Poitnln« pavitllrua. Leto I.9 štev. 29. V LJubljani, sobota dne 25. septembra 1920. Posamezna štev. 60 Vili* Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno.......15 „ za zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo . . 400 Oglasi za vsak ram višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (5S mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/L Telefon št 72. llpravništvo: Sodna ulica St 6. Telefon št 36. Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. šans za zmago. Iz vseh krajev ko roške Slovenije prihajajo vesti, da so z zadovoljstvom vsprejema, da lx> 10. oktobra konec vse negotovosti. Samozavest raste na celi črti. Ljubljana. 24. septembra. Pri današnji seji za sprejem koroških otrok smo culi z veseljem, da se Ljubljana zaveda važnosti tega po sata. Naši vrli gostilničarji so obljubili, da pogoste opoldne vse otroke brezplačno. To dela čast našim gostilničarjem. Enako so se izkazali drugi obrtniki in trgovci in naše branjevke bodo darovale sadje, trgovci so darovali moko, drugi slaščice itd. Na ta način bo otrokom mogoče lepo postreči. ,,Sokol" priredi otrokom večerjo v „Narodnem i Skromno je bilo sklicano zar preteklo nedeljo v ljubljansko mestno dvorano posvetovanje naprednih duševnih delavcev, da se razpravlja o ustavnem problemu. Malo se je o tem sestanku poročalo. Vendar je prinesel polno dobrega sadu. Tako umerjeno in temeljito se pri nas o teh stvareh še ni razpravljalo. Gotovo se bo o izvajanjih obeh poročevalcev (načelnika dr. Sagadina in okrajnega glavarja dr. Steske) ter o diskusijskih izvajanjih gg. Babnika, Oražna, Pirkmayerja, dr. Rutarja, Novaka, Ribnikarja, jelenca, Žerjava, Kramerja še pisalo drugod. Zanimalo nas je pred vsem: avtonomija, razmerje „avtonomne" uprave do državne, razmerje do strokovnih uradov (direkcij) v pokrajini. Zc v nagovoru ie dr. Žerjav svaril pred dvema ne^arnostima: gesla političnega boja zatemnujejo sliko, opasni pa so tudi vsi mogoči vzorci. po kojih naj suženjsko prikrojimo svojo ustavo. „Centralistov" in „avtonomistov" smo zastonj iskali na zBoru. V diskusiji je bilo kmalu jasno, da je razliko med avtonomno in državno upravo skoro nemogoče potegniti. Še najbolj jo je pogodil dr. Sagadin, ko je dejal, da gre le za to, kdo plača. Kar plača občina, okraj, pokrajina z lastnimi dohodki je avtonomno, kar se plačuje iz državnih davkov, je državno. Ena in druga panoga pa sta del ene in iste javne uprave, ki vrši naloge države. Kaj bodi avtonomno? Kaj plačuj-mo sami? Dr. Steska je razvil podroben načrt o delokrogu pokrajin. Da morajo pokrajine imeti svoje premoženje, da ga smejo upravljati, da smejo nalagati za kritje svojih stroškov davke in doklade (reklo se je, da daj bodo realni davki sploh pridržani samoupravi, ki sme pod iz-vestnimi pogoji naložiti doklade tudi na osebno dohodnino), da lahko ustanavljajo podjetja širše koristi (elektrarne, železnice, kanale itd.), da se jim prenese skrb za dobrodelne zavode (bolnice, hiralnice itd.), da se jim izroči pospeševanje kmetijstva in nekaterih sorodnih strok in pospeševanje tujskega prometa, da imajo pokrajinski zbori v tem okviru sklepati tudi zakone, o ton ni bilo bistveno različnih naziranj. Glede izročitve policijskih funkcij v nekaterih smereh in glede vršitve administrativnega nadzora nad nižjimi samoupravnimi organi so se mnenja ne-, ...... ... -oliko delila. Vsi so bili zoper dua- H"?111 ]!ud-1e m, ^^T 10 lizem državne in avtonomne uprave* d vo?ia patrole" Kakor hltro 86 3e en sktjDni uradniški aparat b^di zaP^T-8 ^ mestu so se za- oboie na razpolago. Enotnost jamči '°ei zbiratl faslstl v *ledahscu Poh- Pred plebiscitr na Rorošfeem. Razoiarenle v Celovcu. — Pogum naSih raste. Ljubljana za tcoroSko mladino. Celovec, 24. septembra. Včeraj-1 domu". Hotelo se jc dati otrokom šnji poraz Avstrijcev v plebiscitni tudi daril za na pot sko so bodo komisiji je vzbudil globoko razoča- našli darova tel j i, bo tudi to mogoč ranje v nemškem taboru. Kakor so storiti. Skratka: sprejem bo zolo bili Avstrijci gotovi, da jim Itali- lc-p. LTpamo, da se bodo priglasili še jani pomorejo, da preneso plebiscit drugi, ki niso nič darovali. — Ljub-v zimo ali celo da ga za vselej one-Jljana naj dokaže pri sprejemu, da mogoči j o, tako morajo sedaj pozna-i ljubi Koroško in Korošce. Vsi drugi ti, da nimajo v tem stadiju nobenih pa darujte jutri na ,,Koroški dan' za sokolsko zbirko, ki je namenjena Koroški. Celovec, 34. septembra. K sodni j v Žel. Kaplji, kjer odsedata dva rednim potom soduije obsojena moža 10-dnevno zaporno kazen, je pri šla vsa ententna djstriktna komisija z naročilom, da mora oba obsojenca izpustiti. Sodnik je izjavil, da sta bila po nekem prestopku obsojena, da je sodba pravomočna in da sta se obsojenca z njo zadovoljila. Po zakonu brez prošnje prizadete osebe, ki se mora vsklicevati na tehten vzrok, ni dopustno nobeno prekinje-nje kazni. Zato je sodnik odklonil izpustiti obsojenca. Komisija je izjavila, da slučaj prijavi glavni plebiscitni komisiji. Hude poplave na Goriškem. Trst, 24. septembra. (Izvirno). Zadnji nalivi so provzročili velikansko škodo v gorenji soški dolini. 40 let prebivalstvo ne pomni take povod-nji. Soča je v gorenjem svojem toku zrasla nenadoma za tri metre. Ceste med Tolminom, Kobaridom in Bovcem so neuporabne. Večina mostov je voda odnesla. Ravnica okoli Kobarida je pokrita z kamenjem, ki ga je naplavila povodenj. Njive in travniki so uničeni. Tudi mnoge manjše zgradbe je voda odtrgala.' Hudournik pri Bovcu je popolnoma uničil most in utrdbe na državni cesti. Najbolj so trpele občine Bovec, Soča, Žaga, Srpenica, Kobarid in Kamne. Človeških žrtev ni. Trst, 24. septembra. (Izvirno). „Edmost" poroča o poplavi na Goriškem, da so poškodbe še nedogledne. V Furlaniji je bilo vse polje pod vodo. Ceste so razrušene, mostovi podrti, železniški obrat še ni vzpostavljen. Ravnina med mostom ln Tolminom, takozvana Sodnica je bila preplavljena. Poroča se tudi o človeških žrtvah. Dve ženski sta se vozili z vojaškim vozom iz Tolmina proti mostu, da se vrneta v Volče. Vodovje je potegnilo voz s ceste in ubogi ženski sta utonili. Veliki izgredi v Pulju. Trst, 24. septembra. Že nekaj dni sem je organ puljskih socialistov ,, Proletario" o6tro napadal italijanske nacionaliste zaradi znanega govora Mussolinia, ki je hujskal Italijane na poboj proti Jugoslovanom. V četrtek zvečer pa je prišlo do velikih izgredov; povod je dal zagoneten slučaj, ki se je zgodil v neki puljski ulici. Na patrulo karabiner-jev so začeli z revolverji streljati ne- tudi cd kralja imenovani namestnik^ ki ie v samoupravnih zadevah vezan na sklepe od pokrajinskega zbora izbranih odbornikov. zanimivo ie bilo opozarjanje na dvojc velikih nevarnosti, ki nam pre-te in ki jih nevede ali vede množe teama, kjer so nacionalisti zvalili vso krivdo umora na socialiste. Velika množica ljudi je drvela proti poslopju delavske zbornice, kjer imajo svoj sedež socialistične organizacije ; med raznimi klici so takoj na-kočili poslopje, ali ker niso mogli vdreti vrat. so začeli metati ročne vra- v ognju, ki se je z neznansko hitrostjo razširil in kmalu objel celo po-lopjo. Ko je gorelo poslopje, so se cule velike eksplozicije, po čemer se oni plitvi strankarji ali pa naivneži, Jgranate, ki so pokale in lomile ki skušajo Slovenijo zavesti na pre-Jta in okna. V kratkih trenutkih je napeto poudarjanje avtonomije pre- Jbilo celo pritličjo delavske zbornice ko gori označenih mej. " ' Pojasnilo se je, da je to nepremišljeno vpitje voda na mlin velesrbske stranke, ki hoče namesto enakopravnosti hegemonijo enega plemena. Ta sh-anka že danes dela na to, da združi vse srbske dele države v eno mogočno pokrajino, ki bo obenem »avtonomna" in pa vsled silovite šte-vilčne in gospodarske premoči gospodar države. Istotako ni pozabiti, katere pokrajine v državi so prirod-no najbogatejše in katere so revnejše, obsojene, da kupujejo živež od da sklepati, da so se nahajale v poslopju zaloge municije. Zgradba delavske zbornice, ki se ceni na osemdeset tisoč lir, je gorela cclo noč in pogorela do taL. Kakor pred tržnškim „Narodnim domom" tako so tudi tukaj fašisti, vojaki in karabinerji zabranili VBa-ko rešilno akcijo, tako da je pogorelo vse, kar je bilo v poslopju. Ko je delavska zbornica še gorela v največjem plamenu, so se fašisti napotili proti uredništvu socialističnega lista ..Proletario". Tudi tu so udrli v hišo, uničili vse pohištvo v uredništvu, knjige, papirje pa pometali na ulico in vse skupaj zažgali. Od tu so odšli pred tiskarno ,,Proletario", udrli v stavnico in strojni co, razmetali na ulico ves tiskarski -materija!, razbili in uničili stroje in zažgali skladišče papirja in tiskovin. Na dvorišču tiskarne je bilo pripravljenih deset kvintalov rotacijskega papirja, ki so ga takoj uničili. V mestu vlada veliko razburjenje, za danes so socialisti sklicali velik protestni shod, bati se je velikih nemirov. vojaštva je zasedlo ulice, položaj je jako nevaren! dnevniško vprašanje pred ministrskim svetom. Beograd, 24. septembra. (Izvirno.) Današnji mil.istrski svet, ki je trajal od 30. do pol 13 ure, so je pred vsem bavil z uradniškim vprašanjem. Do končnega zaključka ni prišlo. Jutri pade odločitev. Pred jutrišnjim ministrskim svetem bode pri finančnem ministru zboroval in r.orministerialni odbor, ki se bari s činovniškim vprašanjem. Od poti čene strani se povdarja, da so včerajšnje vesti o rešitvi tega vprašanja povsem netočne. Nerazumljiva pisava »Politike". Beograd, 24. septembra. (Izvirno.) „Polifika" javlja, da znaša vrednost blaga, ki je bilo v zadnjem 17T'AVAI1A V /1 „ ____1__ predno pristane na željo združenih srbskih in slovenskih separatistov, da pasivna Slovenija vzame nase [vsa mogoča bremena z ramen države. Sestanek naše inteligence je pokazal, da avtonomije, ki odgovarjajo našim gospodarskim močem in kulturnim potrebam, želimo vsi, avtono- Spor v radikalni . -------, , —j —----— | mijo pa, ki bi na slovenskega človeka drugod in se posvete industriji, koje {naložila nezaslišana stalna bremena, izdelke treba svobodno prodajati po I avtonomijo, ki bi ogrožala državno vsej državi in ki imajo tudi nadpro-1 edinstvo in odprla pot na krmilo oukcijo ljudstva. Vse to mora pa-j strankarskim khkam v vsaki pokra-meinega Slovenca jako iztrezniti. I jini — pa odklanjamo, . . Beograd, 24. septembra. (Izv.) Naš poročevalec je posetil notranjega ministra Draškoviča in ga vprašal za njegovo mnenje o sporih, ki 90 nastali v radikalni stranki. Minister Draškovič je odgovoril, da smatra ves spor kot akt' Protičeve mrž-nje proti Vesnicevi koncentracijski vladi. Proti6eva skupina se nikakor ne more pomiriti z dejstvom, da bo volitve za konstituanto vodila koncentracijska vlada. letu izvoženo v našo državo preko milijardi in so bili zato tudi carin ski dohodki veliki. Toda o teh dohodkov je imela državna blagajna jako malo, ker je bilo blago zacari-njeno v Sloveniji, ki je obdržala vso carino zase. Finančni minister je sedaj odredil, da se mora vsa v Sloveniji plačana carina poslati v Beo-?rad. (Op. nredn.: „Politika" oči vidno ne ve, da je blagajna finančne delegacije v Ljubljani ravnotako državna kakor ona v Beogradu -in da iz obeh disponira isti finančni minister. S takim vestmi „Politika" irepko zastruplja vodnjake.) Nova vlada v Franciji. Pariz, 24. septembra. (Izv.) Po objavljenem izidu volitev za predsednika republike, podal se je predsednik narodnega konventa v spremstvu justičnega ministra in predsed-ka poslanske zbornice v predsedniški salon, kjer je predsednik narodnega ionventa naznanil Millerandu njegovo izvolitev. Millerand se je za-ivalil v daljšem govoru in povdar-jal dolžnost vseh merodajnih faktorjev, da morajo strniti vse svoje moči v delu za povzdigo in veliko bodočnost Francije. V svojem programu morajo imeti vse stranke točko, da se kar najpopolnejše izvedejo vse določbe versajske mirovne pogodbe. I francoska demokracija mora v spo- j razumu z zavezniki delovati za to, da se omograi dostojanstvo in veličina Francije. On bo v sporazumu s svojo vlado in parlamentom nadaljeval politiko, ki mora biti vredna zmag in žrtev francoskega naroda Pariz, 24. septembra. Levgues je bil imenovan za ministrskega predsednika in za ministra zunanjih poslov. Ministri Millerandovega kabineta obdrže svoje portfelje. Bruseltska konferenca. Braessel, 24. septembra. (Izvir.) Danes ob 3. uri popoldan je bila otvorjena finančna konferenca, katere se udeležujejo delegati 30. držav. Predsednik Ador je pozdravil navzoče. London, - 24. septembra. „Daily Nows" doznavajo iz Bruslja, da se bodo zastopniki bivših sovražnih držav sioer udeležili konference v Bruslju, toda baje le, da bodo izrekli svoje pridržke. Ker pa ima konferenca le namen, da §e posvetuje, a da ne odločuje, sploh ni razločka med bivšimi zavezniki, sovražniki in nevtral-ci. Kakor poroča list, bo obseg posvetovanj odvisen od razvoja konference same, na vsak način pa se bodo obravnavala valutna in kurzna vprašanja vsega sveta. Vsaka država se bo izrazila o svojem finančnem položaju in pripravljali se bodo sklepi glede mednarodnih kreditov. Odposlanstva bodo manj zastopala mnenja svojih vlad, kakor gospodarska naziranja svojih držav. V spornih slučajih se ne bo glasovalo po zastopnikih posameznih držav, temveč po glavah, ki so pri konferenci zastopane. Vsako odposlanstvo ta obeta- gel zavzel Aleksandrov^ jalo iz treh oseb, in sicer iz 1 zastopnika vlade, iz 1 bančnega strokovnjaka in 1 trgovca. Laško deiavstvo na umiku. Rim, 24. septembra. (Izvirno). Strokovna zveza „Zveza kovinarjev" je sklenila zasedene tovarne izprazniti. Boljševiki in anarhisti se še upirajo. Pridobili so zase delavce v Turinu in Genovi. Razkol v socialistični stranki je gotova stvar. Z ozi-rom na zahtevo Lenina, da se morajo vse zmerne stranke iztrebiti, je izjavil Turati zastopniku „Giornale d'Itali a": Mi ne moremo razumeti, na kaj se upirajo komunisti. Naša skupina šteje 9/10 parlamentarne frakcije in 10/11 v strokovni zvezi. Prihodnji kongres odloči, katera smer bo zmagala, na vsak način pa mi ostanemo zvesti svojemu programu. Zanimivo je, da „Avanti" zahteva izključitev Turatija in ModigHanaiz stranke. Kuga na Reki. Reka, 24. septembra. Po ugotov-Ijenju kuge so bih trije bolniki takoj preneseni v bolnico za kužne bolezni na Pehlinu. Dvajset oseb, ki so bile ž njimi v dotiki, so takoj izolirali. Od ponedeljka na torek je obolela na znakih kuge še ena oseba. V soboto zvečer je umrl stotnik Grossi. Mestne zdravstvene oblasti nastopajo z vso strogostjo. Leto dni, odkar je do-šel D'Annunzio, se javni higijeni ni posvečala nobena skrb. Krematorij za sežiganje smeti že par mesecev ne obratuje. D'Annunzio je namesto, da bi skrbel za čistost mesta, znal prirejati samo svečanosti, proslave in plese, medtem ko so se smeti na raznih mestih, kakor n. pr. pri inzel-jeniškem domu in tobačni tovarni ru pičile. Zagreb, 24. septembra. (Izvirno). Zaradi kuge na Reki sta odpotovala Bakar zdravstveni načelnik in en bakteriolog, da ukreneta vse potrebno v svrho obvarovanja naših krajev pred pogubno kugo. Ultimst angleških rudsriev. London, 23. septembra. (Izvirno). Konferenca rudarjev je po diskusiji o zadnjih vladnih predlogih skoro enoglasno sklenila, dati vladi še tri dni časa, da izpolni delavske zahteve, nakar se začne stavka. Poštne stavke v Avstriji ne bo. Dunaj, 24. septembra. Kakor javljajo večerni listi, so poštni nameščenci izjavili, da se zadovolje z obljubami, k so jim bile dane pri zadnjih pogajanjih in da se vsled tega odrekajo stavki. f Stavka zdravnikov na Dunaju. Dunaj, 24. septembra. (Izvirno) Pogajanja z zdravniki bolniških blagajn so se izjalovila. Zdravniki so raditega sklenili, da s 1. oktobrom opuste službo pri bolniških blagajnah in bodo sprejemali člane bolniških blagajn le kot privatne bolnike proti plačilu. Bolniške blagajne blagajne na Dunaju štejejo nad 300 tisoč članov. Stavka gostov proti gostilničarjem. Ženeva, 24. septembra (Izvirno). Vmnogih mestih Zedinjenih držav je izbruhnila čudna stavka. Ker gostilničarji vkljub znižanju cen živil niso hoteli znižati cen, so gostje povsod korporativno zapustili Ideale in se podali v sosedne trgovine z jestvina mi, katere so potem zavžili v ljudskih drevoredih. V Bostonu se je stavke udeležil tudi župan Peters sam. General WrangeL London, 24. septembra. Iz Carigrada javljajo, da je general Wtao> Iivi predsednik francoske Ljubljana,, 24. septembra. Ko so vprašali Clemencoana, zakaj ne kandidira za predsednika, je smeje odgovoril: Zadnjic sem bil prestar, danes sem pa premlad! Je pač zahvalnejši posel lov na tigre, nego voditi francosko politiko!" In oni danj ko se je sestal francoski kon-ven% da voli novega predsednika, vkrcal se jc v Marseillesu stari Cle-menceau na ladjo, ki ga je odpeljala proti Indiji —-. no lov na tigre. Še nikdar ni pokazala francoska javnost toliko nezanimanja za spremembo v Elizeju, kakor sedaj: bila je popolnoma ravnodušna ob vprašanju. kdo se bo vselil v Elizej: Mil-lerand, Jounart ali Doumergue. A mrtvilo in ravnodušje, ki je prevladale v javnositi, prešlo je tudi v politične kroge in stranke, ki niso pokazale nobene aktivnosti, ki niso sestavljale programov svojih kandidatov, tako je prišlo, da je ostal edini kandidat Millerand, ki je tudi zmagal. Izvoli!' Milleranda novim predsednikom .iiicoeke republiko torej ne pomenja zmage kake nove politične ideje ali celo novili smernic v francoski notranji ali zunanji politiki, njegovo izvolitev je smatrati kot nekako politično dedščino odstopi všega Deschanela. V krogu svojih političnih prijateljev in somišljenikov je Millerand še pred designi ran jem izrekel par besedi, ki naj značijo njegov program. To, kar je storil in delal v osmih mesecih, ko je bil predsednik francoske vlade, taiste cilje bo zasledoval tudi kot predsednik francoske republike, to je vstaloženje državnega življenja po katastrofi svetovne vojske, podvojeno delo na vseh onih panogah, ki so trpele v vojni. To jc vse kar je povedal Millerand o svojem bodočem delu in javnost jc sprejela ta n jegov program ravnota-ko ravnodušno, kakor njegovo kandidat uro in izvolitev. Pred komaj dobrim tednom se je sestal v Aix les Baiusn takratni predsednik francoske vlade Millerand z italijanskim premierom Giolittijem, takrat je Millerand tudi prvikrat iz-pregovoril par l>esedi o našem vpra1-šanju in povedal Giolittiju, da Eran-< i ja ne bo interv enirala v jugoslo-vansko-itali janskcm sporu, ker ga smatra kot sporno vprašanje teh držav, vendar pa je resno svetoval Italiji. da naj takoj začne z neposrednimi pogajanji z -Jugoslavijo. Posledico tega prijateljskega sveta vidimo v sklepu italijanske parlamentarne komisije, ki je po dolgi in burni debati pooblastila Sforzo, da nadaljnje v Pnllanzi prekinjena pogajanja. Tako je nastopil Millerand kot predsednik francoske vlade, in želeti je, da to stališče zastopa tudi kakor novoizvoljeni predsednik fran-r-< sfko republike! odločbe, je deputacija protestirala proti ne pravičnostim, zatiranju ter julijskemu pustošeniu. Zahtevala je odpomoči in jamstva, da se izvedejo zahteve, vsebovano v spomenicah, ki so bile predložene. Ministrski predsednik je zagotovil deputaciji svpjo dobrohotnost in primerne odredbe. (Benevolenza e provvedimenti cor-rispondenti)." J + Pred jadransko konferenco. Glasilo bivšega italijanskega zunanjega ministra barona Sonnina „Gi-ornale d'Italia" brezobzirno napada sedanjega ministra con te Sforzo, in njegovo politiko v jadranskem vprašanju, češ, da nastopa popolnoma v onih nesrečnih smernicah, ki jih je dal italijanski zunanji poli-I ' ' popustljivi Nitti. Sforzin refe-j«.-;' v parlamentarni komisiji ni zadovoljil nikojrar; Sforza ni mogel navesti nobenega pozitivnega rezultata svoje politike; edino kar je povedal pozitivnega, je bilo poročilo o evakuaciji Albanije! „ Sforza je izpraznil Albanijo", pravi „Giornalc", na način, ki nam jc vsem v spominu. Za Albanijo smo žrtvovali milijarde, prelili toliko naše krvi. a sedaj je Sforza prečrtal s kratkim po-tezom enega najvažnejših "-Ionov londonskega pakta. Mi pa se še danes čudimo po teh dogodkih, ako se nam na Balkanu rogajo in nas imenuje „narod od Kobarida in Valone!" Nadalje list izraža svojo bojazen, da bo Sforza na jadranski konferenci tako popustljiv, kakor je bil popustljiv v Pallanzi Nitti, ko je takoj re-tiriral na Wils>onovo črto! Napadom na Sforzo se pridružuje tudi nacionalistično časopisje, ki očita Sfor-zi že narodno izdajstvo, češ da je velik srbofil, da se je navzel tega duha, ko je bil diplomatski predstavnik Italije pri srbski vladi_ na Krfu in da ga vežejo prijateljske zveze z dr. Trumbičem! + Naknadne občinske volitve v Macedoniji. Ker se zaradi albanskih vpadov na naše ozemlje niso t treh okrožjih mogle vršiti občinske volitve, jc sedaj, ko je nastal zopet red in mir v teh okrožjih, ministrstvo za notranje zadeve razpisalo za dan 17. oktobra občinske volitve v obmejnih okrožjih, in sicer v metohijskem, prizrenskem in ohridskem. -f Program nove češke vlade. Češki ministrski predsednik Čeruy je izjavil, da je prva naloga, nove vlade, pomiriti in otišati politične strasti in združiti vse Cohoslovake v skupnem delu za državne interese, - Za ministra javnih del je imenovan inž. Kovafik. lastnik velike tovarno za poljedelske stroje v Pro-tejovu. Politične beležite. + Zloraba uradne oblasti. Poverjenik za kmetijstvo g. -Tan, se je na državne stroške udeležil nekaterih premovanj konj. Pri tem je kot oficielni govornik nastopal za svojo politično stranko, češ, da imata v roki poverjeništvo in ..Kmetijsko družbo", torej razne podpore, vsled česar treba, da kmetje pristopajo k SLS. Pri premovanju v Kranju je ta poverjenik šel tako daleč, da je napadel bivšega ravnatelja „Kmetijske družbe" g. Gustava Paca. V interesu čistosti naše uprave mora javnost zahtevati, da sc tako strankarstvo iz uradov izčisti. Od kar je „Kmetij-ska družba"' v rokah ene politične stranke, ki jo hoče zase eksploatira-ti, vlada tam mrtvilo in premoženje sc krči. Poverjenik Jan se boji občnega zbora, kjer se bo moralo razpravljati o milijonski škodi, ki je povzročena pri ..Kmetijski družbi" na račun kmetov. Dasi se priprave lahko izvedo v par tednih, se občni zbor odlaga. + Tržaški Slovenci pti Giolit-tiu. Tržaška ..Edinost" od dne 23. t.m. javlja: Vsled julijskih dogodkov je politično društvo ..Edinost" sklenilo odposlati deputaeijo našega naroda na zasedenem ozemlju k ministrskemu predsedniku Giolittiju. Vodja depntacije in društveni predsednik dr. Josip Wilfan nam je včeraj brzojavih „L>eputacija društva ..Edinost" jc bila sprejeta v torek od ministrskega predsednika Giolit-fcija, Povdariajoč pravico do samo- Prosvefa. isradno @Seda§išce. Drama: Sobota, 25. septemb.: Bcrnarcl/ShaTv: Pvgmalion, Izven. < Nedelja, 26. septemb.: Milan Ogri- zovič: Hasanaginica. Izven. Ponedeljek, 27. septemb.: Leonid An-.drejev: Anfisa. B, Opera: Sobota, 25. septem.: Leoncavallo: Glumači, Chopin: Gozdne vile. E. Nedelja, 26.septemb.: Verdi: Trubadur. Tzveti. Ponedeljek, 27.septemb.: Zaprto. — Izpremembe v repertoiru opere. Zaradi obolelosti g. Richterjeve se iz-premeni repertoir opere sledeče: sobota 25. t. m. Glumači, abonement E. Nedelja 26. t. m. Trubadur, izven abonementa. — Glumači. Komu niso znani Le-oncavallovi „Pagliacci", potujoča igralska družba, ki zabava ljudi s svojimi komedijami, a v srcu nosijo s seboj tragedijo življenja, boj za srca. Videli smo jih že tolikokrat na našem odru in smo jih prišli zopet gledat. Gledališče je bilo polno. Uloge so bile zasedene z našimi najboljšimi silami, opera je krasno uspela, pevci so želi mnogo priznanja. Gosp. Levar je dosegel uspeh takoj v prologu in je bil v igri izborna figura. Drvota je ,.pajaco", kakor si ga moremo misliti. Neddo je pela gdčna. Zikova s strastjo in ljubez. nijo. Beppo je bil Mohorič, Sihrio Romanovski. Zbor je bil pester in slikovit in je kakor po navadi dobro rešil svojo nalogo. Gozdne vile. Balet 9e pri nas šele razvija. Predstava je pokazala, da imamo nekaj dobrih sil. Zbor bo rabil še mnogo vaje. Sicer so „Gozdne vile" srčkana stvar. Chopinova godba je poba mehkih, lepih melodij, Id se zlivajo v eno pesem romantič nih sanj. Po nji je ga. Poljakova podala balet gozdnih vil, ki s svojim plesom očarajo pesnika 'n gledalca. Glavne plesalke so dosegle aplavz na odru. Balet je dirigiral gospod Balnikp. ki je dobro obvladal sceno in orkester! — I. pokrajinska slikarska razstava. V nedeljo 26. t m. se otvori ob 10. uri dopoldne, in to ob vsakem vremenu, v Windischerjevem salonu v Novem mestu, I. pokrajinska slikarska razstava, pod vodstvom enega naših največjih slikarjev, R. Jakopiča. Pri ti priliki se vabi k otvoritvi naše občinstvo, kateremu bo nudil običajni tedenski literarni večer, ki se bo vršil ločno ob 8. uri zvečer v pri-tlivni dvorani Narodnega doma, vsestranski tedenski užitek. Razstava (klane odprta od 26. t. m. do vštetega 11. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, na kar se občinstvo iz okolice Novega mesta kakor tudi ostalih dolenjskih krajev opozarja. — Zasebna glasbena šola profesorja Druzoviča v Mariboru začne svoje 3. šolsko leto z vpisovanjem 1. oktobra. — Prosvetno delo dijaštva. Društvo jugoslovanskih svobodomiselnih akademikov v Mariboru je imelo pretekli teden svoj 9emestralni občni zbor. Društvo namerava razširiti svoj notranji in zunanji delokrog na vse mariborsko okrožje in otvoriti ciklus znanstvenih, književnih in poljudnih predavanj. Kakor hitro bodo dopuščale to gmotne razmere, bo razpisalo tudi ustanove za revne svobodomiselne akademike. — Mariborsko gledališče. V sredo zvečer se je ponavljala Gorskega drama „Na dnu". Tgralo se je pri-lično dobro, obisk slab. V četrtek je bila repriza Cankarjevih „TIlapeev", ki je nad kril jevala premi joro. Gledališče slabo obiskano. prihoDnjo Številko jotra' dobe sama oni, ki so vplačali Sckolsfti vestnih. sv Sokol Hrastnik. Okrožni ziet gornjeposavskega okrožja v Hrastniku dne 12. t. m. se je nad vse pričakovanje sijajno obnesel. Pozdravili smo okrožna bratska društva in brate geste iz Celja in Laškega; le-tem gre zasluga na tako lepem uspehu tega zleta. Po javni telovadbi je govoril župni starosta brat dr. Sernec iz Celja pred članstvom in mnogo-brojnim občinstvom ter žel za svoja izvajanja burno pritrjevanje. Hvala mu! Za njim je navduševal navzoče za sokolsko delo okrožni starosta brat Taufer iz Zagorja. Med čini-telji, ki so pripomogli k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu zleta je imenovati narodno občinstvo hrast-niško, rudniško ravnateljstvo in ostalo industrijo. st Žensko telovadno drnštvo v Ljubljani javlja, da se vrši vpisovanje k telovadbi „2enskega telovadnega društva v Ljubljani" dne 27. in 28. t. m. od 17. do 19. ure zvečer v telovadnici I. drž. gimn., in sicer v sledeče oddelke: otroški oddelek (deklice in dečki od 5. do 10. leta, naraščaj (deklice od 10. do 15. leta), gojenke (deklice od 15. leta dalje), damska telovadba. Vpisnina znaša 10 K, ukovina 40 K polletno, damska telovadba mesečno 20 K. Dalje naznanja onim krogom, ki so se zanimali za društvene športne odseke, da vsled raznih notranjih zadržkov istih v letošnji sezoni še ni moglo urediti. Priprave se vrše dalje, da se omogoči pomladanska sezona. S plesnimi tečaji za deklice in otroke prične „2en: sko telovadno društvo v Ljubljani" v mesecu novembru. Trajali bodo tri mesece in se bo predavalo poleg plesnega pouka tudi o bontor.u. Nadaljnji pedatki sledijo. sv Sokolstvo za Koroško. Koroški dan v Ljubljani. Poživljamo vse brate in sestre, da se zberejo v nedeljo zjutraj v svojih društvenih prostorih, kjer dobe vsa potrebna navodila za pobiranje darov. Bratje vsi v kroju. Darujte cvetlice za „Koroski dan". Vse, ki imajo cvetlice, prosimo, da jih darujejo Sokolskemu Savezu za Koroški dan. Cvetlice naj se oddajo v Narodnem domu, I. nadstropje, v .nedeljo dopoldne. Dijake brez razlike poživljamo, da sodelujejo pri Koroškem dnevu. Dijaki se zbirajo v Narodnem domu ob 8. uri zjutraj. * Iz npravništva. Prihodnjo šte to pošljemo samo onim, od katerih smo prejeti naročnino. Kdor hoče list prejemati brez presledka, naj uprav-nišivu sporoči po dopisnici z obratno pošto, ker prihajajo denarne pošilja-tve v naše roke šele po petih dneh. Danes je minulo mesec dni, odkar izhaja Jutro". V tem času se je utr-dda splošna sodba, da je naš list najboljši slovenski jutranjik, ki da-leko prekaša po svojih točnih in naglih vesteh vse druge liste. Da bo moglo Jutro" še bolj procvitati, prosimo naročnike, da podaljšajo svojo naročnino, čitatelje pa vabimo, da stopijo v krog naročnikov. Na mesec stane naročnina le 15 K, do novega leta 45 K. Naročnikom v Ljubljani in v Mariboru se dostavlja Jutro" že v zgodnjih urah na dom. Naročnino sprejema v Ljubljani upravniš-ivo JulraSodna ulica št. 6, v Celju upravništvo Jutrar", Aleksandrova cesta št. 8, v Mariboru pa anonina pisarna g. Sušnika, Grajska ulica. * Osebna vest. Za okrajnega komisarja je imenovan deželnovladni kon-cipist dr. Anton Farčnik, vodja gospodarskega urada v Celju. * Dr. Jovan Cvijič, vseučiliščni profesor in član naše plebiscitne komisije na Koroškem, ki je obolel na kamenu, je odpotoval iz Celovca v Karlove Vare. * Nov rumunski poslanik Teodor Emandi je dospel te dni v Beograd: včeraj ga je sprejel v posebni avdi-jenci minister za zunanje zadeve dr. Trumbič. * Volilni senat pri celjskem okrožnem sodišču je sestavljen sledeče: Predsednik dvorni svetnik dr. Josip Kotnik, člana deželnosodna svetnika dr. Dougan in dr. Žiher, namestnika pa deželnosodna svetnika dr. Levič-nik in dr. Flerin. '* Odvetniški izpit je napravil v Ljubljani dr. Milan Orožen, odvetniški koncipijent pri dr. Kalanu v Celju. * Zaradi plebiscita na Koroškem se opozarjajo vsi javni uslužbenci s plebiscitnega ozemlja in tudi oni, ki so imeli 1. januarja 1912 stalno bivališče v coni A ali B na Koroškem in so bili povodom sovražnosti na Koroškem leta 1919 pregnani ali so morali iž varnostnih ozirov zapustiti plebiscitno ozemlje, naj takoj prijavijo po narodnih svetih svojo glasovalno pravico, ker z 29. septembrom, poteče reklamacijski rok. Za glasovanje pa naj si pri svojih podrejenih ob-lastvih preskrbe primeren dopust. * Oddaja tujskih sob. Deželna vlada za Slovenijo je sklenila nov pravilnik glede oddaje sob in prenočišč. Po ti naredbi sme podjetje ali zasebnik prepustiti tujcu sobo le v tem slučaju, ako se ta izkaže z nakaznico državnega stanovanjskega urada in le za oni čas, ki ga imenovani urad naznači. Paziti je na to, da bo nakaznica pravilno podpisana od onega, ki išče sobo, ker se njegov podpis kontrolira s podpisom pri stanodajalcu. Vsako izpremembo mora stanodajalec takoj javiti. Stanovanjski urad določi ceno sobe, kurjave in razsvetljave. Prestopki se kaznujejo z globo do 20.000 kron, ozir. do 6 mesecev zapora. * Koroška mladina v Ljubljani. V torek, 28. t. m. poseti Ljubljano čez 1300 šolskih otrok iz tužne Koroške v spremstvu učiteljev in starišev. Plebiscit je pred durmi in važen je utis, ki ga bo napravila ha njih slovenska stolica isti dan. Slika, ki jo bo nudila Ljubljana, ostala bo neizbrisna v njih spominu. Poživljamo zato vse hišne posestnike, naj razobesijo zastave raz svojih hiš, posebno veliko naj jih vihra po Dunajski cesti in Kongresnem trgu. Občinstvo se opozarja na prihod koroške šolske mladine in njih spremljevalcev v torek, 28. t. m. Natančen program sprejema se objavi v časopisih. Članice „SpI. slov. žensk, društva" m „Klu-ba Primork" se vabijo danes popoldne ob Ys5. uri na magistrat. Sestanek je važen in neodložljiv, zato ste naprošate, da se vsaj tokrat zanesljivo in točno odzovete. * Plebiscit na Koroškem se bliža. Naša stvar je pravična, zmagala bo. Ali zmaga mora biti čim sijajnejša — za to rabimo denar, denar m zopet denar. Samo še tri tedne je čas. Spomnite se ob dvanajsti uri — se-zite v žep in pošljite prispevke na društvo „Gospo6vetski zvon", JLjufe- Ljubljana, 24. septembra, . dr. Val. Rožič, blag. namestnik, Metelkova ulica št 5. Kdor pa želi položnice, naj naznani na isti naslov.. * Povsod so enaki. Glasilo klerikalnih Bunjevcev v Bački „Subotiške Novine" so začele z volilno agitacijo in razširjajo med pobožnimi Bunjev-ci najnesramnejše laži, tako na pri-mer pišejo, da je minister Pribičevič prepovedal poučevanje veronauka v višjih razredih srednjih šol, da je prepovedal, da župniki po vaseh ne smejo voditi nadzora nad šolami, da župnik ne sme biti šolski vodja, da je vzel iz občinskih uprav vse šolstvo in jih podvrgel svoji komandi! Isti list napada ministra za vere, Marinkovi-ča, da je ukazal, kako morajo duhovniki javljati policiji vse cerkvene obrede, ki se vrše po cerkvah, da bi mogla policija nadzorovati službovanje duhovnikov po cerkvah. S takimi nizkimi podvalami gredo v volilni boj klerikalci med pobožnimi Bunjev-ci, a mi se ne čudimo, ker smo čuli, videli in brali pri nas še kaj hujšega. * Ulica 15. septembra. Beograd-ski občinski svet je sklenil, da se v spominu dneva, ko je naša vojska leta 19IS. izvršila proboj na solunski fronti, imenuje enn beograjskih ulic „ Ulica 15. septembra. V ta namen so izbrali „Beogradsko ulico"; toda šele sedaj so se spomnili, da so že leta 1914. prekrstili to ulico v. spomin umrlega ruskega poslanika v Srbiji Hart\viga v Hartwigovo ulico. Da se uredi to vprašanje, je izbran poseben odsek, ki bo poleg tega izdelal predlog za prekrstitev mnogih drugih ulic v Beogradu, ki nosijo zastarela in nepomembna imena. * Papež in kinematografi. Nedavno je javil vatikanski službeni organ, da je papež na prošnjo kinematogra-farjev imenoval za zaščitnika kinematografov sv. Janeza Krstnika. Sedaj pa poroča ta list, da je sveti oče grozen prijatelj kinematografa in da gre ta njegova ljubezen tako daleč, da se je v Vatikanu ustanovila nova tovarna filmov, ki bo na debelo izdelovala posnetke pod zaščitno znamko „San Marco filmi". Ravnatelj tega, na široko zasnovanega kinematografskega podjetja je kardinal de Bel-monte, a tehnični vodja monsignor Grasso. Papeževa tovarna je dosedaj izdelala že dva velika filma, in sicer pod vabljivimi naslovi „Mala cvetli-čarka" in „Neoskrunjeni", katerih vsebina se prav nič ne razlikuje od vsakodnevnih kinematografskih šun-dov in pikanterij! Pač res čudno, da se v času, ko se ves kulturni svet bori proti škodljivemu in nemoralnemu vplivu kinematografa, spozabi papež tako daleč, da v svojem Vatikanu ustanavlja fabriko za razmnoževanje in pospeševanje demoralizacije. Kakšne so pač pobude, ki so vodile sveto stolico pri ustanavljanju takega podjetja. ne vemo. a gotovo ni ena najmanjših ta, da so danes kinematografi in filmska industrija jako rentabilna stvar. * Agrarna reforma na Koroškem. Ministerialni inšpektor dr. Vilko Pfei-fer, ki je imenovan kot okrožni agr. poverjenik za Maribor, prevzame za čas plebiscita vodstvo agrarnega urada v Velikovcu; referent dr. Matko Brnčič bo za isti čas vodil okrožni agrarni urad v Borovljah. * Vodstvo Ciril-Metodove družbe v Ljubljani izreka iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 31. glavna skupščina tako lepo izvršila, posebno pa damam združenih ljubljanskih ženskih podružnic, ki so s svojo znano narodno požrtvovalnostjo priredile obsežno dobrodelno prireditev ter tako prav izdatno pripomogle tudi v gmotnem oziru družbeni blagajni in pevskemu društvu ,Ljubljanski zvon', ki je priredil brezplačno družbi v korist koncert. * Vojaška vest. Pukovsko okrožno komando v Celju je namesto polkovnika Slavka Kvatemika, ki je izstopil iz vojaške službe, prevzel podpolkovnik Naumovit. * Izprememba hišne posesti. Pri-marij kirurgičnega oddelka celjske javne bolnišnice dr. Fran Steinfelser je kupil hišo gdč. Gradi na Dolgem polju št 5. * Dekliški internat v Celju težko pogrešajo starši z dežele, ki bi radi poslali svoje otroke v celjsko meščansko, trgovsko aH kako drugo šolo, pa jim je to vsled pomanjkanja stanovanj nemogoče. V Mariboru imajo dekliški internat Vesna, v Ptuju Mla- diko, v Celju pa smo v tem oziru na slabšem, ker bivša občinska uprava za take stvari seveda ni imela zmisla. Upamo, da bo novi občinski zastop v tem ozira ukrenil vse potrebno. * Shod vojnih invalidov za celjsko okrožje se bo vršil dne 3. oktobra v Narodnem domu. * Vladnim zaupnikom v Gornji Radgoni je namesto obolelega okrajnega komisarja Milana Makarja imenovan vladni koncipist Levičnik. * Iz Trbovelj se nam poroča, da je našlo občinstvo, ko je hotelo dne 22. t. m. oddati na poštnem uradu pošto, dotični oddelek zaprt, na njem pa napis: „Zaprto, ker si uslužbenci iščejo stanovanja". Kakor se je po-2neje zvedelo, je dotični uslužbenec sporočil poštnemu ravnateljstvu, da ne more dobiti stanovanja, na kar je to naročilo občinskemu uradu, da nakaže stanovanje. Občinski urad je kratko odgovoril, da stanovanja ne more nakazati, poštno ravnateljstvo je pa potem odredilo, da se urad lahko zapre za čas, ko se išče stanovanje. Zahtevamo, da se ta stvar uredi, ker vendar ne moremo ostati brez pošte! * Sreien in Jelena Obradovic-Retta znana transformista, priredita v Narodnem domu v Ljubljani v sredo, dne 29. in v četrtek, dne 30. t. m. veliko predstavo z vsemi svojimi sve-tovnoznanimi atrakcijami. Predpro-daja vstopnic v trafiki Šeienburgova ulica št. 1. * Na ulici ukradene kite. V Zagrebu je v ponedeljek zvečer neki gibčen tat sredi Ilice neopaženo odrezal dvema sestrama, kj, sta hodili v spremstvu svoje matere, njune divne kite. Gospodični sta bili ravno prispeli v Zagreb in sta bili oropani za najlepši okras svoje lepote. * Nezgoda. Na glavni cesti pri cerkvi v Spodnji Šiški so 21. t. m. splašeni konji podrli na tla 58letne-ga tajnika Feliksa Majerja, stanu-jočega v Kolodvorski ulici štev. 35. Bil je znatno poškodovan in je zado bil tudi živčni pretres. bomo na prihodnji olinipijadi, ki bo najbrže v Rimu, dosegli uspehe, se ie treba pripravljati. Ni nam treba prikrivati, da smo na športnem polju šele v začetkih. Jugoslovanski šport šele nastaja. Zato p<"»zflr avl jamo v Ljubljani prvi športni teden, ki naj pokaže, kaj zmorejo naše mlade sile. ,,Športna zveza" je prevzela važno nalogo, da združi v sebi vse panoge športa in da nam ustvari prvi športni list. Organizacija športe je prvo vprašanje, ki »a moramo rešiti, prednc moremo misliti na prve usneh«. Športni teden ima namen, da pokaže javnosti vse vrste domačega športa in prisodi prvenstvo po zaslugah. Ljubljanskih tekem se udeleže vsi klubi v Sloveniji in bo nam dana prilika, da vidimo uspehe. Želeti je, da bi publika posvetila športnemu tednu dovolj pozornosti in pokazala, da zna ceniti smer športa za naš splošni napredek. Športni teden. Pri letošnji olinipijadi v An verz i bo vzbujali občno pozornost tudi Švedi in Finci: torej dva severna naroda, ki ju opravičeno prištevamo med male narode.Oboji so dosegli dovolj častne uspehe. V tekmi z Angleži, Amerikanci iti. sicer niso mogli doseči zmag, a dosegli so priznanje. Švedi so bili na olimpijadi zelo mnogoštevilno zastopani; niso prišli samo tekmovalci, prišla je z njimi tudi publika. Imeli so celo svoj ]>ev-ski zbor. Ta publika ni prišla samo gledat, ampak je na tribunah skrbela za to, da je obračala pozornost na Švedske nastope. Pravijo, da je tu in tam delala za švedski šport prav glneno reklamo. Da je prišlo na olimpijado toliko Švedov, temu ni bi! vzrok le v tem, da je iz Švedske v Belgijo precej kratka pot, ampak pred vsem v tem, da so se zadnja leta bvedi z vso resnostjo pripravljali za olimpijado. Po neuspehih na zadnji olimpijadi leta 1912. so šli Švedi sitematično na delo, da povzdignejo šport v svoji domovini. Za svoj „švedski sistem" so napravili po Evropi veliko reklamo in so ca sprejele zapadne gimnastične organizacije. Doma so razpredli športno organizacijo po vsej državi. Pripravljali so se za svetovno tekmo. Bil i so tudi na letošnjem sokolskem zletn v_ Pragi precej številno zastopani. Na anverški olimpijadi so Šve- st Spored »Športnega tedna". Sobota 25. septembra. Ob 15. uri. Prostor: Dirkališče. Loddelek preizkušnje konj: ježa v terenu na 25 km. Ob 16. uri. Prostor: S. K. Ilirije. Lahkoatletične tekme: 1.) tek na 400 m, 2.) skok na višino z in brez zaleta, 3.) tek 1500 m, 4. metanje kroglje in kopja, 5. ) tok z zaprekami, 6.) štafeta 4krat 100 m. Nedelja 20. septembra. Ob 0. uri. Prostor: S. K. Ilirije. Lahkoatletične tekme: 1.) tek na 100 m, 2.) skok v daljavo z in brez zaleta, 3.) tek na 200 m, 4.) metanje diska, 5.") finale na 100 m, 6.) skok ob palici, ' finale na 200 m. Ob 11. uri. Startnim, cilj stafe na prostoru S. K. Ilirije. Propagandna štafeta skozi Ljubljano. Štafete menjajo: 1.) Prostor .,Ilirija", 2.) Gosposvetška cesta, 3.) Bleiweisova cesta, 4.) Na; rodni dom, 5.) Pošta, 6.) Kavarna ,.Evropa"'"', 7.) Gosposvetska cesto, pred Južno železnico, S.) Gosposvetska cesta, 0.) Prostor ,Jlirije". Ob 14. uri. Prostor: Dirkališče. Ob pol dirke: za prvenstvo, 1.) 1 km 3rez vodstva, 2.) 25 km z motornim vodstvom, b) vmesne dirke: 1.) 3, 5 in 10 km ter 1 km preko zaprek. II. Dirke z motornim kolesom na 10 km. III. r.. oddelek preizkušenj konj: a) šolsko jahanje in jahanje čez zapreke. Ob 15. uri. Prostor: rije". Nogometna tekma. Spar-ta proti S. .K. Cel je. Ob 17. uri. Prostor ,,'Ilirije". Ilirija proti komb. moštvu 1 j ubij. nogomet, klubov. Od ponedeljka 27. septembra do petka 2. oktobra. Od 9. do 11. uro. Prostor: „Tlirijc" Lahkoatletične pred-vaje vojakov Dravske divizije. Od 14. do 16. ure. Vojaške lahko atle-tične izbirne tekme. Od 10. do IS. ure. Vojaške nogometne tekme. Od 9. do 11. ure, Lakkoatlctičm kurs za civilne športnike. Torek 23., sreria 29., četrtek 30. septembra. Dnevno ob 15. nri. Prostor: Na Kozlerjevem vrtu. Tenistekme. Soboto dne 2. oktobra. Ob 16. uri. Prostor: S. K. Tli rije. Nogometno tekme m«*! kombiniranimi moštvi ITerines, Jadran Primorje, Slovan, Sparte. Svoboda Nedelja dne 3. oktobra. Ob 7. uri 30 minut. Prostor: Kongresni trg. Start avtomebilne neu stop vožnje: Ljubljana, Kamnik, Gornji grad, Mozir-ie, Vransko, Ljubljana. Ob J), uri Prostor: S. Iv. Ilirije. Disteneni marš v vojaški opremi (za civilne športnike in vojake). Ruta: prostor ..Iliri je", Gosposvetska cesta, Dunaj ska cesta, Šeienburgova ulica. Gradišče. Gregorčičeva ulica, Večna pot, Koseze, Podutik. Št. Vid, prostor „T.lirije" -(skupno približno 17 kilometrov L Od 0. do 11. ure. Pro- tin bo potem ▼ časa mrtve sezone na | denarnih tržiščih intervenirala pri j reguliranju knrza noče valute. Uredba predvideva zelo veliko kazni za Beograd, 20. septembra, špekulante, ki uničujejo vrednost Finančni odbor je »vršil danes : naig^ denarja V njej se nahaja tu-pretres finančnega zakona. Z- ozirom ^ ^ ^ menjalnice na obsirn^t materiala, se bodo spre- g*™* **** i"avno ^teolo Za- minjevalni predlogi izroči« financ-; ^ J*V^1?0 r neinn ministru pismeno. Ako spre j-; ** I**?1.1 90™ smen me finančni minister vse spreminje-1 javljam prodajata blago v valne predloge, bi se mogel finančni »"Oftranstva V zgoraj omenjeni ^ zakon predložiti parlamentu že pri- :^1 £ ^o sklenjeno, da bodo nasi hodnji teden. Glavni spreminjovalni idrzavl^1.!zvajah M predlogi so javnosti že itak znani. !to <®*^v,jo. ** morejo izročiti fi-Finančni odbor je vpošteval težko; nanenemu ministrstvu ^ 35 odstotkov finančno stališče nese države in je|™*,n«?tl v zaradi tega votiral nove davke. Z vso i™ ^J1 vaIutl" Finančno mimstr-odločnostjo pa je nastopil proti raz-:stvo plačevalo tujo valuto po nim določbam finančnega zakona, ki, dnevnem kurzu. ne bi državi pripomogli donovih do-! = Zvišana trošarina. Delegacija liodkov, pac pa bi ogrozili redovnoj ministrstva financ v Ljubljani ob-administracijo, ki je ze itak razralj-, javlja ^ naloRU finančnega mini9tr-jana. Sedaj se bo moral finančni mi- j stv^ da je troforina na nekatere mster izjaviti, katere spreminjeval-j predmetc povišana, na druge prodne predloge, oziroma v kaki meri jih ^ ^ na noVQ uvedena. Mi smo more akceptirati. To se bo zgodilo svojčas ^^ 0 delovaniu ]a. prihodnji teden, na kar bi pnsel fi- (montaraeRa finančnega odseka, ki jc naneni zakon v parlament ki ima;sklenil, da se imajo nekatere troša-zadnjo besdo. Ker so pa volitve pred r;nske znižati. Pri nekate- dunrn m je velik del poslancev iz-|rih pavkah so celo referenti fi-ven Beograda, se ne ve, ali bo parla-. nan6nepa ministrova soglašali, tako ment sklepčen Kaj se bo zgodilo v da je bi, sklepj da ^ ima trošarina tem slučaju s finančnim zakonom, je Ui&K. soglasen. V objavi tukajšnje flanes se negotovo. Pretežna večina 1 -i-i---•-■- n___."r_____ • • . . \ di pokazali, kaj doseže dobra orga- Jtor: S. Iv. Ilirije. Lahkoatletične ni racija in navdušenje za stvar. Isto tako £o Finci presenetili svet. Finci so po naravi večinoma slabotni in nizkih postav. Vkljub temu ?o vzbudili mnc«o pozornosti s svojimi nastopi. Tako so ti severnjaki pokazali, fla imajo re^no voljo, meriti se na športnem_ jx>1 ju z drugimi velikimi narodi. Čehi v Anverzi niso imeli sreče: dogodek pri nogometni tekmi jim jo prinesel celo slab glas v tujini, ker so se baje vedli nesporta mansko. Češki listi pripisujejo ne-nspt-h nepripravljenosti, in opozarjajo na Švede in Fince, ki so mnogo bolj pripravljeni prišli na olimpijado. Zato pa hočejo sedaj takoj začeti s pripravami za prihodnjo olimpijado. Napisali smo te podatke, da vidimo pomen športa za mali narod. Mi smo šli letos na olimpijado brez po-Bcbnili priprav. Ustanavljali smo olimpijske odbore, ki pa šc niso povsod prišli do dela. Če hočemo, da prireditve. O!) 14. uri. Prostor športnega kluba ..Ljubljane". Regata na Ljubljanici. l.)_ Parove dvojke s krmarjem, 2A Štirice s krmarjem. oven t. z izjeduačeniem, 3.) Ilandi-kap za vse kategorijo prijavljenih čolnov, 4.) Skiff (enojka).' Ob 16. nri. Prostor: S.K.Ilirije. Nogometna tekma. Atletik S.K.Celje': Iliriji Ob 17. uri. Prostor: Kongresni trg. Cilj avtomobilne non-stop vožnje. Ob pol 21.uri. Prostor: Velika dvorana „Union-a". 'Razdelitev kolajn, nato zabava s plesom. Poslano. Pozor! Dospeli so svctovnr.zaani prvovrstni auirleški laki tvrdke Najlor Brothers Ltd, London. Prodaja jih Ivo Premeri, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, ki imi glavno zalogo za celo Jugo-Javijo. Gospodje trgovci in obrtniki se naprošajo, da se z njimi preskrbijo pravočasno, preden poide zaloga, ker z ozirom na teikoče dolgo vožnje in ocarinjenia žal ni mogoče imeti vedno vseh vrst t zalogi. ad 198 finančnega odbora stoji na stališču, da finančni zakon, kakor ga objavlja minister Slojajiotlč, nima zakonske veljave, dokler ga ne sprejme parlament. V tem zmislu so j)odali slovenski poslanci, ki so člani finančnega odbora, svoje izjavo ter protestirali proti temu, da bi se novi davki, ki jih predvideva finančni zakonski načrt, pobirali pred parlamentarno odobritvijo. Zahtevali so tudi od finančnega ministrstva, da no izvaja finančnega zakona. Žal, da finančni minister nd pristal na to zahtevo, ampak predpisuje nadalje nove davke. Zaradi tega postoji konflikt med finančnim odborom in ministrstvom. Kako se bo ta conflikt rešil, je danes še nejasno. Odločba pa bo padla prihodnji teden, ko se zopet sestane Predstavništvo. Brczdvdmno je, da ima finančni odbor\prav, ako zahteva, da se izvršba finančnega zakona odgodi. in da odklavja vsako odgovornost. Ena najvažnejših pravic parlamenta jc, da dovoli vladi proračun. To pravico je treba čuvati. To stališče zastopajo sodniki v Srbiji, ki so mnenja, da zakoni, ki niso sprejeti od Narodnega Predstavništva, nimajo zanje obveznosti. Pemu mnenju se pridružuje tudi )r-žavni sosvet,, to je najvišje upravno in državno'soidlšČe Srbije. Ako ne bo spre jet finančni zakon v parlamentu. ne bo imel eksekutivne moči v •'Srbiji. delegacije finančnega ministrstva pa ti sklepi niso vpoštevani, ampak se predpisuje trošarina v prvotnem visokem iznosu. Vidi ee. da finančni minister ne vpošteva sklepov finančnega odbora, ampak da hoče izvajati svoj načrt. Naša dolžnost pa je, da seznanimo javnost s sklepi finančnega odbora, ki se je trudil, da bi konsumenta ščitil pred previsokimi bremeni, kolikor je pač pri sedanjih razmerah mogoče. V naslednjem podajanje trošarino, kak<»v jo predpisuje finančni minister, številke v o-klepaju pa pomenijo trošarino, kakor je zaključil finančni odbor: 1. sladkor od sladkorna pe«e ali sladkornega trsa 8 kron za kg (4 K v zmislu zaključka finančnega od! ra); 2. sladkor drugih vrst, in si<-.-škrobni, sadni, grozdni itd. 1*60 K za kg (1-60 K"); 3. pivo od hcktoli-trske stopnje 8 K (6 Iv). Ker ima naše pivo povprečno 8 stopinj, bi se plačalo od hl piva 128 K, oziroma po predlogu finančnega odbora 96 kron: 4. kresiva do 25 g 8 K (8 K), čez 25 g 16 K (16 K): za namizna in stenska kresiva 48 K (4S K"); prosta pa so ognji]a in kremen; 5. alkohed C špirit) 80 K (80 K) za __ _ . . hoktolitrske stopnjo; 6. žganje 40 K babrovička .... —- t . _ "r- j Sinodo žoin. industrija Guunan ..... iS = Monopol sladkorja. O polu sladkorja javlja dopisni urad: Finančni odsek je sprejel predlog finančnega ministra o novem davim na sladkor. Država bo sladkor prevzela v monopol in vsled tega tudi prodajo sladkorja v vsej državi, kakor je izvedla prodajo tobaka. Potreba sladkorja zr.aša na leto 8000 vagonov, v Jugoslaviji pa se ga pridela 5000 vagonov v 14 tvornicat Država bo od teh tvornic kupila, sladkor po 7 dinarjev za kilogram, ostanek pa bo kupila v inozemstvu, la sladkor se bo v monopolu prodajal po 11 dinarjev. Nihče ne bo smel prodajati sladkorja dražje, prodajalci pa bodo obvezani, da bodo imeli sladkor vedno v zalogi. Na ta način bi prebivalstvo imelo sladkor ceneje, kakor doeedaj, država pa bi imela od lega 160 milijonov dinarjev dobička. — Opomba: Opozarjamo, da finančni odsek, ki je sklenil uvesti monopol sladkorja, je odsek, obstoječ iz ministrov financ, železnic, prehrane, poljedelstva in agrarne reforme. Parlamentarni finančni odbor ni sklepal o tej stvari. Po olv stoječih zakonih ima pravico urejati monopole edino le parlament in ne ministrski finančni odsek. = Statistika krav v ČchoslovaSki. Po uradni statistiki: na Češkem 928.425, na Moravskem 360.746. v Šleziji 61.594. na Slovaškem 415.564 glav. Skupaj 1,766.329 krav. = Otvoritev proge Novi-Kmpa. Železniška direkcija javlja da se proga Bos. Nori - Bos. Krupa dne 25. septembra izroči javnemu prometu. Bone 24. septembra. Zagreb. Današnja borza je bila neobičajno slaba. Opažalo se je splošno padanje efe-ktov. Padale so tudi valute, vendar pa ne tako močno. Devize: Berlin 197 do 200. "Milan 510 do 518. London 410 do 415. Neu-vork 113 do 115. Pariz 770 do 90, Praga 165 do 166. Dunaj 33.50 'o 39. Vabite: dolarji 112 do 112.50, avstrijske krone 40 do 42, rublji 125 do 12S. češke krone 170, funti 402, franevki franki 780. napoleondorji 410 do 415, marke 195 do 197. leji 220 do 224, lire 500 do 502. Efekti: Pi(i» a 11 trg., obrt i ind.. Hrvatska eskomptna . . Bankm Brod na Savi . . Jadrana*^, baalta . . . H rv. z.ma'jska banka . . • fcnbljanaka kreditna . . . Vr ra hrr. štadion;?-? . . . Ke .tea pn&a banka . Srbska banka -- Devizna centrala. Predvčerajšnjim smo objavili kratko notico, da je finančni minister ukinil devizno centralo in da so bo odsle j izvažalo za našo valuto. Po informacijah na pristojnem mostu v Beogradu jo ta zadeva taka-le: Pred mesecem se je vršila v Beogradu enketa raznih gospodarskih in finančnih krogov glede devizne centrale. Vsi interesenti so se izjavili, da je treba ukiniti de-virno centralo ter d s. naj velja načelo, da se ima izvoz vršiti za nršo valuto. 7. oriroin na tss klep je izdal finančni minister jrircdbo, s katero ukine dosedanjo devizno centralo. Dopisni urad ]>oroča o tem sledeče: Na seji ministrskega sveta je bil sprejet načrt uredbe, ki jo jo izdelal finančni minister glede ureditve prometa z valutami in devizami. S to uredim se odpravlja devizna centrala, njene funkcije pa preielejo na generalni inšpektorat finančnega ministrstva. Vsi naši produkti se bodo prodajali v inozemstvo za dinar ali krono. Tuji kupci bodo vsa svoja plačila morali vršiti izključno v naši valuti, katere bodo kupovali pri nas za valuto svoje države. Kontrolo, da je bila dinarska novčanica kup-jena pri nas, bo vršila Narodna >anka s svojimi j>odružnicami in koncesionirane banke, pri katerih x>do inozemski trgovci morali kupovati dinarsko-kronske novčanice in od katerih bodo dobili potrdila, s katerimi se bodo mogli pri obmejnih carinarnicah izkazati, da je valuta kupljena v naši državi. Tretjina na ta način odkupljenih deviz bo pri- padla drža-vi. Država bo zbirala- te devize v fondu nri Narodni banki plbčajo dvojno trošarino. (40 K) za bektolitrsko stopnjo alkohola; finančni odbor je sklenil, da se ima t:i davek pobirati pri nas šele tedaj, ako se uvede tudi v Srbiji. Žganje z« domačo vporabo iz lastne produkcije ostane do gotovo količine trošarine prosto. 7. kvas R K (8 K) za kg. Na novo so se uvedle sledeče trošarine: 1. kava S K (8K) za kc; 2. kavini nadomestki 2.40 K (2.40) za kg: S. riž 1.60 K za kg (1.60): finančni odbor je sklenil, da ima biti riž, ki s« pridela v naši državi. prost vsake trošarine, za uvozni riž naj se plača trošarini v znesku SO v m k?: 4. jedilno olje 1.60 K (K 1.00) za liter: gl-is-m •;lo.pa finančnega odbora 1-i im°Io hiti olje, ki se pri nas pridela, trošarine prosto, za impo7tira.no olje pa naj bi se plačala trošarina po 80 v za !štej: 5. fina vina 24 K za liter (24 K): •>. liker, konjak, esenci jo za pijačo 32 K z* liter <33 K) : rum 24 K ra liter (24 K) ; 8. sveče, izvzom.li lojeve in voščene 1.60 K za ksr (K 1.2*0); f». električna razsvetljava a) od /srnice do 16 normalnih sveč- 40 K, po sklepu finančnega e>dbora pa bi ostale proste od i.rošarine, b) od žarnice od 17 do 32 sveč 40 K (20 K), c) od žarnice preko 32 sveč za vsako normalno svečo 2.40 K (K 1.20), d) od ob-ločuice 100 K na mesec (40). Občine plačajo le polovico trošarine, kolikor gre za razsvetljavo mesta s tokom lastne proizvodnje in s svetili lastne neposredne nabave iz inozemstva; 10. svetilni plin K 1.60 za kubični meter (40 v); 11. kalcijev karbid K 2.40 za kg (K 1.20.); 42. kisova kislina 16 K za 100 kg in.vsako stopnjo (16 K); 13. mineralne in druge vode a) v steklenicah do litra 1.60 K (40 v), v steklenicah nad 1 litrom 3.20 K /80 v), c) druge vode, kakor pokalice, sifon, sinavka itd. imajo plačati polovico pod a) in b) navedene trošarine. Im-portirane mineralne in enake vode denar blago ..... 431 430 . . . 16S5 16*0 ... S05 310 . . . .... 74 . . 1P5J 1185 , . . . 10.70'; 10'00 ... 4*1 -'«> i . 910 !)Ia . . «•!» e.non . . 97', ;000 . . . I201 t960 Dunaj, devize v prostem, prometu: Zagreb 244 do 2i .">15 do 517, rublji 280. marka 504 do 509.50, francoski franki 1700. švicarski franki 4070 do 4080, fiuiti 850. Efekti: Av.^lr. kronfka renta........... majska renta ........... Ogreka Kronska renta .......... V. avstrijsko vojno posojilo ....... Tn-5Vp srečke............... Krwrtni rivod ta trg. in indngtr..... As^oMiki................ Sankver.in................ Hojerska s9m,iljska banka ....... Avji'c-Ogrska Aanka ...... /i-r.ojttenska banka............ Dr/avne i^ezmes............. Jnžaa želeu:».............. A!i».n?-Montan ......•...., i'ro?ka ieterna ininstr.......... Zurieh. devize: Berlin 9.80, Ho bmdska 192.60. Nevrvork 621, Lon-dem 21.68. Pari/. 41.80. Milan 25.60, Bruselj 44.20. Kopenbagen 84.75, Stockbolm 124.75. Kristiania 84.50, Madrid 90.75. Bnr-nos Avra= 230. Praga 8.0O B - •>: Vremensko poročilo. LinMiana SO« m ni Oaa ti. aept 14. aept si U o o S « Ji I ».ari K. ari iS. ari 7«-8 7*2-7 741-9 S g o - fZ 14-7 Vetrovi tat vetra sL aev. vsh Neko megla lasno Obir »44 m »ad majem sept It. ari «0(1 11-0 sr. tet. aap. del. c aept 8. mi Ml 1 to-o si. jat tap. I ■kmaapmd: 'Lepo',' 17-«, normalna « S ta toplo vreme. Konzoraj „Jatra". ..... Odgovorni urednik Vit Z jelene. fltftt* n t Mali oglasi, i Bontorisfinja, S0: ^ govora. A. Snšnlk, ZaloSka oesta 21. Svetovnoznani prvovrstni angleški laki 192 Upravništvo dnevnika ,f Jutro", Sodna ulica štev. 6 sprejme zanesljivo lovarne Naylor Brothers Lld, London _ se dobijo pri glavnem zalagateljn za Jugoslavijo ■i^ejme ^p^^e^pStaii^po^oj^HniM i IVO PREMERL, Ljubljana, Kolodvorska uliea 18. in stanovanje v hiši, dobra plača po do- ____ Bar**« vsakovrs*,° - lOCae 3» • • - blago. Ii lemično čisti Pnnda C9 dobro ohranjen star stroj riuua uu za krojača. Fr. Slfrer, Sv. Petra nasip 53 I. 190 3- 3 j izvežbano strojepisko. Oglasijo na; se le prvovrstne moči z večletno prakso. _ ___.« obleke. Vel fiešporferjev „...„„ i.rf.v^Tnl«03 „«i„, 51 C I Ljubljana Poljanski nasip št. 4 C*7Q}1r.li!ro ovratsikf. zapsst- npraiifl Jiilra, km unča si. 5. . L^^L ..i * a veiiGiiKa BiCfl ta sme!.- - Podružnic : Šelenburgova al. 3 ■n. e io? :3spaska ul. 38. Rabim za takojšnji nastop Ifjp nun i mili^ , ve^ga^nc^ ^v^tajlt L gll©^^ PtlM Sprejme se tudi samo za popoldanske ure. Franc Ravnikar. 8— 2 mestni tesarski mojster, 210 Linhartova ulica štev. 25. ERJAVEC & TURK trgovina z železnino pri ,.Zlati lopati" (prej Hamerschmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 147 naproti križevnlške cerkve. 26—2 Podružnice: Hovo mesto Claviii (rj. ALOJZI! VODNIK, kamnosek ===== I .jubljana, Kolodvorska ulica - 1 ip&fl sponi! vedite v zaloii. 15 vrst marmorja 7.n pohištvene oprare, rodbinske grobnice, mavzoleji, umetniški portreti iz marmorja, razna cerkvena ■ dela, mlinski kamni. : 170 3 Koševje St. 39. Došlo je fino angleške blago! Najfinejše obleke, površnike, žakete, angleške raglane sa gospode, kostume in plašče po najnovejši modi izdelaj e 131 « m . v •« w » m 3-3 in slamnike Tseb vrst. cd preprostih do najfinejših ima ▼edno v zalogi tovarna klobukov ln slamnikov 152 13—2 Franc Cerar v Stobu uošta in šdleaišia jostaja Domžale pri LjaMlaoL Prevzenja tudi vsa tozadevna dela ter popravlja in preo likuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila iu moderniziranje tvrdka Kovačevič St Trž&n v Prešernovi nlici St. S, kjer so tudi vs: vzorci vedno na razpolago. Telile potrebščine ■ST priporoča 86 13-6 tona §(ouitty Ljub!ja:i Kolodvorska ulica 37. Solbo, meblirano ali ju-azno, v mestu ali okolici, ižee trgcveo. Naslov rove: Iglic, krojaški mojster. Kolodvorska nlioa 28. 217 2—1 TE male, retkove, mandeljne itd. od tovarno Jos. Bajšter, Šoštanj, se dobi v glav zalogi v Ljubljani fiospesvetsl (Marijo Tsrezijg) cesta 1. Zaloge: Ljubljana, Celje, ftiaribor. ' v 121 Ljub liana ianufakfiura 196 13-2 Zaloga: Turjaški trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1/1. | Špecerijsko in delikatesno blago | dobro asortirani, raznovrstno kolonijalno blago, kakor: kavo, čaj, riž, Čokolado, kakao, olje, testenine, milo, sir, klobase, gnjati, konaervirane ribe, konjak, rum, likerje ter bogato zalogo šampanjca in viDa v steklenicah in divjačino, samo prvovrstno blago, priporoča Anf. Sfaeul, Ljubljana Šelenburgova ulica. mm g Jos. Stopar Posor r F. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica št 6. Pozor! L i.adstrcp;e. acicnourguva Ulica &u u. i. nadstropje. Posebna delavnica za obračanje in moderniziranje oblek. Strankam, ki prinesejo same blago, ista postrežba in garancija. COSUUCH-LiNE Irst BTew7ork-Buenos-Ayres-Klo di J&neiro Santos-Kontevldeo. 94 17-4 rrs^jiss^^i^^fjUK^A-^srr Brezplačna pojasnila in prodaja voznib listov ' za potnike iz Slovenije edinole pri: SIMON KMETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26. Konkurenine cen«! Samo na debelo! Vsakovrstna manufaktura se dobi po najnižjih, oenah pri tvrdki 112 20—5 BRUMAT F, LJUBLJANA, Mestni trg 25 L Lastni avle sa prevajanje: Konkurenčne cene! i. ■ manufakfurita trgovina res Ljubljana, 202 3-1 Dunajska cesta St 5. Jadranska montanska družba Brsojevi: »Montana«. d. Z O. z. Telefon St. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) _ ... , Vse vrste kovin, rudnin te kemikalij ter vse tedu- Prodaja lil Kupuje strijske izdelke. spadajoie t rudarsko, fuiinarsko na debelo: lmpott, in kTV^0 ,tr0k0'_Eksport. U Kopajte pri fr^ah, M inserirajo y „Jntrn"! ~ 1 Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn == iz Prostejova (Češkoslovaška) ...... Glavna zaloga za kraljestvo SHS Fran Derenda, Ljubljana nudi po primerno znižanih c<>rr.b bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode, uite in dečke ter za vsakovrstne delavske sloje. 125 2 Trpežno blago. Samo na debelo. tipaje pa Bajvišjta dnevnih cenah trgovina z deželnimi is gozdnimi pridelki, Ljubljana, Beethovnova ulica. 168 Prosi se za ponudbe. 5-4 fimM Uri M i z Prisili sMa^ -Waterproof cloth se dobe pri tvrdki 165 8-3 e H E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg it 10. Kdor hote imeti ree s pristnim blagom prepleskano bišo, pohištvo in lakiranje raznih »koles" r peči, naj se obrne na tvrdko ■ stavbni in pohittveni pleskar in IKar Liuhliana, Kolodvorske ulica 6. ponistTO in lanranje razum ,koibs ▼ Tone Malgaj,' l vseh vrst vedno v zalogi. Vsevoltne žarnice dobavne S t po najnižjih cenah | pri tvrdki mSYETIjAK Centrala: 333 5-4 E Ljubljana,Mestni trg 25.1 Pivov ION", M Ljubljana-Spodnja Slika Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. priporoča svoje izborno pivo v sodcih in stekle* nkah. O obe se tudi tropine in sladne cime, ki so kot živinska pita zelo priporočljive. 43 52-5 : Jadranska banka: sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji -p Beograd, Celje, Dubrovnik, Mor, Kranj, §j tjubljana, JSaribor, JSetkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Wien. 3 poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ti- in inozemstva.