja vlada tudi dejansko enkrat uže izvrši svoj lasten, v dveh prestolnih govorih izražen program. Nemško. — Nemški cesar mudil se je ta ponede ljek grede v kopeli Gasteinske eno noč v Salzburgu, n da Srbska. Nišu odsek skupščini, da naj bil razun odhoda zapustil svoje stanovanje predlagal je veriflkacijski Včeraj ob 11. dopoludne peljal seje v spremstvu princ* :a neveljavne izreče nepo- in princese Viljem stavne volitve in da naj naroči preiskavo volitev na kolodvor, kjer so ga cesarsk namestnik, deželni glavar, tam nameščen general ii Be!ogradskih poslancev Krsmanovič in Milovanovič, mestni župan pozdravili. Popoludne dospel je v Ga kar je skupščina vzela na znanje. Po ustavi je do stein. Naš minister unajnih zadev grof Kalnoky obišč prav v kratkem kneza Bismarka v Kisingenu, kje dokonečne razsodbe v skupščini 25 poslancev izključenih. Potem sledila je volitev kandidatov za pred-sedništvo, pri kateri so bili sledeči pristaši vladine se bodeta bržčas ravgovarjala o podaljšanji zveze ii stranke z 87 zoper 40 glasov izvoljeni: Pavlovič, Zunič, o shodu obeh cesarjev, katero se bo vršilo v Gasteim Zdravkovič, Lazarevič in Marinkovič. Kralj potrdil je začetkom prihodnjega mesca. Pavlovič-a za predsednika, Zuniča pa za podpredsednika. skupščine. Veliko vriša dela nekoliko vspeha, katerega si si priborili Nemci v porenskih deželah oziroma pr resnic vorom. ponedeljek bilo je odtvorjenje s prestolnim go- mestnih volitvah v Strasburgu in Meiz-u. Kralj odtvoril je obdan od ministrov skupščino pomnožilo se je število Nemcem prijaznih mestnih za s prestolnim govorom, v katerem pozdravlja poslance, stopnikov, kako pa in s kašnimi sredstvi so si Neme kateri naj bi skrbno gojili vse pogoje potrebne za na- te glasove priborili, to bi bilo še bolj zanimivo vedeti predek domovine in v zavarovanje njenega obstanka. — Se ve da vsi nemški časniki zavolj tega navideznega smislu teh koristi je kralj zvest tradicijam politike vspeha upijejo „hosano" železnemu kanclerju. Moreoit i m • O. m f v/ t 1 •• 1 • 1 • 1 1 . . 1____________ 1 .! .. _! - ^ ^ 1___ ^ - *__ rodbine Obrenovičev in v soglasji z voljo ljudstva mu bodo enako slavo peli, ako je res, kar se pisar sprejel stanje očitnega vojskovanja, kakoršno je pou- zadnje dni iz Poznanske, da so nekateri Poljski graj zročila Bolgarska. Kralj zahvaljuje se pri tej svečani ščaki svoja posestva ponudili Bismarku na prodaj, ua priliki narodu za njegovo slogo in vojni za žrtve pri- jih prepusti nemškim naseljencem; o enem nešene v službi za domovino. Akoravno storjeno pri- pripoveduje se celo. da je to storil izrekoma zato, da zadevanje ni bilo vspešno in je Srbska nasvete vlasti se umakne Poljskemu pritisku. — Dozdeva se nam, poslušujoč z Bolgarsko mir sklenila, vender soglasje naroda jasno dokazuje čuječnost Srbske za obrambo da nemški časniki tako Angleška. pišejo, kakor žele, da bi bilo. Volitve so dognane in izid je res državne misli in jako trdne volje je vedno, spošto- tak, kakoršen se je pričakoval zadnje tedne: Gladstone mednarodne pogodbe in se ustavljati enostran- je propadel in ž njim za sedaj tudi njegov irski pred- log. Konservativci imajo 317 sedežev, potrebujejo tedaj c e i o t u večino podpore Gladstonu nezvestega Har vati skemu motenju ravnotežja na Balkanu. Kralj izrekel je, da so razmere z Bolgarsko enake, kakor pred vojsko razmere proti drugim evropejskim vlastem pa najprijaznejše in da jih bo kralj tudi v prihodnje najskrbneje videti pa je, da tako nekako obljubi, odločno pa brani vstopiti v ministerstvo konservativcev. Gladstone se ne briga več za to, kaj počenjajo na- tingtona. Jeli mu jo ta zagotovi, je sedaj še dvomljivo, gojil. Kralj naznanja predloge izrekoma one v denarnih zadevah, pri katerih se je posebno gledalo na načelo sprotnimi njegovi, vedoč, da le pri volitvah propaciia štedljivosti, — priporoča skupščini da odobri naredbe njegova stranka, sklical je ministre tovariše, ki so brez izdane za čas vojske, poživlja domoljubje poslancev premišljevanja sklenili, takoj odstopiti. Gladstone kraljici ter ji je priporočil, naj da Salisboury-u in prosi blagoslova Božjega za predstoječa dela. Pre-stolni govor bil je pri več mestih izrekoma pri onih OIU11JI gUVUJ. Uil J^ ]JIA V OO 11JCOU1I lUi. jpii KJIIILI, v*«, ---— ~ ' r----------j ki zadevajo brambo državnih koristi in sprejem stanja je sklican na 7. dan meseca avgusta, najde tedaj na se je nalog, da sostavi novo ministerstvo. Nov parlament, ki očitnega vojskovanja, kakor tudi zahvale kraljeve za prostorih vladinih uže novo, sedanji večini primerno požrtovalnost ljudstva in vojne živahno obobravan. konservativno ministerstvo. Zanimivo pa bode zvedeti Med gromovitimi živioklici zapustil je kralj zbornico, katera stranka in s katerimi pogoji bo Salisboury-u m « ^ * v ■ t • ■ . i Laška. Kralj Humbert pripeljal se je v Specijo ljubila podporo, brez katere tudi en teden vladati ce na oglet tam stoječega vojnega brodovja. V soboto dopo- more. ludne odpeljal se je na oklopnici „Italia" v spremstvu dveh drugih vojnih brodov in dveh oddelkov torpedskih čolnov. Ko je kraljevo brodovje dospelo pred Genovo, ogledal si je kralj s spremstvom stalno brodovje. Žitna cena v Ljublj 17. julija 1886 Hektoliter: pšenice domače 6 gold 66 k banašk& Ob uri in 20 minut stopil je kralj v Genovi na 7 gold. 30 kr turšice 4 gold. 87 kr soršice 6 gold suho, pičlo uro kasneje pa je tje dospela kraljica ? 32 kr rži 4 gold. 87 kr ječmena 4 gold. 88 kr živahno pozdravljana. nedeljo dopoludne pa se je prosa 5 gold. 4 kr ajde 4 gold. 56 kr ovsa 3 gold slovesno razkril spominek kralja Viktorja Emanuela. 25 kr Krompir 4 gold. 87 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.