PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. —NO. 2194 Entered u m*oihJ< I«m matter, Dm-. 6, 1907, »t tbe dom oftr« »I Chicago. DI.. under t h. Ari ol Congnm ui Murk S. 1879 CHICAGO, ILL., December 21, 1949 Published Weekly st 2301 S. Lawndale Ave. 611 LETO—VOL. XLIV. Pomenek o miklaviu v revšlinl. | _ _ ltv ee If • Lov na spijone je sedaj v sezoni' kot je lov na divjačino Sodni procesi v deželah sovjetskega bloka niso in ie ne bodo nepristranski. — Tudi pri nas v USA ne. — Bivši voditelji drug za drugim obsojeni v smrt. Po svetu velja že par let ma-nija sodnih procesov proti onim, ki so osumljeni zvez s kako "tujo" državo, ali da izpodkopavajo temelje svoji deželi, oziroma njeni vladi. Te obravnave pa niso omejene le na države za že-teziilm zastuiorri temveč st? teč a}i manj vrše tudi v mejah takozvane zapadne demokracije. Smrtna obsodba in v Bolgariji volitve ideji za ustanovitev balkanske federacije. V Moskvi so Titovo idejo za zvezo dežel na Balkanu ■ ■ ■ ■ m CLEVELAND, 6. ZABAVA kluba it. 49 JSZ v nedeljo 25. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road Vabljeni vsi. — Igral bo Vadnalov orkester. Senator O'Mahoney (demokrat iz Wyominga), ki načeljuje senatni ekonomski komisiji, pra* vi, da bo treba ukreniti kaj drastičnega, ker inflacija se nada-Jjuje in spravlja vso deielo v opasnost gospodarskega poloma. Njegov odsek v zveznem kongre* su je izredno vaien in senator Mahoney se resno trudi — v mejah ameriškega ekonomskega reda, da se bi gospodarstvo stabiliziralo namesto da je bolj in bolj v negotovosti. Nov udarec je podražitev jekla za $4 na tono. To zvišanje je najprvo v minulem tednu sporočila United States Steel kor-poracija, ki Jo včasi označujejo tudi sa jeklarski trust. Nji so s podražitvijo te naie temeljne kovine sledile razne druge jeklarske družbe. Ko ie unija Jeklarskih delavcev v prvi polovici tega leta zahtevala zvišanje mezde in pa da naj delodajalci oh enem plačujejo v penzijski sklad sa svoje delavce, so družbe pogoje unije odbile. Unija je Zapretila s stavko. Dokazovala je, da so profit! jeklarskega kartela tako ogrom- ni, da zlahka pristanejo v zvišanje mezde in v prispevanje v penzijski sklsd. Kompanije so ie vedno rekle svoj odločni "ne". Predsednik Truman je želel stavko preprečiti, pa predlagal uniji, da naj jo odloži, dokler ne bo njegova posebna komiaijp nepristranskih ljudi ugotovila, v koliko lahko družbe zahtevam jeklarskih delavcev ugode ne da bi jim bilo treba podražiti produkte. Ta kohfilslja je rdsiskoval* precej časa In končno Trumanu sporočila, da ne priporoča svl-ianje mesde, pač pa da Jeklarske korporacije bres posebne ikode sa svoje profits pristanejo plačevati v penzijski sklsd. Predsednik unije delsvcev je nsto izjavil, ds bi lahko bres škode sa svoje dobičke pristale tudi v zvišanje mesde, ker uvajajo boljše produkcijske metode, kar jim stroške znižuje. Toda ker komisijs priporoča le pensl-je, bo njegove unija v to privolila dasi s takim isidom ni zadovoljna. Kompanije se ie vedno niso hotele podati in rekle, da bodo rajše svoje "steelworke" zaprle. Med tem se je CIO pripravljal na konvencijo, ki se je vriila v Clevelandu — s glavno brigo izriniti komuniste. Na jeklarske korporacije je bil storjen močan pritiak — češ, komunisti udrihajo po, predsedniku unije jeklarskih delsvcev, ki je db enem predsednik CIO in na konvenciji v clevelandskem mestnem avditoriju jim ne bo kos, če bodo kasali nanj, češ, stavko jeklarakih delavcev si sspssel sa prašen nič In udal si se Trumanovi komisiji. To je pomagalo, da so jeklar-zato odstopila od zahteve sa pristale plačevati v pensijski sklad. Tako Je bil Murrajev prestidi rešen in "komunisti" ter njihove unije, ki so bile ali so i* pod njihovim vodstvom, so bile Izobčene. # Po konvenciji pa je predsednik "jdkfe^iega trusts ' Benjamin F. Fairtess izjavil, da vsled sviianih stroškov v produkciji njegovi korporaciji ne preostane drugega ket dvigniti cene. Torej itlri dolarje na tono več. Tako se bodo podražili drug za drugim vsi izdelki, v katerih je kaj železa — od navadne motiko naprej. Philip Murray se Jezi, da Je to nezaslišano, da je nnija samo odstopila od svoje sahteve za zvišanje mezde, ker Je Trumanova komisija rekla, da le na ta način jeklarski kartel ne bo imel vzroka železa znova podražiti. Prejšnje podražitve železa so bile faarca 1946, nato avgusta 1947 in zopet sedaj. Zvišane bodo sedaj cene avtom, želesnice bodo vsled te podrsŠltvs dvignile svoje tarife in tako gre od leta do leta. "Kam?" vpraiuje senator Mahoney. Neizogibno v ie večjo inflacijo in končne v nov polom ter v novo depresijo, kot smo jo imeli od leta 1929 dalje. Drugače v naiem sistemu menda biti ne more, ker kadar delodajalci pristanejo v pribolj-ške delavcem, recimo v pet odstotkov, podraže svoje stvari ie enkrat toliko. In tako se je zgodile spet v tem slučaju. Nekaj o naših stvareh Po deželi valovi božično razpoloženje. Lastniki trgovin se sicer pritožujejo, da je promet v primeri z lanskim in predlanskim zelo znižan, a ljudi pa se gnete v njih kot zmerom v taki dobi. Le denarja imajo manj. In na upanje kupujejo več kot skozi prejšnjih par let. Mnogi naši rojaki so bili letos zelo prizadeti, deloma vsled stavk in pa vsled brezposelnosti ali z delno brezposelnostjo. Posebno premogarji. Pa v jeklarski in v avtni industriji. Vendar pa so voščila z g vesel Božič in srečno* novo leto med ljudstvom prav tako obilna kot običajno. Toda delavci vzlic temu vedo, neglede kako drug drugemu vošijo srečo, da so mnogi izmed njih za vsakdanji kruh v negotovosti. Tudi mnogi člani zveznega kongresa so zaskrbljeni, kako bo naša dežela izvozila iz "mrzle" vojqe ne da bi postala vroča, in kako bo mogla vztrajati v sedanjem ekonomskem sistemu, če se Marshallov plan ponesreči. A za enkrat - ob praznikih — se na take stvari za hip pozabi in začno se potem toliko večje skrbi po novem letu. Tudi pri Proletarcu jih imamo. Vzroki so stari in znani. Vedno bolj se redčijo vrste naših starih agitatorjev — in imamo vedno težje breme zmagovati stroške vzlic temu, da smo jih v upravi zelo znižali. Urednika peste v tiskarni, češ, kda| boste pokrili dolg, delajo nam neprilike radi tega pri koledarju, upravnik pa bo dobil "sive lase" vsled raznih kritik, ki jih dobiva od zastopnikov in naročnikov. O tem v svoji današnji koloni na drugi strani )ako pojamra. A ob tnem hoče ohraniti svojo dobro voljo in humor, kar pri takem delu največ šteje. Torej se mu pridružuje tudi uredništvo z voščilom vsem — vesel božič in srečno novo leto. Vesel božič bržkone bo za vse, a nič se ne ve kaj nam prinese novo leto. A ker je navada taka, si ga voščimo, pa tudi iz iskrenosti. proletarec UST EA lNTERESE D1LAV8KEOA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO Isdaja Jugoslovanska Delavska Tlak ovna Druiba, Chicago, III. GLA81LO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3 00; za pol leta $1.75; za četrt leta 91 00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $3.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do petka popoldne za priobčitev v številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«. Lditor: Frank Zaitz Business Manager: Anton Udovich SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 f . , . ,,. , ...... w,,.. *'NEW DIAL", "FAIR DEAL", "FOUR FREEDOMS" - KAJ JE Z NJIMI? Kako lepo se glase obljube na papirju in z govoriških odrov. A v praksi — kaj je z njimi? Kako navdušeno je ameriško ljudstvo pozdravilo Roose-veltov "New DealM — obljubo zaščite "navadnemu človeku '. Glasila se je izredno lepo — ampak razredne razlike so ostale kakor poprej. /Najbogatejši so bili deležni največjega odstotka podpor, najrevnejši pa najmanj. Vrh tega so morali za tisto podporo ne samo beračiti temveč tudi delati zanjo (WPA). Bankirji in industrialci pa so bili sprejemani vljudno, v elegantnih uradih in odhajali z milijonskimi posojili. Nekateri so jih po tej rešitvi vrnili, drugi deloma, a marsikdo nič. Med njimi je bil bankir, ki je bil ob enem podpredsednik te republike. Dobil je okrog 50 milijonov posojila za svojo banko. Bila je s tem oteta, ne pa posojilo. Rooseveltov "New Deal" je bil torej le ubrizg v bolno telo ekonomskega reda, ki se je leta 1929-30 zvalil na tla ter obležal. Vzelo je vse do druge svetovne vojne, predno se je povsem izkobacal iz težav in zagat ter začel bogataški sloj spet zajemati z največjo žlico, delavci pa bili veseli, ker so imeli delo in tudi zaslužek za mnoge ni bil slab. Med tem je bil "New Dear v Rooseveltu sovražni propagandi silovito napadan, diskreditiran in opuščen. Celo njegov originator se mu je odrekel. Po vojni so se ekonomski vrtinci precej predrugačili in pojavil se je v njih Harry Truman, ki je v predsedniški kampanji leta 1946 obljubljal izvršiti veliko lepih stvari, ako mu bo ljudstvo poverilo predsedniški mandat. Dobil je večino in njegov sedanji termin se bliža koncu A njegov "fair deal" je še vedno zgolj na papirju. In pa "štiri svobodščine"? Obljubljene so nam bile med vojno — vsem ljudem po vsem svetu. Res, nekatera ljudstva so se v minulih par letih saj osvobodila prejšnjih vladarjev — toda z borbo v krvi. Sto in sto milijonov ljudi pa je še vedno izkoriščanih po starih imperialističnih metodah vzlic strašnim naporom, da se osvobode. Demokratična Velika Britanija je bila na minulem zasedanju organizacija Združenih narodov obdolžena, da se na obljubljane štiri svobodščine v svojih kolonijah in v nekaterih dominjonih nič ne ozira, torej naj bi prišli zastopniki teh brezpravnih ljudstev na ta zbor ter povedali svoje pritožbe. Ni obveljalo. Zastopniki velikega imperija so rekli, da ako se lih povabi na zaslišanje, naj bi to veljalo za vse države, torej tudi za našo republiko. In če bi v imenu tukajšnjih črncev prišel pred OZN pevec Paul Robeson, on bi imel o zapostavljanju ameriških črncev veliko pritožb. Nekaj sicer se je storilo. Nekaj dežel se je oklicalo za samostojne republike. Toda kar se štirih svobodščin tiče, se jih uveljavlja po polževo. Protiruska histerija nima mej V kongresu, v radiu in v časopisju je polno vpitja, kako v nevarnosti so ameriške tajnosti o produkciji atomske energije. In to tudi sedaj, ko v Moskvi trdijo, fla že imajo vse to znanje in da so izdelali tudi atomsko bombo ter jo preizkusili. Nov škandal "veleizdaje" v naši deželi je nedavno "razkril" v Intervjuju po radiu komentator Fulton Lewis in od tedaj je spet polno vpitja, da se oblati obdolžene ter osumljene osebe. Ameriške tajnosti o atomski energiji so glasom teh obdolži-tev izdajali visoki ameriški politiki ter strokovnjaki že med vojno. Med onimi, ki jih v tej propagandi blatijo, je pokojni Franklin Delano Roosevelt in njegov bivši svetovalec Harry Hopkins, ki je tudi že dolgo v grobu. Omenjeni Lewis je dognal, da je Hopkins izpoeloval pošiljanje uranija Rusiji. To je bilo leta 1943. In da so ji bila poslana navodila, kako ga uporabljati za produciranje atomske sile . / Vešča ki. ki so v službi armade imeli tedaj nadzorstvo nad napravami za produciranje a-tomske energije, pravijo, da Če je bilo Rusiji res poslanega kaj uranija, je bila to le neznatna, brezpomembna količina. Z njo bi si v Sovjetski uniji ne mogli prav nič pomagati. Namen sedanje histerije je pač označiti vsakega, ki je kdaj simpatiziral ali pomagal Sovjetski zvezi, za izdajalca Zedinjenih držav. jo, da je bila Sovjetska zveza med vojno naša zaveznica in je bilo v korist Zed. držav, ako je dobila čimveč pomoči. Vsaka podpora, ki smo jo tedaj dali sovjetski oboroženi sili, je pospeševala zmago in ob enem pripomogla, da so bile izgube ameriških življenj toliko manjše. Toda sedaj je ta ista Rusija slikana za našo sovražnico in da je vojna z njo neizogibna. Vzrok temu razpoloženju Je njen ekonomski sistem — njen komunizem, ki je zoper "free enterprise". V tej histeriji in "mrzli vojni" se Rusiji venomer očitajo ameriške "lend-lease" dajatve, in pa kako je nam nehvaležna, namesto da bi priznala našo pomoč, s katero smo jo rešili pred Hitlerjem. Značilno je, da ti isti ljudje, ki se sedaj zgražajo čemu smo Rusiji med vojno sploh kaj pomagali ter jo oboroževali, čisto pozabijo Japonsko in Nemčijo. Kdo pa je pomagal Japonsko oboroževati? Iz Zed. držav »o izvažali v njo staro železo, olje in gasolin, prodajali ji aeroplan-ske dele, stroje za njeno muni-cijsko industrijo in sploh vse kar je hotela kupiti na našem trgu, med tem pa je japonska armada že par let lomastila po Kitajskem in v "protest" proti temu so naši miroljubni Američani proglasili bojkot nad japonsko svilo, nanjesto da bi japonskim militaristbm odrekli dovoz vojnega materij sla. In kdo je Hitlerju pomagal v nI dobil od ameriških, angle*, kih in francoskih kapitalistov vse kar je hotel kupiti od njih in posojila? Ob enem so ga slavili radi njegove borbe proti "komunizmu" in pa ker si je delavske strokovne organizacije podvrgel, stare svobodne unije pa untčil. In ta isti Hitler je tik predno je začel udirati po Evropi sklenil pakt "prijateljstva" z istim komunizmom, po katerem je prej udrihal z besedno propagando kolikor je mogel. V sedim j i histeriji v tej deželi je tarča napadov tudi Henry A. Wallace, češ, da je tudi on imel opravka pri izdajanju ameriških skrivnosti Sovjetski zvezi, Vsakdo, ki je pošten, ve, da je Wallace zvest tej deželi in da deluje za mir ter za sprijaznje- nje z Rusija Roosevelt in Hop- naročnik, a nikogar ni, ki bi kins sta bila patriota bres pri- zastopal aktivno in včaaih tudi mere Toda dva izmed tistih, ki koga spodbudil za to ali ono blatijo poštene ljudi in ki sta se stvar. oddevala z največjo ameriško Ni dobro kadar iivljenje na. zastavo, sta sedaj v ječi. To sta i8elbine ugasuje. kongresnika May, ki Je prejemal' podkupnine od municijskih in teresov, iirJ. Parnell Thomas, Ifi je načeljeval odseku zs raziskovanje protiameriških aktivnosti ob enem pa v tej službi imel na plačilni listi ljudi, ki so jemali vladne čeke ne da bi delali zanje in jih potem vračali temu "ultra-patriotu", da jih je spravil v svoj žep. Kdo ve koliko je še drugih takih, ki bi morali biti v ječi namesto da pod geslom patriotizma mečejo blato na poštene ljudi! Z UPRAVNIK0VE MIZE Anton Udovich Ta teden pa ne bom imel prostora komentirati preveč obširno, ker je precej pošte — in tudi Miklavž je že nekaj prinesel Proletarcu v tem tednu. Sicer bo pa vaš upravnik imel zelo žalostne praznike. Krivda je, ko ni še koledarja, da bi ga razposlal. Presneti koledar, koliko imamo sitnosti in preglavice radi njega. No, zdaj čaka odrešenja v tiskarni. Vsaki dan dobim pisma in tudi naročila zanj; vsak pa malo pikro vpraša — KDAJ ga bomo začeli razpošiljati. Tudi življenja so v nevarnosti radi tega. Naj vam povem naslednji slučaj. Fontana, Calif. — John Peč-nik je poslal naročnino za Jo-sepha Brezovec. To je gotovo naš stari So. Čikažan, ob enem je Pečnik naročil 35 koledarjev, ki pa jih želi pred novim letom, ker kot pravi v pismu, da so mu njegovi odjemalci zagrozili, da če ga ne bo pred Novim letom s koledarji, da ga bodo linčali; zraven pa doda — če tudi Je rahlega zdravja, pa ne bi rad na ta način smrt storil. Oh, za božjo voljo, kaj takega pa še ne! Kdo bi si mislil? Ta je pa lepa! Mogoče našemu dobremu zastop- V tej koloni a« pošiljatve. ki aa prišle de IS. rem bra. PešU Je vsled boiične oblošenosti dostikrat bo vae, kar smo prejeli pe omenjenem datuma, objavljene ped tem n satovom v prihodnji številki. Pri tem namenoma pozablja- graditvi njegove bojne sile? Mar niku še štrik zadrgnejo za vrat. Zdaj me pa še bolj skrbi, kaj bo? Upam, da ne bodo naši dobri Čikažani, ki so se zadnja leta naselili v Fontani, dovolili kaj takega, ter sebi in nam sramoto naredili. Nič ne pomaga, ne molitev in ne kletev — čakati moramo, radi ali neradi. Kakor jaz zdaj spoznavam, da ta stvar bi se morala začeti v maju mesecu, tako, da bi bili vsi oglasi do konca julija v uradu; nato bi jih tukaj uredili in v začetku oktobra bi bil koledar že tiskan, nato vezan in razposlan v sredi novembra in zdaj rečem na tem mestu, če bi jaz še kdaj imel kaj opravka s koledarjem, bi moralo biti tako, če ne — pa koledarja ne bo. Jaz sem nepremišljeno obljubljal na desno in levo, zdaj me vest peče, ko ne morem obljube izpolniti. E — je imela moja mati prav ko mi Je svetovala, je rekla "pob — predno kaj iz-pregovoriš, je dobro, da devetkrat premisliš". Kako bi mi zdaj prav prišlo, ko bi bil ubogal dober nasvet in premislil kaj obetam. Zdaj je kar je — nič čuda ne bo, če tudi mene linčajo predno bo vsa stvar gotova. Pravzaprav bova oba z urednikom deležna teh dobrot. Nisem vedel zakaj sem bil vedno proti llnča-nju; no zdaj pa mislim, da je tako usojeno. Los Angeles, Calif. — Frank Novak Je obnovil naročnino in prispeval $1. listu v podporo (to Je najbrš r.a Miklavžev račun); piše, da bi rad več prispeval, pa je že dva meseca brez zaslužka. Poleg tega je tudi naročil 5 koledarjev. Za kar vprašuje — do zdaj še nisem nič dobil, bom osebno odgovoril. Walsenburg, Colo. — Edward Tomšič je poslal naročnino za Louis Shusterja, ki je tudi prispeval v tiskovni sklad $1, kakor tudi sam Tomšič $1. Ob enem pa potoži, da gre njegovo zdravje bolj po polževo, kakor tudi goatilna bolj počasi obratuje. Krivo je brezdelje v okraju. Zdi se mu, da so na boljšem oni, ki se preselijo v večnost. Res je, ker do zdaj še ni nobeden prišel nazaj prosit za kakšno pomoč. Pueblo, Colo. — John M. Stonich je poslal naročnino za Frances Korošec, Steve Sine, in Martin Slobodnik. V tiskovni sklad so prispevali Steve Sine $2, Frances Korošec $2, Ludvig Jakše $2 in on sam $1.80. Poleg tega poroča o političnem živ- E. Riverdale, Md. — Mary Suglic je poslala listu v podporo $1, z voščilom uradu in drugim, k praznikom in novemu letu. Mi nji in družini vse naj topleje vračamo. Ob enem naroča štiri koledarje. East Helena, Mont. — Joseph Mihelic je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1. Detroit, Mich. — Josef Korsic je poslal naročnine za sledeče: L. Kirn, M. Cuffar, I. Hostnik, A. Fatur, in P. Verderbar, kakor tudi znesek listu v podporo, ki sta ga prispevala Jos. Topolak $1 in neimenovan $5. Ob enem vprašuje, kaj je s koledarji. Pravi, da bi jih imel zdaj časa prodajati, ker bolj po malo dela. Sem že prej povedal, v kakem položaju se nahajam. Pošilja nam sezonsko voščilo v upu, da enkrat bo že prišlo novo leto. Traunik, Mich. — Jerry Rant je obnovil naročnino. , New York, N. Y. — Anna P Krasna je obnovila naročnino in prispevala listu v podporo $1. je nam sam poslal. Zeli pa, da bi Zornik spet lahko .prišel na okrog. Tako je prav, da se naročniki sami spomnijo in pošljejo naročnine brez da bi jih kdo nadlegoval. Kakor vsi drugi, tudi Anzlovar pošilja sezonska voščila. Sharon, Pa.—Josephine Cvel-bar je posla^ članarino Prosvetni matici za društvo 262 SNPJ, znesek $6. Milwaukee, Wis.—Louis Barborich je poslal naročnine za sledeče: J. Vidmar, T. Natlačen, J. Tamse, Fr. Puncer in A. Kam-nikar. Listu v podporo je dal Joseph Tamše $1 in Louis Barborich $1. Ob enem naroča 100 koledarjev; pravi da ga ljudje že sprašujejo zanj. 2eli nam tudi vse najboljše k praznikom, kakor tudi mi njemu. Sheboygan, Wis. — Frank Jamnik st. je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1. Dostavi tudi, da kadar bo izšel koledar, da bo naročil oba 1949 in 1950, to je če imamo še katerega starih. Sem vedel, da ga nikdo ni dobil, ker imamo še enega v zalogi, tega novega pa prav nobenega ne. Greenwood, Wis. — Mary Shiltz jc poslala zaostalo naročnino za pokojnega naročnika, . . u • , , katerega je sporočila, da ima ljenju, da imajo v ondotnem zdaj Svoj stalni urad na 247 Lex- mestu spremembo mestega vodstva za katerega bodo volilci odločili 27. dec. t. 1. Mesto so razdelili na distrikte in v 13 distriktu je on (John M. Stonich) kandidat. Mi mu želimo zmago. Sporoča, da je šest slovenskih kandidatov. John M. Stonich je aktiven progresivec. Cortez, Florida — Andrew Spolar je poslal oglas za v list v katerem vabi rojake, da se pridejo greti na toplo sonce, poleg tega pa tudi postreže prav po domače. PriložU je tudi sliko svojega hotela. Mično izgleda, pa jaz moram prej koledarje razposlati. Chicago, III. — Andrew Cizej je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1. Izročil jo je Fr. Japich. Cizej se je 5. nov. ponesrečil. Ker je btla sobota in zdravnik« težko dobiti, in ob enem ni mislil, da je tako poškodovan, če tudi je »bolelo je potrpel. Drugi dan je na Prešernovem koncertu vstopnice prodajal od dveh pa do konca, a ob enem je jamral, da ge noga boli; nekdo ga je peljal domov in«naslednji dan je šel k zdravniku, ki mu je z x-žarki slikal nogo in dognal, da je imel Andrew vsa ta dva dni dve kosti zlomjene in je kljub temu vršil delo katerega je obljubil da ga bo in ga že vrši pri Prešernu dvajset let. Franklin Park, III. — Anna Pichman je obnovila naročnino, izročila Angela Zaitz. La Snlle, I1L — Leo Zevnik je poslal naročnino za Antona Remenih iz Peru, in Josipa Jur-jevca iz La Salla. Nič ne piše kako se kaj imajo. Mulkeytown, III. — J. Zore je obnovil naročnino in prispeval listu v podporo $1. Oak Lawn, III. — Max Marolt Je poslal $2 listu v podporo in doda, da je to odgovor na apel Joškota Ovna. "Tukaj sta dva copaka za Proletarca, ni veliko pa bolje je nekaj kot nič, kot pravi star pregovor. Pa brez zamere Joško! Proletarski pozdrav vsem čitateljem, vesele praznike in srečno novo leto želi vsem Max Marolt." To so njegove besede. Upravnika veseli, da se kdo odzove na Joškotov apel. Koledar je tudi Ž3 naročil od Pete Vrhovrtka. Indianapolis, Ind. — Naša bivša zastopnica Mary Stroj je obnovila naročnino in dala listu v podporo $1. Od kar je ona opustila zastopništvo, nimamo nikakega aktivista v onem mestu; oni, katerega je ona nasvetova-la, Še ni odgovoril če sprejme ali ne to nalogo, četudi sem mu pisal že pred petimi meseci. Oglasi se tu pa tam kak posamezen ington Ave., New York 16, N Y. Barberton, Ohio — Alois Oce pek je poslal naročnine za Krausa, za dve leti, in listu piupcvaia iuiu v j i I , Ona je urednica Novega Lista, zarh1 * ne?olgo tega nazaj. umrl. i_ a__________■>« i . T So so nosteni linriio na vvptn I. So še pošteni ljudje na svetu. Kemmerer, Wyo. — John H. Krzisnik je naročil 7 koledarjev; vse druga bo urejeno kot želi. Vsi, ki ste zadnje čase pisali v ta urad, ste nam želeli vesele podporo 50c, za F. Steinerja, ki praznike in srečno novo leto. je prispeval listu v podporo $1, kakor tudi za R. Knausa, in Matt Močnika. Ob enem pošilja sezonska voščila. Cleveland, Ohio — Joseph.F. Durn je poslal v tiskovni sklad Proletarca $3. katere je prispeval Louis Lemut v spomin pokojnega Andreja Božiča. Cleveland, Ohio — Anton Jankovich je poslal nove naročnine za Franka Mahnicha, Antona Peterle, in Johna Tomažina. Ob enem naroča 150 koledarjev, pripomni tudi, da sem obljubil, da jih pošljem do 20. dec. t. L Jej, Jej, kaj naj napravim, koledarjev še ni kot sem že raztolmačil v začetku tega pisanja. John Krebel je poslal naročniške listke za J. Viranta, E. Branisela, J. Turka, A. Božiča, J. Babnika, F. Cerneta in za Frances Nosan. Warren, Ohio — Joseph Jež je poslal naročnino za Tony Go-renca in ob enem naročil 10 Družinskih koledarjev. Ambridge, Pa. — Anton Ro senberger je obnovil naročnino in pošilja sezonske pozdrave. Crosby, Pa. — John Kandare je naročil za sedem $ knjig; žal, nisem imel vse kar je želel, vendar pošiljko bo prej dobil kot ta list, ker je že poslano. Če ni kaj prav se pa oglasite. Bradock, Pa. — Anthony Ro-zanec je poslal članarino Prosvetni matici za društvo 300 SNPJ, znesek $6.00. Houston, Pa. — Louis Britz je poslal $5 v tiskovni sklad s pripombo, da ve, "da list potrebuje pomoči, in da včasih je imel med premogarji v Penni list veliko oporo." Zdaj so pa mnogi že pod zemljo in nekateri ostareli ter brez sredstev. Razumemo proletarski križev pot. Dobro je, da se še dobe ljudje, ki ga tudi razumejo. Ob enem Louis pošilja sezonske pozdrave in voščila. Pleasant Unity, Pa.—Vincent Resnik je obnovil naročnino in prispeval listij v podporo $1. Pripomni, da bi rad več prispeval, pa so bili premogarji precej prizadeti radi stavke. Kljub temu ima Še dobro voljo, saj $1 je tudi denar. Pošilja sezonska voščila. , Slovan, Pa. — Frank Anzlovar je obnovil naročnino, poslal denar za koledar in prispeval listu v podporo $1. Zraven pripomni, da bi imel že zdavnaj poslati, pa je čakal, da ga obitte Tone Zornik. Ker ga pa le ni bilo ima naš pevski zbor "Zarja" zelo pridne fante in može ter dekleta in žene. In ima tudi veliko prijateljev ter sotrudnikov. In kadar vsi poprimemo gre kot da bi gorelo. Na nekaj pa želim ob tej priliki zbor vseeno opozoriti. V predprodaji greš pritiskati na kljuke vrat, ali zazvoniš, odpro ti in rečeš: "Vstopnice ponujam. Za koncert Zarje na Zahvalni dan." Pa sem pri tem delu spet naletel na mnogo smole, katere je več od leta do leta. Družine se namreč izgovarjajo, da imajo tega dne svoje družinske sestanke, kar je tudi res. Pripovedujejo ti, da so povabljeni k njim hčere in zetje, pa njihni otroci in tako je dan ves oddan za gostovanje. Shajajo se ob tem dn*r vu tudi povabljeni prijatelji sedaj pri tej, zdaj pri kaki drugi družini, in ostanejo skupaj vse popoldne in ves večer. Ta navada ali običaj se od leta do leta bolj uveljavlja. Radi tega dvomim, da se bo "Zarji" še izplačalo prirejati svoj pesenski koncert na ta dan. O tem bo moral zbor skrbno raz-motrivati in ako bo po vseh preudarkih uvidel, da bi bilo bolje datum spremeniti, naj to stori, čeprav je njegova stara tradicija, da ima svoj koncert na Zahvalni dan. Soc. klub in "Zarja" vedno podpirata naše razne kulturne ustanove, pomagata v vsaki napredni akciji in radi teh zaslug jima gre vse priznanje. —Anton Jankovich. Klub št. 49 JSZ vabi vse na svojo običajno zabavo Cleveland, O. — Klub št. 49 JSZ priredi veliko plesno zabavo na Božič, kot jo prireja že mnogo let. Letos pade božič na nedeljo, 25. decembra, torej bo naša plesna zabava na ta dan, ne v pondeljek, ki bo tudi praznik. Veselica bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., torej tam kat prejšnja leta. Skozi precej prejšnjih let so se nam te zabave* prav dobro obnesle. To bi se reklo, da so bile zelo uspešne. In upam, da bo uspešna tudi tetošnja. Godbo i-mamo prvovrstno, eno izmed najbolj priljubljenih, in to je Vodnalov orkester. Kajne, igrali bodo kakor pravimo, "fantje od fare". Torej ne porajtajte na leta — bili mladi ali stari — ob tej godbi boste lahko plesali. Komur pa Zdaj pa vam jaz s svoje strani želim vse, kar si vam srce poželi, da bi se vam vse želje izpolnile, da bi bil Miklavž zelo radodaren; pa saj tukaj v Ameriki se bo tudi med revnejšimi, četudi sami nimajo—pa njim razne dobrodelne organizacije preskrbe kaj priboljska. Je pa milijone in milijone ljudi širom sveta, katerih miklavž ne bo obiskal, ker je prereven, da bi jim kaj daroval. Pridi ,odrešenik iz višav, pridi! Odreši ta ubogi revni človeški rod. Poglej kaj je vzrok, da je tako? Poglej zakaj je toliko izkoriščanja od človeka po človeku? Vprašaj svojega Očeta, ali se ne bi dalo urediti drugače — bolj pravično kot sedaj? Poslušaj prošnje milijonov, ki dvigajo roke k tebi, da jih rešiš, ki upajo, da jih ne boš zapustil. Ne pusti, da jih trpinčijo in sužnijo, da umirajo v upu v tebe, brez pomoči. Ne pusti, da bi varali tega ubogega človeka, ki je ustvarjen po tvoji podobi. _______________i________________^ Razsvetli mu um, da bo spoznal1 ni več za ples~ bo pa imel obilico samega sebe, da bo razumel svoj drugega razvedrila na tej pri-položaj. Ako to storiš — potem redbi. Pevci ter pevke "Zarje" boš res odrešenik sveta. ter drugi člani nas gotovo tudi Toraj vse najboljše vam želi letos obiščejo, torej bo tudi pet- vaš upravnik. Nekaj poročila o minulem koncertu zbora "Zarja" Cleveland, Ohio — To sem utegnil napisati 10, decembra. A je potrebno, da se poroča o naših aktivnostih. Koncert pevskega zbora Zarje, z opereto vred, se je fino obne-sel. O tem je bilo že poročano v par dopisih v Prosveti in pa v Enakopravnosti. Vršil se je na Zahvalni dan v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Udeležba je bila obilna in izbrana — namreč v tem, da so prišli v. dvorano ljubitelji lepega petja. Zelo je ugajala tudi opereta "Ali meščana ali kmeta". Tudi pri večerji je bilo veliko ljudi. Naše kuharice, njiluie pomočnice in strežajke so bile zelo zelo pridne in so tudi morale biti, če so hotele postreči toli-kom gostom. Umevno, da po dobri \jčerji postanejo ljudje žejni, zato so bili tudi točaji zelo zaposleni. Jože Jauch in Vine Salmich sta pa, kot običajno, prodajala vstopnice. Mrs. Schifler in podpisani pa sta tudi pridno prodajala pivske listke. In vse je šlo kot po maslu. A gotovo pri vsem tem je treba skrbi in koražje. Moram z izkrenostjo reči, da v obilju. In med njimi je luštno biti. Pridite na božični dan v nedeljo 25. decembra vsi v Slovenski delavski dom, Waterloo Rd. Pozdrav! — Anton Jankovich. Mor/e napak Ljudje, ki iščejo napake, hibe in grehe samo pri drugih, bi storili dobro delo, če bi začeli tudi sebe omivati z milom. Tole mi ne gre v glavo? želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? GLASAJTE JIH V PROLETARCU! Rfisne verske organincije Ih pa tudi nekatere politične, med njimi progresivna stranka, so na minulem zborovanju organizacije združenih narodov predlagale, da naj prepove v prihodnji vojni uporabljanje atomskih bomb. Cemu se bi svet rajše ne potrudil odpraviti vojne in viro-ke zanjo, to mi nikakor ne gre v glavo! Joiko Oven: RAZGOVORI Najvažnejša novica v zadnjih tednih je skoro gotovo poraz delavskih vlad v Avstraliji in v Novi Zelandiji. Kapitalistično časopisje in radio je to novico pozdravilo z bombastičnim veseljem — češ, zmaga privatne iniciative nad diktatorskim socializmom. Se posebno našim sto-procentarjem in rdečožrcem, katerem je že dalj časa primanjkovalo potrebne municije z a streljane socializma, je ta 4'vox populi" imetno došel. Sedaj se pa koncentrirajo za zmago v Angliji, kjer bodo volitve v „ prihodnjem letu. Ce bi podrobneje analizirali koliko je zares bilo pravega socializma v teh deželah, bi morali priznati, da razen gotovih določb v prid organiziranemu delavstvu in pa gotovih kontrol nad privatno industrijo — da zelo malo. V Avstraliji, Ndvi Zelandiji, kot tudi v Angliji, je bil in je še danes kapitalistični sistem in privatna lastnina. Če je kapitalizem bil in je obdavčen v teh deželah, ni to vzrok socializma ampak vojna in pa nekdanje slabo gospodarstvo privatnega kapitalizma. Pa saj so ogromni davki tudi v drugih deželah, naprimer pri nas in v Kanadi, kjer menda še niso socialisti na krmilu. Drugič, ako kdo* primerja gotove socialistične kontrole, socialno in zdravstveno zavarovanje v Angliji ter druge delavske ugodnosti k pravemu socializmu — je v silni zmoti. Socializem zahteva gotove pogoje kakoršnih ni danes še nikjer na svetu — najbližje mogoče tu-kaj pri nas, če bi bilo dovolj socialistov. Dajati gotovo stranko in ljudi na krmilo še ni vstop v socialistično družbo, kar najbolje uvidimo v Angliji, kjer se Be-vinova vnanja politika prav nič ne razlikuje od Churchillove. O tem bi lahko še veliko govoril • O zgodovini Mehiki (Nadaljevanje.) Carranza, kateri je dnevno zgubljal teren, je skušal to ponovno revolto Zapatovih agra-ristov zadušiti z ognjem in mečem. Poslal je zloglasnega generala Pablo Gonzalesa z večjo armado v državo Morelos ž nalogo uničiti zapatiste. Gonzales je to nalogo z veseljem vršil. Požigal je skromne indijanske vasice ter obešal in streljal vse kar mu je prišlo pod roke. Ali vsi ti nje-•govi napori so bili zaman. Zapata je bil dan za dnem močnejši. Končno se je ta človek (Gonzales) poslužil zvijače. Odprto je prestopil na stran zapatistov in je kot v zagotovilo svojega spre-obmenja dal ustreliti večje število svojih lastnih vojakov in častnikov. Po daljšem opazovanju je bil Zapata prepričan, da je ta človek res na njegovi strani. Ker je potreboval pomoči napram Caranzu, je sprejel ponudbo sestanka na neki hacijen-di dne devetega aprila 1919. V spremstvu samo nekaj njegovih zvestih pristašev je vstopil tisto Jutro na prostrano dvorišče, :jer je na obeh straneh v "špa-lirju" stala častna straža. Zado-nele so pozdravne trobente in istotako strojnice. Zapata je padel smrtno zadet, razstreljen skoro na dvoje. Od njegovih prijateljev je ostal živ samo eden, katerega so pustili morilci živega — mislec, da je mrtev. Naslednji dan desetega aprila je Gonzales pripeljal Zapatovo truplo v mesto Cuautla, kjer je bilo javno razstavjeno v svarilo vsem upornikom . . . Tako je umrl eden največjih mehiških revolucionarjev, ki je zares veroval, da zemlja spada onim, kateri jo obdeljujejo. In ta njegova vera — "Tierra y liber-tad", je danes vera in rešitev milijonov na Balkanu in nešte-vilnih milijonov v Aziji. In kadar na mojih potih po Mehiki, še posebno v njegovih domačih državah Morelos in Guerrero, gledam sledove njegovih bojev, kateri so še danes vidni — in pa ko opazujem nove močno organizirane "Ejide" nekdanjih pe-onov, kateri imajo danes svojo zemljo, mi pride na misel podoba tega človeka v črni mehiški obleki, z ogromnem sombrerom (klobukom) jahajoč na belem konju. Da, Emiliano Zapata je zvršil svojo nalogo. Po poteku svojega predsedniškega termina je Carranza, ve-doč, da ne bo izvoljen, postavil neko njegovo lutko za predsedniškega kandidata. Obregonu in mlademu Callesu to ni bilo všeč. In ko se je Adolfo de la Huerta, guverner države Sonora, odprto zoperstavil, sta se mu takoj pridružila. Carranza, videč da so mu ure štete, je skušal z večjo armado pobegniti v Vera Cruz. Ali na pobegu je bil premagan. Ušel je v gorovje, kjer ga je njegov stražnik ponoči v spanju ubil. Sest dni pozneje so pripeljali njegovo truplo v glavno mesto, kjer je pokopan. Pač žalosten konec. Po smrti Carranza je postal de la Huerta začasni predsednik. Se isto leto je bil izvoljen Alva" ro Obregon v stalni predsedniški termin, katerega je nastopil v novembru. Obregon je bil creol, za in Madero. Ali ni spadal med aristokratske sloje kot sta ona dva. Njegov stari oče in mati sta bila Španca, navadna delavca. Obregon je bil navadni farmar — (rančero) ali kot sem že prej omenil, bil je zelo spreten diplomat in dober državnik. V svoji politiki se je nagibal na levo, v kolikor je bilo to takrat mogoče. In vse te njegove čednosti in spretnosti je on v resnici potreboval, kajti dežela, katere predsedništvo je on prevzel, je bila v silnem neredu. Ne samo, da je bilo več kot tri tretjine prebivalstva nepismena, tudi gospodarsko je bila v popolnem kaosu. In če vzamete še domačo aristokracijo, bogate ve-leposetnike, cerkev in tuji kapital — lahko razumete njegov položaj. (Dalje v prihodnji številki.) Nafte gibanje. Kadar koli poberem naš list, še posebno zadnje čase — opazim, da je zmanjkalo zopet enega izmed nas. Včeraj je bil Blaž Kaltinger, danes Andrej Božič. Drug za drugem — kot da je tu že jesen ... Ko sem bil zadnjič v Clevelandu, menda je'dve leti, sva govorila z Andrejem, dal mi je še prispevek za Proletarca. Bil je napreden ^delavec, ponos svojemu razredu. Njegovi ženi in hčerkama naše iskreno so-žalje — Andreju pa časten spomin! Se eno leto pa bo prva polovica dvajsetega stoletja v zatonu. Velikanski dogodki so se izvršili v tej dobi ne samo na političnem, socialnem ekonomskem polju, ampak tudi v drugih panogah kot na primer v tehniki* Avtomobil, letalo, brezžični brzojav, radio, atomska bomba itd. Dve svetovni vojni, razpad avstrijske ALBION HOTEL CORTEZ, FLORIDA Vfti, ki ti žalite zimska počitnic«, pridite v šolnino FLORIDO. Imam na razpolago tiste sobe, okusno domačo hrano, razna zabavišča, ribolov, kopalilče, senčno kopel j — torej vse kar si želite na počitnicah. Cena zmerna — SAMO $4.00 na dan za osebe. Samo soba $1.50 na dan. Pridi f in se prepričajte! NASLOV: ALBION HOTEL, CORTEZ, FLORIDA ANDREW SPOLA*, lastnik monarhije, Ruska revolucija, porod fašizma, rojstvo ia padec španske republike. Nova Jugoslavija, Kitajska osvobojena itd. A vse tisto o čemer smo sanjali in delali mi, še ni pridobljeno. Delo nas še oaka . . . Vsem sodrugom in prijateljem širora Amerike vesel Božič in srečno Novo leto. Pridite na božič k nam Cleveland, O. — Vsako leto na božični dan prireja Slovenski socijalistični klub št. 49 v Col-linwoodu, plesnt veselice. Namen teh prireditev je, prvič, nuditi našim prijateljem in somišljenikom priliko prijateljskega sestanka, da se malo pogovorijo med seboj in obudijo spomine na tiste pretekle dni, ko smo imeli v naši naselbini, kakor tudi drugod, živahno socialistično gibanje. Drugi naš namen pa je, da se, ako mogoče, pomaga raznim ustanovam in delavstvu koristnim organizacijam. Tako bo naš klub št. 49 imel tudi letos na božič, to je v nedeljo, dne 25. decembra ob 8. uri zvečer svojo plesno veselico v dvorani Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Road. Člani kluba smo sklenili, da polovico morebitnega preostanka pošljemo v tiskovni sklad našega lista Proletarec, kateri zadnje čase to podporo nujno potrebuje. Vabim torej vse naše somišljenike in prijatelje, da pridejo ta večer, ako le mogoče, na to našo zabavo v Slov. Del. Dom. Na ta način bodo pomagali delavskemu listu Proletarcu, ki je slovenskim delavcem v Ameriki še vedno potreben. Torej na svidenje v nedeljo, dne 25. decembra ob 6 uri zvečer v Delavskem Domu. Igral bo znani Vadnalov orkester in vstopnina je samo 75 centov. — Matt Petrovich. Časi se spreminjajo Chicago, Ul. — Ko človek čita časopise, dobi veliko upogleda v vsake vrste neprilike ter nesreče. Čestokrat si je zla ljudstvo samo krivo. To pa zato, ker posluša samo eno plat zvona, pa bil ta zvok prav ali ne. Po njemu se hoče ravnati, misleč, da je to pač najpravilnejša pot, posebno še ako misli na rešitev svoje duše. Strašilo s pogubo duše prihaja največ iz katoliških dežel. Ako se ne ravnaš po verskih predpisih, potem si izobčen iz cerkve, si Droglašen za komunista in sven zakramenti so ti odpovedani. Glej ga no vraga, jaz pa sem se sam izobčil iz cerkve in to že leta in leta nazaj. To pa zato, ker verujem samo v delo in poštenost. Vrhovni poglavar te verske buržvazije je seveda sveti oče v Rimu. On je v teh vzrujenih časih najbolj v skrbeh, kaj bo z njegovimi ovči-cami, ako se bo ta zlobni, komunizem po.svetu še bolj razširil. Seveda, glavarji sedanjega reda v naših deželah se boje, da se bi njim in človeku s tiaro slabo godilo in da bo po božjih zakonih ves svet ferdaman, njegove (vatikanske milijone) pa bi volkovi "zgrizli". Kaj vera — denar, denar, to je pravi bogec. Svet je imel že dve svetovni vojni, videl in skusil je veliko gorja in videl je klanje nedolžnih ljudi v masah. A vendar vzlic temu vsa ta grozodejstva človeštva še vedno niso dovedla do prave /niselnosti. Cemu je v obeh svetovnih vojnah tekla zgolj kri delavcev in kmečkih sinov? Kje so si riski-rali kožo kaplani ali pa prebivalci v Vatikanu? In kje kapitalisti? To je, na kar bi moral pomisliti vsak delavec in to s polnim ume va njem. Ce pa bo verjel v dogme, v vraže in v druge neresnične stvari, bodo v Vatikanu še imeli obilo jjohodkov. Ravno tako se jf čuditi mladini, ki se je vrniMnfc bojnih poljan, pa se je na njih — kar se človečnosti tiče — prav malo naučila. Mislil sem si — no, sedaj, ko so vsi ti fantje šli skozi tolikšne preizkušenje, gotovo so se v njih veliko naučili. Predstavljal sem si dalje, da bodo v tem novem razgledu, ko so toliko prestali v vojni, ustvarili kaj boljšega — kak nov socialni sistem v delavskem duhu. Pa je ravno nasprotno. No, potemtakem ni čudno, da se kapitalizem norčuje celo z onimi svojimi pristaši, ki obljubljajo drobtine namesto odpravo kapitalizma. Rekel sem, da obe svetovni vojni nista ljudi spametovali toliko, da se bi znali tretje obvarovati. Potrese po svetu gledajo kot da so jim oči zavezane in ničesar ne zapopadejo. Potem pa ti tak človek rqče, kadar je ob vsa sredstva, "ja, kam jadramo!" Ne prizna pa, da je zašel v mlako po svoji lastni krivdi. Zlo je. da zastran takih ljudi zadene enaka usoda tudi one, ki poznajo vzroke nevšečnih razmer. Toda ker so v manjšini, morajo v enake posledice kakor o6tala masa. Poskusil sem že neštetokrat takim ljudem tolmačiti prave vzroke in kako se jih naj izne-bimo. Nedolgo tega sem se sešel s prijateljem, pa ga po običajnem pravilu vprašam: "No, kako kaj?" Odgovori mi, da bi lahko oziroma da bi moralo biti boljše, a da ne gre pa ne gre na boljše. Nato mi začne naštevati svoje pritožbe. Odvrnil sem mu, na vljuden način, da takih pritožb kot so njegove ima nešteto ljudi in enako tudi njegovo umsko bolezen ima nešteto ljudi. "Kaj misliš s tem?" mi pravi. Tolmačil sem mu, da so zdravila za vse stvari in bi koristile njemu in drugim, ki se enako pritožujejo, a nič ne store. Vem, da si je mislil: No, sedaj mi bo pa Renar kaj smešnega povedal. A ko sem mu začel dopovedovati to in ono, me je pa začel debelo gledati. Tako je tekel najin pomenek precej časa. Uvidel sem, da socialne probleme le čuti, nič pa ne zapopade vzrokov. "Ali čitaš kak delavski list?" ga vprašam. Ne, ne ve o nobenem ničesar. Pa tudi drugače ni vedel drugega kot kaj grajati, a na kakšne izboljšave se ne razume. Namreč ne v socialni in v ekonomski u-redbi. Taki so ljudje in zato je tako kakršni smo ljudje. — Charles Rener. 0» PRVI SVETOVNE VOJNE PA DO SEDAJ PO SVETU VELIKO SPREMEMB (Konec s 1. strani) t2JttM01iW)|l svetovne vojne izšla kot druga najmogočnejša država na svetu. Pod carji je bila primitivna agrarno in industrial-no. Le plemstvo in drugi bogataški sloji so živeli v razkošju. Za blaginjo mužika in fabriškega delavca se ni nihče brigal. Boljševiška revolucija je s starimi privilegirana temeljito opravila — 1n to na dokaj nasilne načine. Zapadni svet ji je take metode jako zameril. Danes vidimo, da kapitalizem njenega zamaha ni mogel ustaviti. Ne z intervencijo, ne z blokado, a borba pa je le nastala med dvema svetovoma na stem planetu — ki je zdaj poosebljena pod označbo "mrzla vojna". Največji dogodek v tem letu pa je zmaga takozvane komunistične revolucije na Kitajskem. In to je bila res zmaga proti domači reakciji in korupciji in ob enem proti staremu imperializmu zapadnih sil. Vodja nove Kitajske, Mao T se Tung, je prišel 17. decembra v Moskvo čestitati Josipu Stalinu k njegovi sedemdesetletnici. In res je Jože v svoji življenski dobi veliko preiskusil in veliko doživel. Umevno, da se izidov, kakršni so, raduie. A še so oblaki nad njegovo deželo kot so tudi nad našo. Kajti ako ne pride med njima do pomirjenja, nas čaka nova katastrofa. Miško Kranjec: j Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) Lov na "špijone" je seda j v'sezoni' kot je lov na clivjačino (Konec 9 1. strani) je bil Titov prijatelj, kakor so bili do znane izjave kominforma skoro vsi drugi komunisti. Trajho Kostov je bil vzlic svojemu zanikanju krivde obsojen v smrt, drugi, ki so prestopke priznali, pa so dobili zaporne kazni. Čistka v Albaniji Najprvo se je izvršila čistka proti "titovcem" v Albaniji. Njen prvi bivši premier je bil obsojen v smrt in več drugih, nekaterim pa se je posrečilo pobegniti preko meje v Jugoslavijo. Jugoslavija je Albaniji po vojni veliko pomagala, posebno z živežem, dasi je bila zanj sama v potrebi. In pomagala je na razne načine Madžarski. Toda «ji ne sme biti nihče hvaležen, ali biti Titov prijatelj, ker je to sedaj v očeh kominforma zločin. V s i nezanesljivi" so vsled tega na cn ali drug način "likvidirani". Vrhovno vodstvo ter poveljstvo v izvrševanju te taktike je očividno v kremlu (kremlinu). Je brezobzirna in nikomur ne prizanaša. Zgražanje ia posnemanje Zapadni svet se nad njo zgraža. Označuje jo za barbarizem in za kršenje vseh načel civilizacije in justice. A imeli smo in imamo še sorodne obravnave tudi v tej deželi in v Kanadi. Na obravnavi v New Yorku, ki je trajala mesece, je bilo obaojenih vseh enajst obtoženih komunistov, nihče seveda v smrt. Dolžili so jih, da delujejo za nasilno strmoglav-ljenje ameriške vlade in da so člani stranke, ki propagira to idejo in pa komunizem. Smeli pa so se braniti in to jih je stalo za advokate tisoče dolarjev. Poleg te se vrše ali pa so se vršile obravnave tudi proti ljudem, ki niso komunisti. Obtožba proti njim pravi, da so sodelovali z rusko špijonsko agencijo ter ji izdajali skrivnosti iz arhivov zvezne vlade. Tako torej iščejo špijone ne samo onokraj "železnega zasto-ra" pač pa tudi v državah zapadne demokracije. To so v glavnem "posledice" mrzle Vojne in veliko .ljudi trpi radi nje. Giza je bila zmedena in nemirna, pri obedu pa se je že pomirila. Manca in Oliva sta strašno zabavljali in Manca je ves čas trdila: "Se vidi, da je prišel prav nalašč! K Rozmanu je komaj pogledal! Umaknila sta se v konferenčno sobo in nekaj šepetala. Vjš, Frence, vedno sem rekla, da je Rožman taka rit. Ti pa le, da je dober, a mehak. Da, če bi ne bil, kar sem rekla, bi ne bil mehak!" Tako ostro Manca že dolgo ni govorila in Matija se je smehljal. "Ali si videla," je rekla Oliva, "kako se je Smon ves čas slinil okrog njega? Gotovo mu ima kaj posebnega povedati!" "Kaj drugega pa!" je pohitela Manca. "Tožari, vmes mu bo pa povedal kak vic iz lanskih Kopriv! Saj jih nadzornik rad po- morajo biti, Fej! Saj se sluša, samo mastni od ritk pa še kaj. poznamo!" "Ali pri Pavli še ni bil?" je vprašal France. S Pavlo je nadzornik prejšnje leto "šmiral", kakor so rekli. Ljubezen je bila sicer že v zatonu, a še ,ni umrla. "Seveda sta se že pozdravila," je rekla Oliva. "Pomemben pogled je bil!" 4SSi neumen!" je rekla Manca Francetu. "Ce še ni bil, pa bo! Zvečer bomo videli, kakšno bo slovo! On se bo kje 'zamudil', Pavla pa se bo zgubila na sprehod. Saj je 'krasni maj, cvetoči maj', je zadeklamirala. "Danes te. Oliva, ne bo potrebovala za sprehod! Glej, da 4Pji ne boš vsiljevala!" "Mar mi je!" je rekla Oliva. Gizo jc to klepetanje pomirjalo. Ko je odhajala, je že boljše volje rekla: "Fige držite zame v žepih!" "Glej, da se ne boš spozabila in prenaglila," ji je svetoval Matija. "Mirne živce, pa bo. Klerikalci so junaki, če vidijo pred seboj slabiče!" * "Ne dam se pa ne!" je še odvrnila. Zdaj ko je bil tu Matija, ko sta se o vsem pomenila, tudi za primer, č^zleti iz službe, si je že opomogla. Stvar pa je bila vendarle hudo resna. Nadzornik ni prav nič prikrival, da je prišel s posebnim namenom. Ko je v eni uri odpravil dva druga razreda, je z RoŽmanom ob strani prišel v njen razred. Spravil se je takoj izpraševat in je otroke mučil vso uro, da so prišli skoraj vsi na spoda kaplana, da bo slišal resni* ca, ki je tako razburila vso faro, kakor pravijo. Preden pa začnete z izpraševanjem, želim, da pokličete gospoda kaplana, da bo slišal resnico, ne pa živel od legend." "Zakaj pa kaplana?" je vprašal nadzornik 'sicer mirno, a je le nagubal čelo. "Kaj pa ima on pri tem opraviti?" Giza ga je gledala začudeno, nato pa vzkliknila: "Ce ne njega, pa vsaj mežnar-ja!" (Dalje prihodnjič) vrsto. Nato je Giza morala razlagati novo snov. Razlagala je in razlagala, ne da bi ji rekel, da je dovolj. Človek srednje postave, domišljavega obraza in vedenja, nadut v besedah je malomarno sedel na stolu in se^oZiral skozi okno, kakor da ne posluša, marveč sanjari. Giza je že bila izmučena, tembolj ker se ji je zdelo, da govori v praznino, zakaj nihče se ni zganil, ko je naposled nadzornik le rekel: "Dovolj, gospa." Giza je obmolknila, razred se je zganil. "Zdaj pa nekaj drugega," je rekel nadzorpik, ko je Giza obstala pri mizi. "Prišle so pritožbe, da otrokom v šoli pripovedujete, naj ne hodijo k maši. Ne glede na to, da imajo otroci krščanskih staršev pravico in dolžnost,, bi lahko vedeli, kaj pravi o tem naš zakon in posebej naredbe prosvetnega oddelka v Ljubljani. Za sedaj nisem hotel, da se sestavi komisija, temveč se hočem najprej sam prepričati, kaj pravijo ljudje." Giza je bila še vedno mirna, ker ji je še vedno zvenel v ušesih Matijev nasvet: Pazi na živce! — Da, samo spozabiti se ne! Zato je mirno rekla: "Morda pa je le škoda, da ni komisije. Naj bi se že razčistilo vse to in izkazalo, ali je resnica ali golo podtikanje." "St£ tako prepričani, da je vse v redu? In morda jaz nisem kompetenten?" "O tem ni dvoma," je odvrnila. "Hotela sem samo reči, da tudi pred komisijo nimam strahu. Potrebna pa bi bila, da se razčisti in da potem prenehajo vse te umazanije, ki se pletejo po Svetem Ivanu. Nimam živcev zato, da bi se vsak dan preklala z izzivalci in da bi dan na dan prihajale ovadbe k nadzorniku. Prav je, da ste prišli, in želim samo, da bi se res prepričali, kakšna je resnica, ki je tako razburila vso faro, kakor pravijo. Preden pa začnete z izpraševanjem, želim, da pokličete go- KOMENTARJI (Konec s 1. strani) sko demokratska) stranka. Cemu razne katoliške organizacije ameriških Slovencev ne pošljejo protestov de Gasperiju proti takemu ravnanju s Slovenci pod Italijo, in zakaj se ne bi pritožili tudi v Vatikan? Mar si ne upjijo in le v "A. d." izražajo svoje kritične misli o svojih verskih tovariših v Italiji? • , V "Jutru brez sonca" se je Ivan Jontez izkazal za velikega prijatelja taktike, kakršno oznanja Lemont, četudi ni hodil in se ne vozil k maši in ne dajal za maše. A dobe se ljudje, ki lahko Lemontarjem pomagajo boljše na kak drug način kakor z naročanjem maš. Ta Ivan Jontez, ki sedaj veliko piše posebno v "A. D.", je povsem nekaj drugega kot oni, ki je nekoč "bren-kal" na socialistične citre. Leo Fisher od "Narodnega glasnika" potuje po naselbinah v prid svojega lista s predavanjem "o pravem stanju sedaj v Jugoslaviji." Seveda je to predavanje kominformino. Da, ljudje pri "N. G." so se izkazali Titu za usluge in razne pogostitve, ki jim jih je nudil, zelo nehvaležne. Leo Fisher je v reklamnih plakatih in v oglasih v listih slikan v uniformi ameriškega vojaka— torej za reklamo med nepoučenimi zelo dobra "poteza". Da, "znat se mora!" Ubežni škof Rožman si je ameriški kontinent že do dobra ogledal.— severni in južni. V Argentini in v Zedinjenih državah so ga v slovenskih naselbinah verni ljudje sijajno sprejemali, ga častili in pogostili kot se spodobi kadar škof pride v goste. A vzlic temu ni verjetno, da se počuti srečnega, kot se ne drugi ubežniki iz Jugoslavije, med njimi razni- politiki ter nekaj duhovnikov. Kar se navadnih ubežnikov tiče — pa se pritožujejo eni nad sponserji in sponserji nad njimi. Par ubežnikov izmed drugih narodnosti je že storilo samomor — češ, da jim je šlo tu še slabše kakor v koncentracijskih taboriščih. "Svobodna beseda" še vedno vztrajno tekmuje z "A. D.", Petrom Koprivo ter z drugimi takimi, ki mislijo, da je treba Tita na kak način vreči s sedla. A na drugi strani pa*so kominformov-ci prav s tako mislijo še bolj "agresivni". Čudno, da se proti tolikšni premoči Tito še vedno drži — kar se kominforma tiče — že nad dvajset mesecev, in še dalj, kar se tiče njegovih drugih sovražnikov, ki so borbo proti njemu veliko preje začeli. So pač "čudne stvari", a razumljive, ker niso ne stare ne nove. Le vedno nekam sorodne druga drugi. Proč vrženi glasovi Delavci, ki volijo za kapitalistične kandidate, zavržejo svoje glasove. M»MMM>MMM»MM»t^» PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURG BON 3721 WEST 26th STREET Tel. ClUwford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed, Sat and Sun ) • to •:$• r.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Rasldaneo: 221 Shinston Rd.. Riverside, III. Phone Rlvenlde 2212 1727-1731 W. 21«» Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAiul «-7171—«-717» ZA IICNI TISKOVINI VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SI VIDNO OBRNIT! NA UNMSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PR« NAS A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2194 Published Weekly st 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., December 21, 194» VOL. XLTV. Don't Mean-What They Say Leaders of the American Medical Association spoke out frequently and fervently in Washington against "nationalization of medicine" and against "socialized medicine." We—as surprising as it may sound—have considerable sympathy with what they said. • But we're strongly opposed to what they meant! They taliked about what might happen to the medical profession if it became government controlled—and they painted a frightening picture. But what they actually meant was that they were going right ahead with their fight against national health insurance. From our viewpoint, the AM A has a perfect right to oppose federal health insurance—although we think the organization is taking a narrow, short-sighted view in doing so. But we can find no justification whatever for the completely phony propaganda campaign the AM A is waging in an effort to prevent enactment of the Truman health insurance program. , Nobody familiar with the situation can argue successfully that the nation's people have adequate health services. The argument that the voluntary health insurance plans are adequate simply doesn't hold water. A number of liberal organizations—including the CIO— believe that federal insurance can solve the problem. The AMA challenges this view, which is OK. But the AMA has no moral right to paint a completely false picture of national health insurance. Its campaign is based on deceit and dishonesty. —CIO News 7 i . Sawyer Sees a Trillion-Dollar National Income - with Big 'If' Our annual "national income," now about $200 billion in the next 50 years will quintuple to $1,000 billion, which is a trillion. That's what Secretary of Commerce Charles Sawyer predicted, and he is a hard-headed business man not given to indulging in "pipe dreams." But, Sawyer added, before we can boost the national income to a trillion dollars, and raise the American people's standard of living to unprecedented heights, we must find the answer to "one great question that stands squarely and obstinately ahead of us." That question is: "How shall we divide equitably among consumers, labor, management, capital, agriculture and government their share of production?" If we solve this old riddle, Sawyer said, there need be no "class warfare" in America.—Labor. Australia's PEOPLE WILL GO a long way for comfort. Conservatives are turning to Australia and New Zealand for same. The defeat of Labor governments down under is hailed as a sign that Britain's Labor government can be toppled over next year and that conservatism has a chance of creeping back elsewhere—maybe ' in the United States. Those who are looking for conservative straws in the wind, however, should not be misled by the slender victory ol the Liberal-Country coalition over Labor in Australia. The Liberals are the heavy end of the coalition. The Australian liberals are* much to the left of liberals in the United States. An Australian correspondent in the current issue of the Commonweal writes that both Labor and Liberal parties "reject capitalism as Americans know it; both are committed to the welfare state, competing with each other for popular support by fostering social services." In New Zealand, the Nationalist Party, which defeated Labor, was pledged to continue public housing, socialized medicine, nationalized banks and railroads, the dedication of one-third of the budget to social services. According to the U.S. News: "As New Zealanders see it, they just voted for a change. They did not vote for an end to the welfare state." Statements by the winners in both New Zealand and Australia—given since the elections—indicate that they do not intend to turn back the clock. Social services provided by the retiring governments will continue to be provided. In New Zealand there will be "no more socialization," which means the government will probably stop buying up coal mines, for example. In Australia development of private business and investment will receive more encouragement, but "reforms" put in by Socialists won't be reversed. To that extent, neither the New Zealand nor Australia elections was a return to the old conservatism which the Socialists had upset. As we Americans understand a conservative party, there was none in the Australian or New Zealand elections. The political future of the United States isn't going to be decided by elections in Australia, New Zealand or Britain. Roosevelt's New Deal, which American conservatives still are fighting, saved and strengthened capitalism in this country. The New Deal and the Fair Deal policies would be conservative stuff down under— *• much to the right of the winners.—Chicago Sun-Times. Whafs Happened to Patriotism Sine* Hide The Realtors and the Landlords were in the front row shouting patriotism and making all kinds of promises when the boys marched off to the battlefields. What has happened since the shooting ended? An example is the situation in Enid, Okla., where the Air Force has a large base. Succeeding in their efforts to hsvo ceilings lifted, tho reel estate interests have now boosted rents so high that it is impossible for men at the base to get homos for their fsmilles, military suthorities reported. Also the re si estste promoters hove reneged on promises to put up additionsl housing for the sir-men if the government kept the bose in operation. To top it off, their spokesman urged that "a subsidy Is the only snswer to this problem.'' In other words, if Uncle Sam puts up the money they'll put up the houses and collect the gravy. Landlord's was Saved Dissension in the Ranks For the aecond time in two years the American Medical Association has lost one of Its press agents David Brown tossed up his $15,000 a year job because, he ssld, he couldn't take tho AMA's tactics in fighting the President's health plan. Is there a doctor in the house? Tho House of RepresontaUves. during discussion of tho Social Security Act amendments, was told that newspaper editors and publish-ers almost never retire when they reach the age of 05, which accounta for some of the bewhiekered ideas that are found on the editorial pages. A lady hod just prune hosed a postage stamp, "Must I stick It on myself?" she asked "Positively not, madam," replied the postal clerk. "It will accomplish more if you stick It on the envelope." DO By Honry Jones The girls at Jones Commercial High school made a bonfire of those babushkas they used to wear over their heads. Blame it on the urgings of Chicago Tribune columnist Savage. He said these "regimented rags" were fit only for "potato digging time on a Soviet farm." The girls showed they were real red-blooded American girls, whose thinking is done for them in the Tribune Tower and not over in the Kremlin, and that they'll have nothing from their shoulders up in common with their sorrowing sisters under its influence. It's a wonder they don't go a bit further, and put all their Tchaikovsky records onto the fire, and all the platters that arrangers hove made out of Tchaikovsky's melodies, end anything of Tolstoy's or Dostoevsky they may have. Without swallowing any of these press reports of Russian claim to priority in invention, Just follow the claims long insisted upon here of what comes from Russia, and throw that on the bonfire too. For instance all the police methods based on Dostoevsky's "Crime and Punishment," all the. psychology based on Pavlov's conditioned reflexes, ali the chemistry based on Mendeleev's periodic table, including our capacity to conceive such things as U-238 and U-235, and the consequent atom bomb Or, returning to more homely matters how about that columnist's pants? Air the old pictures of ancient civilizations look as though the gentlemen wandered around in nightshirts or with a sheet thrown over them, until some Scythians wandered down into Persia and thereabouts from what's now Russia. clad in it»athorn breeches. Even if Pravda hasn't claimed the invention of pants, a look at Well's Outline of History ought to be enough to convince us that they go with'the babushkas into the bonfire too. And to make it complete how about all the alphabetic government and new and fair deal techniques patterned after Krenil inism? Or perhaps better Just those alone, and save the babushkas, the books, the music and the trousers. O O O The Belgians have captured and disarmed two native Congo chiefs who made a nuisance of themselves by fighting their latest feud with machine guns and hand grenades The authorities asked them why they had resorted to these instead of to the traditional bows and arrows. The chieftains replied: "We wanted to be civilised, too.** ' • • • Much of Christmas cheer this year may be as mechanical as that from the Santa 1n Steinbach's Department store, Asbury Park, N. J. He was a mechanical Santa gesturing and sonorously full of the customary season's greetings. But he developed a short circuit and set himself and the store on fire. All the Ume the firemen were busy putting the fire out, and even though the round red belly and white beard were gone up in flames, the robot kept wishing the firemen a Merry Christmas. So, too. does a robot civilization, bending its means to its own destruction keep on with "Peace on Earth, Good Will toward Men." (From Industrial Worker) Why Most 'Economy* Talk is a Fake This newspaper always has been and if now for real government econbmy. There is no excuse for wasting even one of the people's dollars But the Taft-Republicans, By rd-Democrats and Notional Association of Manufacturers are indulging In political propaganda fakery when they talk of cutting Uncle Sam's annual expenditures by as much as $10 billion. The reasons why such talk is a fake have often been pointed out by LABQRp Confirmation of our stand came from two impressive sources. Senator O'Mahoney of Wyoming, who heads the Senate-House Economic Committee, said "the only substantial way of reducing expenditures. beyond what the President has attempted, is by further curtailing outlays necessary to combat Communism, to prepare for national defense, and to meet obligations arising from past wars." O'Mahoney backed up that statement by explaining that such things as defense, veterans' benefits, foreign aid and interest on the war debt now take 75 cents of each dollar spent by Uncle Sam. The same kind of financial facts were pointed out kl an "Editorial Research Report," written by experts who are paid to prepare impartial information for newspaper editors, most of w h o m will not make much use of this particular report. Among other things, it says: "Various welfare programs, which are a favorite target of spending critics, represent a relative'- small share of the total budget." Vice is a monster of such frightful mien as, -to be hated, needs but to be seen; but, seen too oft, familiar with her face, we first endure, then pity, then embrace.—Pope. LITTLE LUTHER By JOHN PAINE "Merry Christmas, Pop, and lots of em," Little Luther shouted, tushing to open the door of Mr Dilworth's new yellow Cadillac convertible as it slowed to a halt outside the garage door. "Thanks son, but can't you wait until I park before you open the door?" asked Mr. Dilworth. "And what's this Merry Christmas business anyway? It's still November." "Well, November v is the 11th month and December is the 12th. When November ends, December begins. So when November begins, Christmas is just around the corner." "Just around the comer," Mr. Dilworth observed wryly, "like prosperity when Hoover was President. Oops, what am I saying? I must be very tired." "Tired. Pop' What happened? Did you work today?" "Luther, stop that nonsense What's on your mind? What do you want? The last time you opened the door for me was the day before your birthday." "I really don't want anything —yet. I'm simply trying to tip you off that Christmas is practically here and it raises certain practical problems. Like, for instance, a bonus for me." "You, too, Luther? Why, I Just spent the afternoon convincing my little union—I mean the Dimitiy Diaper Workers Independent Benevolent Assn.—that this year a Christmas bonus is impossible." "But, Pop, bonuses go with Christmas the way trees do. And without a bonus, I won't be able to buy gifts for my friends. Think what will happen to my reputation." "Your reputation? What about mine? If I give you a bonus after refusing one to my workers, that would be discrimination. You're always talking about ending discrimination. I think this is a fine Ume to prove I'm following your advice." "Aw. quit the kidding, Pop. You know I'm in a different category from your workers. Why, I have to live—I mean I live with you. And I respect you. And I . . ." "Now, Luther, you'd better stop ..." v "And I never throw spitballs at you when you turn around. Nor do I let the air out of the tires of your car. Nor do I . . ." "Luther, go away before I . . ." "And I never draw pictures of you with horns and a tail, either," said Luther, giving up on the t^nus issue but running away fast enough to escape a session in the wood shed You Can't Win! This is being written on Wednesday, December 7, which, if you remember, is the anniversary of the Japanese attack on Pearl Harbor. That was a historic day only eight years ago. It marked the beginning of the end for Nazi Germany and Imperial Japan. Since then we Americans have participated in and won the greatest war in history. We hounded Adolph Hitler to his death. We hanged some of his closest cronies. We reduced the sacred Japanese Emperor tp a puppet. But what did a*iybody gain by that victory? Today, just a few days before the top holiday of the Christian world, in which most Americans proudly proclaim their membership, we are better prepared to slaughter our fellow men than ever before. We are fearfully preparing for still another war. Those of us who think about such things must admit that civilization is less safe today than it ever has been within the lives of living men and women. It seems that in his quest for happiness and security and brotherhood man is doomed to failure. He can't win. Certainly, victories on far-flung battlefields have not made Americans happier and more peaceful at home. Nor have the destruction of foreign dictators added to our freedom. Today, more than ever before, we are placing our fate in the hands of a government that is dedicated to the preservation" of an economy that breeds class inequalities. On the political and economic fronts power and self-interest, not justice and the general welfare, motivate the actions of individuals and groups. And while the little people of America are subjecting themselves to increasing controls, as a nation we are rushing through financial deficits toward financial collapse. Why have we not won the things for which men were willing to fight and die—security, justice, brotherhood democracy, peace? May it not be that we have been fighting the wrong enemy, and that those benefits which everyone seeks are not possible under an economy that is based upon human exploitation? How much better the world might be if the people of every nation had annihilated the evils of class injustice which a private-profit economy breeds within their own nations. And if they had inaugurated the true democracy of socialism before the compulsions of capitalism took the world through two world wars and headed mankind toward another.—Reading Labor Advocate. LAST WORD By Duffy Now is the time of year when rich men reduce their income taxes by "establishing losses'* on stocks, a New York "Times" financial writer points out. As the end of each year approaches, the wealthy start selling stocks which have gone down in price. They deduct these "losses" from their incomes, thus reducing their tax. Eaily in the next year, they can buy the same stocks if they wish. The only loser is poor old Uncle Sam whose tax laws are full of "jokers." Eureka - Says Wherry Senator Wherry (R, Neb.) proudly announces that he has found the catch in the Fair Deal. Abundant life, prosperity, security and happiness — the general welfare — says Wherry, have to be paid for. And he says the price is toil, sweat and taxes. It's still a bargain. Wherry's crowd, of course, is the special interests who neither toil or sweat. They live on dividends. And since the spare-the-rich tax bill was passed by the Republican 80th Congress. Wherry's crowd hasn't had so much experience with taxes either. You Don't Say! The NaUonal Coal Association rečen Uy presented a study to its members showing that "a large segment" of the industry had s labor cost of $17.88 per man per day, including fringe costs, which they contend is $2.75 §nd hour based on a 6ft hour work day. Then the Association pointed out, that with such costs, it meant that the labor cost on a ton of coal was about $3.00. Now we ask: where is "the large segment" spoken of and who are the miners — and where are they —who get about $2.75 an hour! —The Progressive Minor Soybean Father Soybean« were virtually unknown in the Itoitod States SO years ago, when WHllam J. Morse, who hsd been carrying on experiments with the crop for the Department of, Agriculture, went to Asia for further study. He brought bock plonts of hundreds of varieties. Interest in the crop boomed, until production reached the present 200 million bushels annually, an important source of vegetable fats for fbod and industrial uses. W. J. Morse retired after 42 yoars with the deportment, helled as the "father of the soy-bean In ths United States " He plans to write a book about soybean foods. It takes all kinds of things to make up the world's events, and one day's issue of a newspaper proves it. Noted with interest that three million dollars has been contributed in three years td the Damon Runyan cancer fund. Now three million bucks is a lot of money, but in the three years it took to get that'dough, the American people spent more than three billion dollars for liquor, and another three billion for candy and cigarettes, and cduntless billions more on a lot of other things we'd all be better off without. Another interesting item is that Uncle Sam will loan Afghanistan $21,000,000 to irrigate some dry land they've got. Meanwhile, Navajo Indians in America have been pleading for a few bucks to keep from starving — but so far — no soap from Uncle Sam. On the same page with Afghanistan is the story of Percy Coplon who started a 100-day fast to take off some of the 357-pound bulk he was carrying around. He died on the 93rd day of his fast after losing 110 pounds. The question is this: Why didn't Percy start dieting when he started to get so fat? Bill "Bojangles" Robinson, the famous tap dancer, also died on the same day, aged 71. He was one of America's greatest. He made as high as $2,000 a week for many weeks, yet when he died, friends were preparing to stage a benefit to help pay his hospital bill — for Bill was broke/ A third death occurred the day before Percy and Bill died. He was James Powell of Aurora, Illinois, who gave away $350,000, his entire fortune, so that he could see his friends enjoy his money before he died. It seems to me Mr. Powell could have put that money in trust to help struggling Americans achieve something greater than merely spending of money, although some of Powell's cash went to worthy causes. Front page news in the St. Louis papers was the death the day after (From Industrial Worker.) Thanksgiving of Gargantua, the giant circus gorilla. The papers gave about a column to the story, with pictures and all. Aside from having a lot of people look at him and get scared, Gargantua didn't do a thing on this globe to help the world become a better place, but he got a column (with pictures, don't forget) when he kicked the bucket. Aside from having a lot of people look at him and get scared, Gargantua didn't do a thing on this globe to help the world be* come a better place, but he got a column (with pictures, don't forget) when he kicked the bucket. . I can remember about a year ,ago when the man who invented the tin can died, he got four lines in a few newspapers, all the rest of them didn't think it was worth mentioning. Now I ask you, who contributed most to the world and to the housewives of America—Gargantua or the man who invented the lowly tin can? See what I mean? Will Rogers would have lived to comment on the fact that the U. S. population was 150,000,000 on Oct. 5. Bill could have had a field day talking about some of that 150 million, the good, the bad, the indifferent, etc. etc. and etc. Uncle Sam is helping some of the 150,000,000. He has set up schools to pound some brains into 480,000 of us who never finished the eighth grade—and this in the land of plenty and good schools and everything else. Let me close with another contrast A man in St. Louis who falsified his income tax report by $13,036 was fined $7,500 and sentenced to six months in jail, which means that each month in jail is worth better than $1,000. Henry Blackmer, who stole millions from Americans in oil swindles, didn't go to jail, all he had io do was pay up $10,000 in fines (one week's income on his ill gotten weslth) and ho wss free to enjoy the benefits of his cash without spending so much as an hour in Jail. And all that was in one day's newspaper, friends. A Philosopher Speaks It generally takes about five years for a tree to produce nuta— that is, all but the family tree. Courtesy is the quality thai keeps a woman smiling when a departing guest stands at the open screen door and lets the flies in.