novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy AutoControllo i n il i LA NUOVA FORMA TARIFFARIA A CONSUMO! št. 40 (1640) Čedad, četrtek, 22. oktobra 2009 Groupama IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI Agente Generale Groupama Assicurazioni S.p.A. 0432 732112 (Udine) 040 636088 (Trieste) Katia, da Stermizza verso le stellette A 29 anni diventa la prima comandante di Compagnia all’interno del 9° Reggimento alpini di stanza all’Aquila, il prossimo anno diventerà capitano. È già stata in Afghanistan (dove probabilmente tornerà) ed in Kosovo. Katia Franz non è un fenomeno, è una ragazza normale che ha scelto una vita non facile ma che le piace, le dà soddisfazioni e la rende orgogliosa. Di se stessa e anche della sua terra, le Valli del Natisone. È infatti nativa di Stermizza, nel comune di Sa-vogna, dove risiede la sua famigha e dove torna ogni volta che può. Diplomata all’Itc di Cividale, è entrata all’Accademia militare di Modena nel 2000. segue a pagina 5 Zgodovina Benečije pod drobnogledom Na pobudo Inštituta za slovensko kulturo od 5. novembra 2. ciklus Beneških kulturnih dnevov Slovenski pozdrav nadškofa Personale bilingue, tabelle ed altre indicazioni in italiano e sloveno, lo stesso anche per depliant ed in parte per il sito internet. L’Ikea ha investito ed intende investire anche in futuro sul bilinguismo, italiano - sloveno e sul plurilinguismo. Lo ha affermato il direttore del negozio di Viliesse, il tedesco Ulf Seemann, presentando alla stampa oltre alla ricca offerta della nota azienda svedese di arredamento ed oggettistica per la casa, anche la sua filosofia. Non è evidentemente un segreto che la multinazionale svedese voglia avvicinare meglio gli acquirenti di oltreconfine, offrendo loro un servizio più qualificato, mentre si sta preparando a penetrare ulteriormente in quei mercati nei prossimi anni. Ed è quindi senz’altro questione di marketing. Ma Seemann lo ha detto con chiarezza, la scelta è stata dettata anche dal fatto che in provincia di Gorizia lo sloveno è una lingua d’ambiente e riconosciuta ed è giusto che abbia la sua visibilità. Del resto la multinazionale svedese ha adottatto questa linea di condotta anche in altri negozi in Europa in zone plurilingui e nelle fasce confinarie, come ad esempio a Klagen-furt/Celovec. E certamente il successo della multinazionale è dovuto anche a questa sua speciale sensibilità per i territori in cui si insedia e per la loro cultura, dandole allo stesso tempo visibilità. Una bella lezione per tutti, anche per coloro che valutano il valore di una lingua soprattutto per la sua valenza economica, si appellano all’inglese e al cinese (senza conoscerli), sminuendo e rifiutando una lingua come lo sloveno, considerata lingua povera, senza futuro e senza utilità. Po prvih uspešnih Beneških kulturnih dnevih, ki so lani potekali v Spetru na temo slovenskega jezika, njegove krajevne razčlenjenosti, zgodovine in razvoja ter vloge jezika pri prepoznavnosti določenega teritorija in torej njegove valence v pospeše- vanju turizma, je Inštitut za slovensko kulturo priredil drugi ciklus predavanj tokrat na temo zgodovine. “Odkrivajmo našo zgodovino” je naslov srečanj, ki se bodo odvijala od četrtka, 5. novembra, do 25. februarja 2010 v špetrski občinski dvo- rani. V programu je osem srečanj, ki segajo od predzgodovine do prve svetovne vojne. Vodil jih bo zgodovinar in glavni urednik štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banchig, ki je tudi zasnoval letošnje Beneške kulturne dneve. Z njimi je Inštitut za slovensko kulturo prevzel dediščino študijskega centra Ne-diža, ki je z vsestransko poglobitvijo naše problematike začel že v polovici sedemdesetih let in ohranja tudi osnovni koncept: na vsaki konferenci sta praviloma dva predavatelja, eden iz znan-stveno-akademske sfere iz Italije, drugi iz Slovenije, vsak govori v svojem jeziku in je zagotovljeno simultano prevajanje. V četrtek, 5. novembra, bo v središču pozornosti prazgodovina. Najprej bo arheolog Matija Turk predstavil Posočje v kameni dobi, nato bo zgodovinar Giuliano Bastiani predstavil DVD “Življenje med Nadiškimi dolinami in Posočjem 50 tisoč let od tega”. Večer bo sklenil arheolog v tolminskem muzeju Miha Mlinar, ki bo spregovoril o Posočju od bakrene dobe do prihoda Rimljanov. beri na strani 8 iussig ; ASSICUF La tua pi è assi IUSSIG ZULIANI ZULIANI (AZIONI wtezione curata Via Carlo Alberto, 3 Tel. 0432.732112-e-mail: assicurazioi L_______ /assicurazioni -Cividale del Friuli -Rx 0432.583880 ii@iussig-zuliani.it Grande successo del Burnjak a Tribil superiore che si conclude nel prossimo fine settimana Castagne, certo, ma anche altri prodotti delle Valli del Natisone che in autunno sono particolarmente generose (mele, succhi di mela, aceto, zucche, formaggi caprini, miele, marmellate, lavanda...). E poi i prodotti dell’artigianato locale con materie prime rigorosamente naturali, fisarmoniche e canto popolare, concerti, caldarroste e ribolla e tanta voglia di stare insieme in amicizia e nel rispetto della nostra tradizione, lingua e cultura: sono questi gli ingredienti che hanno reso il Burnjak di Tribil superiore uno degli appuntamenti più amati dell’autunno che richiama a Stregna e nelle nostre valli tanti visitatori, ci fa conoscere ma dà anche impulso alla nostra economia. Lo si è visto anche domenica scorsa, quando la parrocchia ha festeggiato la sua festa tradizionale ed il paese è stato “invaso” da visitatori. leggi a pagina 6 e 7 »Prosim, po slovensko, božji žegen!« S temi besedami je novi videmski nadškof, mons. Andrea Bruno Mazzo-cato, v nedeljo zaključil svojo homilijo ob svoji uradni umestitvi (imenovan je bil že 20. avgusta) v videnski katedrali. Že od vsega začetka je torej novi vodja Videnške cerkve izkazal veliko spoštovanje do vseh v pokrajini živečih skupnosti in njihovih vernikov. Ob zaključku svoje prve pridige v vlogi videnskega nadškofa je namreč prisotne v stolnici furlanske prestolnice pozdravil tako v slovenskem kot v furlanskem in nemškem jeziku. beri na strani 4 Un paese e una valle in festa Tanti volti giovani a presentare le ricchezze di una terra che ha buone possibilità di sviluppo | A proposito di lingue ed economia La lezione degli Svedesi giuliaI Ospiti di gente unica • .... ' * %■ ■ vTJSJ* Torre, Natisone. Cplftc Provincia di Udine Četrtek, 22. oktobra 2009 2 Polaganje vencev bo 31. oktobra Ob dnevu mrtvih hvaležen spomin ' ;, z!* 0 morebitnih združitvah na slovenski levici Ob dnevu mrtvih bomo tudi letos obiskali naša pokopališča in se s pesmijo, svečo in z besedo spomnili slovenskih partizanov, ki so svoja življenja žrtvovali v boju proti fašizmu in nacizmu. Polaganje vencev, ki ga organizirata Upravna enota in Združenje borcev za vrednote NOB iz Tolmina, bo letos v soboto, 31. oktobra. Delegaciji iz Kobarida in slovenski predstavniki iz Benečije bodo ob 7.45 obiskali grob gaspuoda Pas-quala Gujona v Landarju, ob 8. uri grob prof. Paola Petričiča in Antona Birtiča v Špetru, ob 8.30 Izidorja Predana - Doriča na Lesah. Nato bo prva delegacija nadaljevala pot k Svetemu Štoblanku, kjer bo ob 9. uri, krajša spominska slovesnost pred spomenikom in pred grobom gaspuoda Maria Laurenciga, ob 10. uri bo v Gorenjem Tarbiju, ob 10.30 pa pri Svetem Pavlu v Černetiču. Spremljal jo bo moški pevski zbor Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše. Druga delegacija bo z Les šla v Topolovo, kjer bo ob 9. uri, ob 10. bo na pokopališču v Podutani, ob 11. uri pa v Oborči. Na teh spominskih svečanostih bo sodeloval moški pevski zbor Golobar iz Bovca. Opoldne bo, kot je tradicija, osrednja slovesnost ob spomeniku Rezistence v Čedadu. Popoldne bo prva delegacija obiskala pokopališče v Matajurju ob 15. uri, druga pa bo ob 13.45 v Če-neboli, kjer bo položila šopek tudi na grob Ada Conta. Nadaljevala bo pot proti Osojanem v Reziji, kjer bo polaganje venca ob 16.30. Ristori bodo obnovili Gledališka sezona v teatru Ristori bo letos krajša, saj ga bo Občina Čedad v sredini januarja zaprla in začela dela za obnovo. Program obnove, ki jo bodo v drugi fazi dopolnili z deli na fasadi, bo korenito spremenil notranjost gledališča. Po napovedih namerava Občina posodobiti in obnoviti skoraj vse, od odra in oblačilnic do dvorane, kjer bodo zamenjali stenske obloge, tla in tudi sedeže. Preuredili bodo tudi vežo. Za vsa ta dela bodo uporabili približno milijon evrov. Računajo, da bodo dela zaključili v šestih mesecih in da bo torej Ristori pripravljen za prihodnji Mittelfest. Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn je potrdil, da se je začela razprava o prihodnosti slovenske levice, kar je spet spodbudilo ugibanje o morebitni združitvi strank LDS in Zares. Prejšnji teden naj bi začeli razpravo o prihodnosti strank levega bloka zato, “ker so zaskrbljeni. Če bi v Sloveniji imeli desnico, kot je nemška pod vodstvom Angele Merkel, ne bi imeli skrbi.” Sicer sta predsednika LDS Katarina Kresal in Zaresa Gregor Golobič odločno zanikala govorice o morebitni združitvi. Stranki, v katerih so številni člani nekdanje Drnovškove LDS, sta bili v zadnjem letu pogosto na dveh bregovih v sporih v koaliciji in vladi. Kljub napovedim, da bi lahko LDS in Zares skupaj nastopila na evropskih volitvah, se to ni zgodilo. Oba “liberalna” kandidata, Jelko Kacin za LDS in Ivo Vajgl za Zares, sta prestopila visok prag evropskega parlamenta in zdaj delujeta v isti poslanski skupini. Darko Štrajn je ugotovil, da levica nima težav samo v Sloveniji, ampak tudi na globalni ravni. O konkretnih strankah, ni govoril, priznal pa je, da so začeli razpravo o krepitvi socialnoliberalne politike. A razmišljanje o združitvi LDS in Zares bi očitno ta hip odprlo stare rane. Kljub temu je Štrajn napovedal nadaljevanje razprave o tej temi že na novembrskem posvetu Liberalne akademije. Še najbolj so akademiji naklonjeni v LDS, Pahor bi o povezovanju razmišljal le, če bi to prispevalo k boljšemu vladanju po volitvah, v Zare-su imajo do takega povezovanja resne pomisleke. “Stanje demokracije ni takšno, da bi potrebovali modre čelade, ki bi v obliki zbora za republiko ali zbora za demokracijo združevale sorodne stranke,” je predstavnik stranke Zares Matej Lahovnik komentiral naj novejši poziv liberalne akademije k povezovanju. Lahovnik je opozoril, da stranke ne potrebujejo dežnika, pod katerim bi se stiskale. “Ob takšnih izjavah se ljudje ponavadi nasmehnejo in Motiv iz Maribora rečejo, to je brezveze,” je bil prvi neuraden odziv pri Socialnih demokratih. Predsednik stranke Borut Pahor je povedal, da za zdaj o predvolilnih povezavah ne razmišljajo. Zanj bi bil pogovor o povezovanju sorodnih strank že pred volitvami smiseln le, če bi tako že pred volitvami lahko opravili veliko dela za dobro vladanje po volitvah. Ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je lani podprl zmago levo sredinskega trojčka, je poudaril, da je že takrat menil, da bi bilo zelo idealno, če bi stranke leve opcije združile sile. Morebitnega združevanja dveh strank, LDS in Zares, v eno večjo liberalno stranko pa ni hotel komentirati. Prav Jankoviču v političnih kuloarjih pripisujejo, da potihem načrtuje povezovanje sredinske politične opcije, ki bi jo tudi vodil. Sam je to zanikal, poudaril je, da ni član nobene stranke in da v nobeno ne bo stopil. V krogih blizu LDS in Zaresa sicer menijo, da bi ljubljanskega župana zanimalo le mesto predsednika vlade. Obenem pa poudarjajo, daje vladna koalicija po letu dni koalicijskih kriz zdaj strnila vrste in je Borut Pahor zato celo trdneje na položaju premiera, kakor je bil na začetku mandata. Ob razmišljanju po takšnih povezavah se na levici napoveduje nova stranka. Vlado Dimovski, pred leti tekmec Boruta Pahorja za mesto predsednika SD, jev zadnjih dneh potrdil, da načrtuje ustanovitev nove stranke: Slovenske unije, (r.p.) Domenica 25 ottobre le primarie del Partito democratico Domenica, 25 ottobre, ci saranno le primarie del Partito Democratico per eleggere il segretario nazionale, il segretario regionale e le due relative assemblee - i massimi organismi dirigenti del partito. Com’ è noto i candidati alla segreteria nazionale del partito sono Pierluigi Bersani, Dario Franceschini e Ignazio Marino, per la segreteria del PD del Friuli Venezia Giulia invece Vincenzo Martines, Debora Serracchiani e Maria Cristina Carloni. Il circolo Pd valligiano rende noto che per tutto il territorio delle Valli del Natisone (comuni di Drenchia, Grimacco, Pulfero, San Pietro, San Leonardo, Savogna e Stregna) verrà allestito un unico seggio a San Pietro al Natisone presso la Beneška Galerija in via Alpe Adria n. 69. Sarà possibile votare dalle ore 7.00 alle ore 20.00, esibendo un semplice documento d’identità. Il voto è esteso ai 16enni e agli immigrati con regolare permesso di soggiorno. A Cividale invece il seggio elettorale è stato allestito presso la sede della Somsi in Foro Giulio Cesare 15. nja sodnikov in prič, zaradi katerih je razveljavitev Alfanove četvorne imunitete tako razburila premierja Berlusconija in njegove. Sicer pa velja tudi pravilo, da de-stabilizacijska dejanja z ustreznimi reakcijami dejansko stabilizirajo politično oblast. Desnica sedaj napoveduje ustavne spremembe, ki naj vrnejo imuniteto predsedniku vlade, obenem pa mu povečajo oblast, podredijo politični večini v parlamentu ustavno sodišče in celotni sodni sistem. Ker nima dvetret-jinske večine, bo za ustavno reformo razpisan referendum, ki naj bi postal obenem tudi plebiscit za premierja in njegovo stranko. Zelo verjetno je, da mu bo s sistemom svojih čedalje bolj discipliniranih televizij uspelo prepričati narod, daje tako prav. Navsezadnje je Italijanom všeč, da jih vodi močna osebnost. In kaj jim je mar, če je v pol leta na cesti še pol milijona nezaposlenih? Narodu lahko vedno vržeš polemično kost, kot je islamski verouk. Naj jo gloda. Pismo iz Rima Stojan Spetič 1 Glej jih, spet so tu! Teroristi, namreč. Tisti, ki nenadoma grozijo s smrtjo premierju Berlusconiju in ministru za reforme Bossiju. Grožnjo so jima poslali kar s pismom, da bo dokumentirana. Podpisali pa so se bombastično kot komunistične brigade. Priznam, da meje novica navdala z veliko dozo skepse. Prepričan sem, da gre za že videno provokacijo, katere cilj je zamešati štrene in ustvariti v javnosti val sočutja z napovedanimi žrtvami. Odkar pomnim, niso teroristi nikoli vnaprej napovedali svojih atentatov, saj bi s tem izničili močni odmev presenečenja. In ker gre za izredno varovane osebe, se moramo tudi vprašati, kdo je tak bedak, da svojo izbrano žrtev opozori vnaprej, da bo poskrbela za močnejše straženje in s tem povzročila žrtve v vrstah napadalca. Spomnimo se primerov Massima D’Antone in Marca Biagija. Zadnji ostanki rdečih brigad so jih umorili v trenutku, ko nista bila zastražena in nihče ni pričakoval njunega umora. Torej ne gre za napovedan napad. Teroristično dejanje je v samih pismih, katerih namen je odvrniti pozornost javnosti od drugih, še hujših in zaskrbljujočih zadev. Na primer od palermske preiskave o krvavih atentatih v prvi polovici devetdesetih let in odkritju, da seje državna oblast tedaj pogajala z mafijo, da bi zagotovila imuniteto nekaterim izmed svojih ministrov. Kakšne so bile tedaj politične povezave med mafijo in oblastjo? Koga je mafija podpirala pri naskakovanju državnega vrha? Ali od procesov zaradi podkupova- kratke.si Il nuovo ministro proviene dal Pomurje Il candidato a Ministro delle autonomie e dello sviluppo regionale è Henrik Gjerkeš, docente all’Università di Nova Gorica e originario del Pomurje ai confini con l'Ungheria. Dopo aver adottato uno specifico progetto di legge, già inviato al Parlamento, il governo di Borut Pahor, dunque, dà un altro segnale forte di voler investire in quella parte del paese e quindi favorire uno sviluppo più omogeneo. Gjerkeš è stato proposto dal Partito dei pensionati Desus. Politicamente gli sloveni sono molto insoddisfatti Un sondaggio del quotidiano Deio, appena condotto, mostra un mutamento dell'opinione pubblica slovena. È cresciuta la percentuale degli insoddisfatti. Ben il 40,6% del campione ha dato un giudizio negativo dell’operato del governo Pahor, molto negativo lo considera un altro 14,2% (insieme 54,8%). Del tutto simili anche i dati relativi al parlamento: il 41,8% dà un giudizio negativo del suo lavoro, un altro 12,7% lo considera molto negativo (insieme 54,5%). Libertà di stampa sempre più problematica L’organizzazione internazionale Reporter sans frontieres ha pubblicato martedì, 20 ottobre, un rapporto sulla libertà di stampa nel mondo da cui emerge che mentre negli Usa è migliorata, altrove, anche nell’Ue, è peggiorata sensibilmente. La Slovenia è scesa dal 30. al 37. posto, come la Polonia, ed è stata sorpassata da paesi come Namibia, Gana, Macedonia... Peggio ha fatto la Francia che è al 43. posto. E l’Italia? È precipitata al 49. posto! L'imbarcazione dell'anno è costruita dalla Elan La Elan, nota azienda slovena di sci ed altri articoli sportivi, produce anche imbarcazioni da diporto che per il 60% della sua produzione vende in Italia. Al Salone nautico internazionale di Genova ha ottenuto un importante riconoscimento: la E310 è stata proclamata barca dell'anno 2009 dalle riviste specializzate Vela e Motor magazine. Si tratta di un'imbarcazione destinata sia alle regate che alla navigazione privata, è lunga 31 piedi e costa 64.900 euro. Sponde pulite lungo il fiume Isonzo Sabato 17. ottobre si è svolta sulle sponde delllsonzo la 18. discesa ecologica a difesa e promozione del fiume. L'iniziativa segna anche la fine della stagione sportiva di rafting e canyoning. Ad organizzarla ogni anno è la Soča rafting che quest'anno festeggia i ven-t'anni di attività. I lavori di pulizia si sono svolti sul tratto da Čezsoča a Srpenica, dove ci sono tutti i punti di arrivo e partenza degli sportivi. Sono stati raccolti due metri cubi di rifiuti. Kultura Filmi Petričiča in Roiattija na 12. Film Video Monitogu v V soboto, 14. novembra, v gledališču Ristori v Čedadu Aleš Doktorič v povezavi iz Bruslja, Martina Humar in Mateja Zorn Alvaro Petricig in Paolo Roj atti bosta glavna protagonista letošnje izvedbe Film Video Monitorja v soboto, 14. novembra, v gledališču Ristori v Čedadu. Prireditev, ki je posvečena prikazu izseka filmske kulture in filmov, ki so nastali v čezmejnem območju in Sloveniji, prirejajo Kinoatelje, Kulturno društvo Ivan Trinko in Studijski center Nediža. Alvaro Petricig in Paolo Roj atti pripadata različnima generacijama, kot je na predstavitvi letošnje izvedbe Film Video Monitorja v četrtek, 15. oktobra, v Gorici povedala podpredsednica Kinoateljeja in vodja programa FVM Martina Humar. Oba pa sta iz Na-diških dolin in pri snemanju uporabljata 8mm in super8 filmski trak. Večer bodo ob 18. uri uvedli prav filmi Alvara Pe-triciga, oziroma predstavitev skupne dvd izdaje Trip-tih/Trittico. Gre za dokumentarno trilogijo filmov Pe-triciga, ki je v celoti posvečena Nadiškim dolinam in jo sestavljajo film Sarce od hiše (1998), Starmi cajt - II tempo ripido (2003) in Mala apokalipsa (2008). Prvi film so že predvajali na Postaji Topolove leta 1998, pred dvema letoma pa je avtor z njim sodeloval na Dnevih etnografskega filma v Sloveniji. Z drugim se je Petricig udeležil Festivala slovenskega filma leta 2004, največji uspeh pa je nedvomno požela njegova Mala apokalipsa, s katero je med drugim lani tudi osvojil nagrado Vesna za posebne zasluge na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Dvd bo izdan v treh jezikih (slovenščina, italijanščina, angleščina) in obsega tudi knjižico s podatki o filmih, uvodno besedo predsednika Kinoateljeja Aleša Doktoriča in tekst Alvara Petriciga. Izdajo Triptih/Trittico bo predstavila javnosti turinska režiserka in antropologinja Rossella Schillaci, zatem pa si bodo gledalci lahko ogledali njen film Vjesh/Canto (Pesem, 2007), dokumentarni film o albanski skupnosti v Lukaniji v Južni Italiji. Ob 20.45 pa bodo v gledališču Ristori zavrteli pet kratkih filmov, ki jih je Roj atti posnel v Benečiji in potrjujejo njegov veliki talent, ki je prišel do izraza že pred tremi leti s filmom Človek iz Srednjega: La raccolta delle patate (Pobiranje krompirja), Natura con neve - La primavera (Narava in sneg - Pomlad), Delitto in pineta (Umor pod borovci), Maschera (Maska) in L’attesa (Čakanje). Ker gre za neme filme, jih bo v živo spremljal Renato Rinaldi, izkušeni furlanski skladatelj, ki že vrsto let stanuje v Nadiških dolinah. Na predstavitvi čedajskega Film Video Monitorja pa je Mateja Zorn, vodja projekta Nagrada Darko Bratina, ki jo Kinoatelje podeljuje že deset let (najprej v okviru čedajskega posebnega filmskega večera, zadnja leta pa samostojno), razglasila tudi letošnjega nagrajenca. To je armenski režiser in producent Harutyun Khachatryan, ki s svojo avtorsko poetiko in emotivno fotografijo odlično slika armensko realnost in kulturo, kar še posebno velja za njegov zadnji film Sahman (Meja). Avtorski pristop Harutyu-na Khachatryana zaznamuje prepletanje pozornega opazovanja realnosti z metaforično pripovedjo. Khachatryan se zaveda neizmerne moči gibljivih podob, zato posveča fotografiji pomemben prostor in ji prepušča vlogo glav- nega pripovedovalca. Film Sahman je postavljen na armensko - azerbajdžan-sko mejo, v kraje ki jih je po razpadu Sovjetske zveze v letih 90 zaznamovala vojna. Vendar je njegova glavna želja pripovedovati ravno o prehajanju meja vseh vrst, o preseganju čustvenih, moralnih in psiholoških meja. Očitno je, da je Khachatryanov film povsem v skladu s prepričanjem Darka Bratine, kateremu je nagrada posvečena, daje medij filma, videa in televizije najboljše sredstvo za odkrivanje posamezne družbe, njene zgodovine in kulture. Dodatne informacije o filmu Sahman so na razpolago tudi na spletni strani www.border. am. Armenski režiser se bo udeležil večerne svečane podelitve v četrtek, 3. decembra, v Gorici. Dan kasneje pa bo pod njegovim mentorstvom potekala celodnevna delavnica, saj se organizatorji zavedajo, kot jev računalniški povezavi iz Bruslja povedal predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič, da lahko izmenjava izkušenj s tujimi avtorji koristi tudi lokalni produkciji. Film Sahman bodo predvajali tudi v Trstu (5. decembra) in letos prvič še v Kinodvoru v Ljubljani (4. decembra). Le produzioni del Kinoatelje viaggiano in Europa Mala apokalipsa, il documentario di Alvaro Petricig prodotto da Kinoatelje e Zavod Kinoatelje e coprodotto dal Circolo culturale Ivan Trinko, dopo essere stato premiato all’edizione 2008 del Festival del cinema sloveno con il premio “Vesna” per meriti speciali, è stato presentato a Do-cumentArt, il festival europeo del documentario che si tiene tra Germania e Polonia. A costituire la peculiarità di questo festival, giunto alla sua terza edizione, è la collaborazione tra due città situate sul confine: Szczecin (Polonia) e Neubranderburg (Germania). Tra le 67 opere selezionate, provenienti da 11 nazioni, è stata presentata nella sezione “Eastern Bloc” anche Mala apokalipsa, in programma martedì 20 ottobre a Szczecin e mercoledì 21 ottobre a Neubrandenburg. Allo Cankarjev dom di Lubiana è stata inaugurata invece la mostra Photonic Luminarie, che presenta una selezione di artisti sloveni che utilizzano il linguaggio della fotografia e del video come mezzo di ricerca e sforzo creativo nell’ambito delle arti visive. Nella sezione video, intitolata “La prospettiva delle città”, è stata inserita EU-fo-ria di Anja Medved. L’installazione audiovisiva è stata concepita in occasione dell'ingresso della Slovenia nell'area-Schengen. Il gruppo Extra3 a Postaja Topolove 2008 Il progetto Colpi in trasferta a Medana Video e musica presso l’agriturismo Klinec Venerdì 23 ottobre alle 19, presso l'agriturismo Klinec di Medana, si terrà la proiezione di WEG, il road-movie girato nel giugno di quest'anno dal regista Robert Schabus durante il tragitto, a piedi, che da Gradec porta a Topolovec, nell'interno meno conosciuto e abbandonato dellTstria, lungo quello che oggi è il confine sloveno-croato. La proiezione è parte del progetto Colpi, curato da Unikum di Klagenfurt, che vede Postaja Topolove e il KUD Opoka di Medana quali partners. Al termine della proiezione, concerto degli Extra3, un gruppo che ha quale leader il pianista armeno Karen Asatrian e, alla batteria, Emil Krištof che di Unikum è anche il direttore. La serata è a ingresso gratuito. Info: 334 9752517 V Gorici pravljice v raznih jezikih Pravljice so bile vedno zelo pomembne za rast in razvoj otrok in njihove domišljije. Otrok niso le zabavale, ampak so jim omogočale, da so spoznavali šege in navade lastne kulture ter zgodbe iz tuje literature. V sodelovanju s slovensko knjižnico »Damir Feigel« in z dijaki, ki obiskujejo Zavod združenega sveta v Devinu, ter vidensko Univerzo, ZSKD pripravlja animirano branje pravljic v slovenščini, italijanščini, furlanščini, španščini, režij anščini, nemščini, angleščini, litovščini, grščini, v shva-hiliju in v malajskem jeziku. Srečanja bodo potekala v mladinski sobi knjižnice Damir Feigel, v Kb centru v Gorici, dvakrat mesečno. Otroci bodo poslušali pravljico v slovenščini in še krajšo pravljico v tujem jeziku in tako spoznavali nove, različne melodije. Popoldanska srečanja v knjižnici postanejo srečanja večjezičnosti in večkulturnosti in predstavljajo pravi biser za kulturno rast naših otrok. Projekt so podprli Pokrajina Gorica, SKGZ in KB Center. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri. Pravljico »O povodnem možu« bo pripovedovala Karolina Černič, leva Dudaite in Kamile Vaupsaite pa bosta v litovščini pripovedovali pravljico o Joniukas ir Grytute. Biografija pisatelja Alojza Rebule Pri tržaški založbi Mladika je pravkar izšlo zajetno delo, sad večletnega truda urednice Alice Zen, in sicer dvojezična fotografska biografija pisatelja, profesorja in misleca, letos petinosemde-setletnika Alojza Rebule. Knjiga na tristo šestdesetih straneh izčrpno pripoveduje o življenju in delu ene izmed pomembnih osebnosti sodobne slovenske kulturne stvarnosti. V prvem delu knjige so zbrana pričevanja šestindvajsetih Rebulovih prijateljev, znancev in učencev, tako Slovencev kot Italijanov, ki v obliki eseja, osebnega spomina ali refleksije razsvetljujejo razne aspekte Rebulovega življenja in njegovega literarnega ustvarjanja. Avtorji prispevkov so: Andrea Beliavite, Cristina Benussi, Lojzka Bratuž, Martin Brecelj, Roberto Dedenaro, Dio-mira Fabjan Bajc, Stane Gabrovec, Helga Glušič, Giovanni Grandi, Ivanka Hergold, Dušan Jakomin, Miroslav Košuta, Marij Maver, Pavle Merkii, Boris Pahor, Marija Pirjevec, Tatjana Rojc, Marina Silvestri, Tomaž Simčič, Marko Sosič, Jože Strgar, Patrizia Vascotto, Mario Vit, Pietro Zo-vatto in Tone Zrnec. V drugem delu monografije s pomočjo črno-belih fotografij, katerih je več kot sto, urednica Alice Zen pripoveduje o življenju in delu Alojza Rebule. Knjiga govori o pisateljevem rojstvu v mali kraški vasici Šem-polaju, o njegovi družini, otro- štvu, šolanju, prijateljevanjih, zakonu s pisateljico Zoro Tavčarjevo, o poučevanju na slovenskih šolah v Trstu, potovanjih, knjižnih izdajah, nagradah in priznanjih itd. Najstarejša fotografija je iz leta 1930, gre za družinski portret, zadnja pa je iz letošnjega marca, ko je pisatelj prejel častni doktorat Univerze na Primorskem. Skrbno pripravljeno monografijo dopolnjuje natančen kronološki pregled življenja in dela Alojza Rebule, biografski pregled piscev, ki so napisali svoj prispevek, ter ilustrirana bibliografija Rebulovih monografskih del. Ob uredničinem uvodu sta spremno besedo h knjigi napisala kardinal dr. Franc Rode in prof. Miran Košuta. Knjiga je vsekakor založniški podvig, ki ugledno opozarja na slovenskega pisatelja iz Trsta, ki ga lahko več kot enakopravno uvrstimo v “zlato” tržaško četvo- rico Tomizza, Magris, Pahor in Rebula, kije na evropski ravni za- znamovala tržaško povojno književnost. Alojz Rebula Biografia per immagini Biografija v slikah a cura di uredila Alice Zen Četrtek, 22. oktobra 2009 Intervista al presidente regionale dell’Uncem Marinig “Un’Unione allargata all’intera Slavia friulana” I tempi sono, come spesso accade, più lunghi di quelli preventivati. Così la data di fine settembre, prevista in un primo momento dalla Regione per un incontro con le amministrazioni locali al fine di definire il futuro degli enti locali dopo la chiusura delle Comunità montane, slitta di settimana in settimana. Può essere anche un vantaggio per i sindaci delle Valli del Natisone che avrebbero a disposizione più tempo per trovare un punto di coesione (tre, come si sa, le alternative: affidare le attuali funzioni della Comunità montana a singoli Comuni, a Comuni associati o alla Provincia) da proporre al presidente Tondo. Ne parliamo con Giuseppe Marinig, per molti anni sindaco di S. Pietro (di cui è consigliere comunale di opposizione), ex presidente della Comunità montana Valli del Natisone e oggi presidente regionale dell’Uncem, l’associazione che unisce Comuni e Comunità delle aree montane. Intanto un giudizio sull’operato della Comunità montana Torre Natisone e Collio: cosa ha funzionato e cosa no? “Il mio, come è noto, è un giudizio per nulla positivo, non c’è stato dinamismo, è mancata la proposta e l’intervento, tanto è vero che i residui passivi nel bilancio dell’ente si sono mantenuti sempre alti.” Ma il problema stava, secondo lei, nella struttura, nel territorio non del tutto omogeneo o in altro? “Stava nelle persone, mancavano da parte del direttivo le indicazioni squisitamente politiche, mancava la capacità di gestione, ed i risultati si sono visti, basta guardare l’ulteriore situazione di degrado che le Val- li del Natisone stanno vivendo negli ultimi anni.” Come si è comportata l’attuale amministrazione regionale nell’affrontare il te- ComiuiiB Mo®* del Nati»»« m h to privilegiato con l’Alta valle dell’Isonzo, non si è quasi mossa: dall'Unione europea per i progetti transfrontalieri abbiamo avuto finanziamenti minimi e per iniziative immateriali.” Oggi qual è l’orientamento degli amministratori locali circa il passaggio di funzioni? ‘“È un po’ quello evidenziato dai documenti approvati dai consigli comunali di S. Pietro e Drenchia. Tutti i Comuni sono per l’Unione, una forma che dia valenza giuridica a questa associazione di enti. Solo così si potrà gestire autonomamente il territorio montano, senza ri- ma della riforma degli enti locali? “Intanto devo dire che il commissario della Comunità si sta impegnando, vedo una volontà di risolvere una serie di problemi amministrativi...” Ma il metodo: commissariare l’ente, chiedere ai sindaci un parere, decidere? “Il metodo è sbagliato, noi da tempo come Uncem andavamo dicendo che era meglio predisporre una legge di riorganizzazione, i sindaci come membri di diritto dell’assemblea avrebbero avuto comunque tutto il tempo di esprimere un proprio parere. Il problema è che, almeno qui da noi, da tempo manca un dibattito politico su questo argomento. Inoltre la nostra Comunità, che avrebbe dovuto avere un rappor- Giuseppe Marinig, in alto la sede della Comunità montana schiare di farlo scivolare verso la Provincia. Meglio ancora sarebbe includere tutto il territorio della Slavia friulana, una sorta di Unione delle Prealpi Giulie. Il problema di fondo è che tutti i sindaci riescano a ragionare con chiarezza e in modo unitario.” Un’Unione ‘allargata’, come quella che prefigura lei, riproporrebbe però, anche se in forma diversa, la Comunità montana esistente. Non si rischierebbe di ritornare indietro, di ritrovare i problemi di sempre? “No, perché l’Unione sarebbe gestita da uno staff di cinque, sei persone, una struttura snella ed efficiente alla quale affiancare una Conferenza dei sindaci chiamata a controllare il lavoro.” (m.o.) Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Spetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh dmžinskih članov; eno štipendijo v znesku tisoč osemsto evrov za dijake vpisane v program EKSTRA, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški dom Simona Gregorčiča. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; šest štipendij v znesku dvatisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; štipendijo v znesku štiri tisoč evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2009. Vse potrebne informacije lahko dobite pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (0481 32545), Zdravko Custrin (0432 707408), in Mariza Škerk (335 6553150). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 31. oktobra 2009 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale-OdvetniškapisarnaSANZIN,ulica Diazšt. 11,34170Gorica. ZELENI / LISTI Ace Mermolja Koran v naših šolah? Predsednik poslanske zbornice in prvak (bivšega?) Nacionalnega zavezništva Fini ter član vodstva Demokratske stranke D'Alema sta skupno podprla predlog, da bi v italijanskih šolah lahko učili koran. To bi pripomoglo k večji integraciji muslimanskih otrok v italijansko stvarnost in obenem ošibilo tiste koranske šole, ki so danes zasebne in večkrat združujejo verski pouk s političnim in-tegralizmom. Obe tezi sta sprejemljivi in verjetno je napočil čas, da rimskokatoliški katekizem ni edina možna učna snov (na verskem področju), ki ima svoje mesto v državni šoli. Verouk sicer ni obvezen, istočasno pa je italijanska šola v zahodnem svetu anomalija, saj učitelje in profesorje verouka imenujejo škofije, učitelji pa imajo potem enake pogoje kot ostali, ki so opravili državne izpite oziroma natečaje. Omenjena “posebnost”pa ni predmet mojega pisanja. Osebno menim, da niso državne šole prostor za učenje raznih veroizpovedi, katekizmov ali koranov. Pouk za vernike različnih veroizpovedi lahko najde primernejša mesta. Osebno sem za uvedbo pouka o zgodovini religij. Ker je predmet nenavadno obširen, bi lahko učenje posvetili monoteističnim veroizpovedim s sintetičnimi primerjavami s tem, kar se je razvilo v Orientu. Razlogi za takšen in obvezen pouk so preprosti. Monoteistične veroizpovedi so v svojih treh osnovnih variantah, to je hebrejski, krščanski in mohamedanski ter nato v njihovih zgodovinskih variantah pomenile in pomenijo bistveni element naše kulture, družbene organizacije, naših vrednot in samega načina življenja. Krščanstvo s katoliško cerkvijo in nato drugimi variantami (protestantizem, pravoslavna cerkev itd.) je v Evropi dominantno. Ne smemo pa pozabiti na nemajhen pomen židovske prisotnosti v vsej Evropi, saj nas je tudi ta prisotnost zaznamovala. Pa tudi muslimanski svet je bil usoden za našo kulturo. Konec koncev so Arabci hranili tisto kulturno dediščino, ki bi po propadu grške polis in helenizma, nato pa rimskega cesarstva po vsej verjetnosti umrla v zgodnji srednjeveški noči. Sredozemlje je bilo izrazito območje sporov a tudi sti- kov, prepletanj, srečanj in integracije. Bližnji in Srednji vzhod pa sta pomenila zibelko monoteizma. Biblija je s svojimi knjigami pomenila bistveni steber neke vere, kulture in civilizacije. Gre za kompleksno izročilo, ki se nam je ohranilo in vsaka mo-noteistična smer je iz tega, kar je za kristjane stara zaveza, sprejelo določene knjige. Ena je razporeditev judovske tore, rimskokatoliški “izbor”priznanih knjig stare in nove zaveze je opravil Tridentinski koncil (1545-1563), koran je tretja varianta ali predelava nekega skupnega izročila. Zgodovinski razvoj židovske vere in kulture, krščanstva in muslimanstva je rodil zelo različne tradicije, ki izhajajo iz prav tako različnih zgodovinskih dogodkov, kar pa ne izključuje dokaj zanimivih primerjav. Pouk religij in njihove zgodovine je po svoji naravi laičen. Opira se lahko namreč le na znanstvene interpretacije, kjer so biblicistika, zgodovina krščanstva in muslimanstva, primerjave med njimi in podobno nekaj zelo različnega od tega, kar so posamezne vere ali cerkve povzele, kanonizirale in postavile za svoje neovrgljive tekste in resnice. Pouk veroizpovedi ne bi torej utrjeval to ali ono cerkev, to ali ono vero, ampak bi mladim razkril izjemno kulturno dediščino, ki nas še danes močno pogojuje in določa, ki se v marsičem razlikuje, ima pa tudi veliko skupnih korenin. Ne zamišljam si multikulturnega pouka brez učnih ur posvečenih religijam. Novi nadškof Mazzocato tudi uradno prevzel Brollovo mesto Na slovesni umestitvi 18. oktobra številni ugledni gostje s prve strani Slovesnosti so se med drugimi udeležili videnski podžupan Vincenzo Martines, deželna odbornika Riccardo Riccardi in Claudio Violino, predsednik Pokrajine Viden Pietro Fontanini, rektorica Videnške univerze Cristiana Compagno, nadškofi Trsta, Gorice in Pordenona monsignori Crepaldi, Poletto in De Antoni, koprski škof Metod Pirih in številni drugi ugledni cerkveni predstavniki. Monsignor Mazzocato je na čelu videnske nadškofije nasledil mons. Pietra Brolla, ki seje po skoraj devetih letih odpovedal mestu nadškofa, ker je decembra lani dosegel starostno mejo 75 let. Od svojih vernikov se je Brollo poslovil v nedeljo, 11. oktobra, teden kasneje pa je njegovo mesto prevzel bivši nadškof iz Trevisa. V svojem prvem nagovoru videnskim vernikom se je mons. Mazzocato spomnil tudi težkih trenutkov, ki so jih v zgodovini doživeli. Med zadnjimi je bil rušilni potres iz leta 1976, ki se ga še vedno vsi živo spominjajo. V vseh teh primerih pa je vera omogočila ljudem, da so si opomogli in ustrezno reagirali. Novi nadškof je tudi poudaril pomen številnih laikov, ki predstavljajo za vidensko nadškofijo veliko A Udine il postino arriva con il palmare Arriva a Udine il nuovo ‘postino telematico’, il progetto di Poste Italiane che innoverà il sistema di recapito della corrispondenza e potrà offrire l’opportunità di ricevere a domicilio un ampio menù di servizi postali e finanziari. I portalettere udinesi sono infatti dotati di un palmare e di una piccola stampante che consentirà loro di rendere più efficienti e sicure le operazioni di consegna della posta registrata e, nel prossimo futuro, permetterà ai clienti di pagare bollettini, raccomandate e assicurate e di eseguire le operazioni di ricarica del telefonino Po-steMobile. Il privato, il professionista e le imprese potranno così disporre di servizi di corrispondenza ‘su misura’ e, successivamente, pagare bollettini di conto corrente o eseguire operazioni finanziarie rimanendo comodamente a casa o in ufficio, utilizzando la carta Po-stepay, il Postamat o le carte di credito. In una seconda fase il progetto prevede che il cliente possa concordare con il portalettere l’impostazione occasionale o periodica di quantitativi definiti di posta ordinaria o registrata. Il giorno successivo il postino consegnerà al cliente la ricevuta della corrispondenza spedita e pagare il servizio direttamente al portalettere che, grazie al palmare, potrà accettare pagamenti con pos o carta di credito. Inoltre, viene sostituita la cartolina gialla che avvisa il destinatario del mancato recapito di una raccomandata con un nuovo formato: avvalendosi del palmare, il portalettere stamperà l’avviso da lasciare al destinatario. Al momento il palmare riguarda solo la città di Udine e gli altri capoluoghi di provincia, nel 2010 le Poste inizieranno con il resto della provincia friulana. bogastvo, saj so v furlanski družbi zelo aktivni in pomagajo širiti njene tradicionalne vrednote. Četrtek, 22. oktobra 2009 II■■■ '3tT10' entrata II II16. punto di vendita IKEA in Italici è anche un po’ ‘sloveno’ Ikeaje tudi tuole Sii smo kot Novi Matajur na predstavitev Ikee v Vilešu. Mislila sem, de nam pokažejo veliko bu-tigo an de se bojo hvalil, kakuo so pridni. Nič tega. Pejal so nas v adno salo an nam poviedli, “kaj” je Ikea. Ikea nie samo buti-ga, Iger se lahko kupe vse, kar kor v adni hiši, od mo-bilje do posode, od igri za otroke do aijuh... Sevieda, diela za imiet zaslužek, pa grede je nje skarb spoštovat človieka: na vzamejo na dielo ljudi za jih pošjat kak cajt potle damu za vzet druge na njih prestor. Na začetku seleq'on je tarda, pa tisti, ki pridejo do konca imajo dobre možnosti ostat an narest tudi kariero. V svoje ljudi investirajo puno, jih pošijajo na tečaje (corsi di aggiornamento) za de bojo znal dielat s klienti. Puno je drugih firmi, ki diela za nje. Vemo, de v rievnih daželah storejo dielat an otrokam. Za kar se tiče Ikee, kontrole nie-so nikdar ušafale adnega otroka, de diela za nje. Na predstavitvi so po-viedal še, de vse kar predajajo je “zdravo”, imajo posebne kontrole tudi od zuna, da vsi materiali so te pravi an ne pamašajo boliezni. Tala firma je že do sada pokazala tudi spoštovanje do jezika an kulture kraja, Iger nastavejo njih butigo. Tuole se je vidlo an v Vilešu: napisi so tudi po sloviensko an vzel so ljudi, ki znajo tel jezik. Ta-kuo so nardil so nam j al, “zak smo blizu Slovenije, pa tudi zak tle živi slo-vienska manjšina. Tuole vaja vserode, kjer naše butige so blizu meje an kjer živi kaka manjšina.” An tistim, ki pravejo, de ukradejo dielo našim butigam, odguaijajo de, an velik part tistega, ki predaja Ikea ga store narest tle v Furlaniji, predvsem mobiljo: na krade diela, ga parnaša. Tuole an še puno drugih reči so me pozitivno presenetile. Ikeaje butiga, pa tudi ad-na “filozofij a“ an vič ku kajšan bi se muoru od njih navast. Dopo tanta attesa è stato inaugurato ieri, mercoledì 21 ottobre, con la tradizionale “colazione impossibile” alle sette di mattina ed il taglio del tronco, il negozio IKEA a Viliesse in provincia di Gorizia. Il negozio di Vii-lesse è il 16. punto vendita in Italia dell’azienda svedese nota per la vendita di mobili e complementi d’arredo a prezzo contenuto che, dalla fine degli anni ‘60, si è espansa dalla Scandinavia alla Svizzera, dall’Europa all’America e all’Asia. Oggi IKEA ha più di 280 negozi in 36 paesi e attraverso 191 mi- lioni di cataloghi pubblicati in 27 lingue, diffonde il proprio design in tutto il mondo. Ed è proprio al fattore linguistico che l’azienda fondata nel 1943 da Ingvar Kam-prad pone molta attenzione ed è per questo che, come ha confermato anche il direttore del negozio IKEA di Viilesse, Ulf Seemann, avendo deciso di aprire un negozio nei pressi del confine con la Slovenia e vicino anche alla Croazia si è cercato di assumere il maggior numero possibile di persone che parlano anche sloveno e croato. Così in ogni settore o quasi, ma so- .V_______________ prattutto tra i dipendenti che saranno in contatto con i clienti, c’è almeno una persona in grado di comunicare in sloveno e croato. Fanno parte della strategia di mercato anche i numerosi cartelloni bilingui (italiani e sloveni) che si trovano all’esterno del negozio. Apren- dosi infatti anche ai clienti da oltre confine, dove almeno per il momento non ci sono ancora dei punti vendita IKEA, le possibilità di sviluppo del negozio di Viliesse sono molto maggiori. Una logica di mercato ineccepibile, ma anche segno di rispetto per la comunità linguistica MTE» Grazie & arrivederci Hvala & nasvidenje Siamo aperti tutti i giorni Odprto imamo vsak dan od 10-20 IKEA’ mi slovena presente in regione. Il punto vendita inaugurato ieri sarà aperto tutti i giorni dalle 10.00 alle 20.00 e si estende su circa 33.000 mq di superficie, di cui 18.000 sono dedicati all’esposizione e alla vendita di mobili e complementi d’arredo. Il ristorante, che sarà aperto dalle 11.30 alle 19.30, ha 520 posti. La struttura comprende anche un bar, un bistrot ed una bottega svedese, mentre nel parcheggio ci sono circa 1.800 posti auto. Le assunzioni effettive dovrebbero essere dopo i primi mesi di attività circa 220, ma dopo un anno e mezzo si faranno le prime valutazioni e si deciderà in base all’affluenza dei visitatori se aumentare o meno il numero di dipendenti. Lo store di Viilesse è la base di quello che, fra due anni, diventerà il primo shopping center italiano gestito da IKEA. Kot smo že poročali, je italijanska vlada v proračunskem dokumentu za leto 2010 vidno zmanjšala prispevke, ki jih je slovenska narodna skupnost v Italiji deležna iz zaščitnega zakona. V proračunskih dokumentih so predvideni 4.060.000 evrov, kar pomeni, da bo za kulturne, umetniške, izobraževalne, založniške in športne dejavnosti naše skupnosti v primerjavi z letom 2008 na razpolago približno 1,3 milijona evrov manj. Leta 2007 je namreč Prodijeva vlada v proračun za leto 2008 vključila tudi 5,3 milijona evrov za slovensko manjšino. Še slabši so izgledi za leti 2011 in 2012, ko je naši skupnosti namenjeno le nekaj več kot 3 milijone evrov, v bistvu skoraj pol manj kot pred dvema letoma. Zaradi tega izredno zaskrbljujočega stanja, ki bi hudo prizadelo Slovence na Tržaškem, Goriškem in v videnski pokrajini, sta predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič za SKGZ in Drago Štoka za SSO, pisala predsedniku italijanske države Giorgiu Napolitanu in zaprosila za njegovo posre- SKGZ in SSO pisali Napolitanu dovanje. O pobudi sta predsednika Štoka in Pavšič seznanila tudi predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja in ministra za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjana Žekša. V pismu predsedniku Napolitanu predstavnika organizacij pišeta: “Gospod Predsednik, v zvezi s srečanjem, ki je potekalo z Vami na Kviri-nalu dne 24. januarja 2008, Vas želiva podpisana predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, SKGZ in SSO, ponovno opozoriti na problem slovenske manjšine v Italiji. Na takratnem srečanju ste nama obljubili vso Vašo Predsednik Napolitano Katia, l’impegno all’Aquila, in Afghanistan e nel Kosovo dalla prima pagina Già nel periodo di apprendistato si è distinta nelle attività di addestramento fisico, d’altra parte da ragazzina si era distinta nelle competizioni di corsa in montagna, un ambiente a lei familiare. Negli ultimi cinque anni ha prestato servizio all’Aquila con il grado di tenente. Ovviamente è stata ed è impegnata nei soccorsi e nella fase post-terremoto seguita alle terribili scosse dello scorso aprile. Nel 2006 e tra il 2007 ed il 2008 è stata però anche in Afghanistan, dove ha svolto il compito di ufficiale di collega- mento tra la Brigata multinazionale della Nato e la polizia di Kabul. Due anni fa ha comandato un plotone di trenta uomini in Kosovo. Non manca, insomma, a Katia sia l’esperienza in campo nazionale che in quello estero, esperienza che potrebbe fare di lei uno dei punti di riferimento in vista di impegni futuri dell’esercito italiano che si spera però siano sempre meno legati a situazioni di conflitto. È una speranza che giunge da Stermizza e dalle valli del Natisone, assieme all’augurio che Katia possa ottenere ulteriori soddisfazioni. podporo, zato sva prepričana, da nama boste tudi tokrat pomagali v mejah Vaših pristojnosti. Prosiva Vas za posredovanje pri Predsednikih obeh vej Parlamenta in pri Predsedniku Vlade, da bi se nujno vzela na znanje naša zaskrbljenost glede vsebin finančnega zakona, ki ga bo v kratkem obravnaval Parlament, v zvezi z našimi legitimnimi pričakovanji. Naša poglavitna skrb je, da bi se slovenskim organizacijam dodelilo neokrnjene prispevke, ki so življenjskega pomena za razvoj dejavnosti v korist celotne skupnosti. V igri je obstoj več kot tristo organizacij in društev, ki delujejo v okviru Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), ki imata zato veliko odgovornost do teh organizacij in do celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji.” Upati je, da bo našlo pismo v predsedniku Napolitanu pozornega bralca, saj pomeni tolikšno krčenje sredstev slovenski jezikovni skupnosti v Italiji dejansko zmanjševanje njenih pravic po uvedbi zaščitnega zakona št.38. Burnjak CKSSk Idoici IsiAŠČlC^ Narbuj živuo je bluo v nediejo, bogat program tudi za zadnji dan, 25. oktobra Zadnje lieta seje Burnjak raztegnu na tri nedieje an močnuo poživeu Gorenji Tarbij an vas sriedenjski kamun. Pravi senjam, pa ta-kuo ki vemo, je že od nimar trecjo nediejo v oktobru an tenčas se zberejo vsi va-snjani an ljudje iz sosiednih vasi, narpriet na maši an precesiji, potle pa med žlah-to an parjatelji po vasi. Ta-kuo je bluo an lietos. An lietos je za tel praznik paršla blizu Planinska družine Benečije z nje parjatelji, paršlo je še puno drugih parjatelju naših dolin iz Trsta an Slovenije, nekateri tudi par nogah čez Idrijo, ta-kuo, de popudan se je po tarbij skih poteh mešalo puno ljudi. Ceglih je zeblo an še kakuo, kadar je paršla maglica na sonce an je za- Ljudska piesam, glas ramonike, sladčine, pečen kostanj an rebula, pevski zbori, beneški kumeti an obartniki, animacija za otroke an še posebno veselje an dobra volja: vse tuole pride ree Burnjak & Mešani pevski zbor Lojze Bratuž bo zapel v Gorenjem Tarbiju Gorenji Tarbij, center Okno na slovanski svet v soboto, 24. oktobra 2009, s pričetkom ob 14. uri Srečanje literatov v Benečiji Program Srečanja: od 13.30 do 14. ure zbiranje udeležencev in dobrodošlica ob 14. uri pričnemo z literarnim srečanjem ob 18. uri čas za kostanj in rebulo ob 19. uri zaključek in zaključne misli Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti _ Območna izpostava TOLMIN Inštituta za slovensko kulturo, Špeter - Kulturno društvo Ivan Trinko, Čedad V nedeljo, 25. oktobra, bo gost Burnja-ka Mešani pevski zbor "Lojze Bratuž" iz Gorice, eden najbolj kvalitetnih zborov v italijanskem merilu. Prav julija letos je prejel zlato priznanje in prvo nagrado v kategoriji s prostim programom ter posebno nagrado državnega združenja Feniarco kot najboljša pevska skupina iz Italije v isti kategoriji na 48. mednarodnem zborovskem tekmovanju Cesare Augusto Seghizzi v Gorici. Zbor je bil ustanovljen leta 1951 z namenom, da bi zbiral pevce iz Gorice in okolice, ki jim je pri srcu lepo petje. Od leta 1957 nosi zbor ime po glasbeniku Lojzetu Bratužu, ki je v dobi fašizma svojo ljubezen do slovenske pesmi plačal z življenjem. Koncert se bo začel ob 15. uri. so spekle vsake sorte slad-čin. Z njimi so posladkale te male an te velike. Tiste, ki so zbrale s telim dielam, ki je šlo na duzim naprej, saj so cieu popudan pekle palačinke, so šenkale špietarski dvojezični šuoli, de bo irmela kak sudič za kupit farbe, lapeže an druge potriebne reči za otroke. Sevieda so v vasi pekli kostanj an točil sladko rebulo, vse sort dobruote so ponujal tudi pod velikim šotoram na varhu zad za vasjo, kjer so ljudje v toplim užival tudi od dobre an vesele muzike. Dol po vasi so bili tudi domači obartniki an kumeti, ki so predajal njih par-dielo. Oglasila seje sevieda tudi slovienska piesam. Za-pieli so na sredi vasi Nedi-ški puobi, pieli so tudi drugi. Dobrih glasuov an liepih piesmi an lietos ni manjkalo. Organizatorji sejma so poskarbiel tudi za kulturni program. Takuo popudan so v cierkvi Sv. Janeza Krstnika, ki je bila puna do zadnjega kotička, zapieli fantje Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec. Zapieli so nekaj cerkvenih, ljudskih an avtorskih piesmi an navdušili publiko, ki jih je nagradila s toplim aplavzom. Burnjak puode še napri. Tudi za drugo nediejo so na-pravli bogat program. Narbuj domač an veseu senjam jeseni He par nas je Burnjak pihu vietar. Ugrieli pa so vse godci Društva kraška harmonika iz Sežane, ki so spet paršli na Burnjak an parnesli puno veselja an dobre volje z njih glasbo an piesmijo. Na sredi vasi so godli stari, mladi an otroc, njim so se parložli an nekateri domači godci ku Sandro, Ana an Christopher. Ah, kuo j e bluo veselo! Žene od Planinske družine Benečije, mame otruok, ki hodejo v dvojezično šolo, none an druge pridne žene Cotitis 6*13 luglio 2009 Četrtek, 22. oktobra 2009 Program Bumjaka v nedeljo, 25. oktobra Kaj se bo zgodilo na Burnjaku v nedeljo, 25. oktobra? 10.00 Otvoritev prodajne razstave kmečkih pridelkov in obrtniških izdelkov lO.OOVoden pohod po stezah in bunkerjih 1. svetovne vojne s skupino Fiamme verdi in z moškim zborom Monte Nero 11.00 Nagrajevanj e tekmovanja Dolci di castagne v Centru "Okno v slovanski svet" 14.00Ples pod šotorom z ansamblom Bintars 14.30Mali Burnjak: Klovni in igre za otroke 15.00Koncert: Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice V cerkvi sv. Janeza Krstnika 15.30Nastop otroškega zbora I Trilly - podutanska šola 16.30Nastop moškega zbora CAI in Monte Nero iz Čedada V nedeljo bo spominska slovesnost na Globočaku — Burnjak---------------------------------------- Gor po vasi v Gorenjem Tarbiju so ponujal kostanj an druge njih dobruote Burnjak ratava nimar buj senjam naših kumetu an njih pardiela Narbuj glaboko zapoznaš vsako zemljo an daželo, nje kulturo, navade an ljudi, če vidiš, kaj pardielajo kume-tje v gruntu, v hlieve an v klieti, kaj znajo narest obartniki z njih rokami an s pametjo. Burnjak v Gorenjem Tarbiju je zadnje lieta ratu senjam naših kumetu an obartniku, ki ob teli parlož-nosti morejo prodajat dielo an p ar dielo njih rok an njih znanja. Oni lahko kiek za-služejo, tisti, ki pride v naše doline, pa se veseli, če lahko pokuša an kupe kiek domačega an zdravega... Burnjak je takuo iz lieta v lieto buj močan, ima vič za ponudit an zatuo more lieuš vabit. Na začetku so bili kostanj an jabuke an malo vič, sada so še kozji sieri an skuta, med an marmelade, ožejt an doma na-pravjeni likerji, buče, an kapus an krompier... Na manjkajo vsako lieto an lepe posode an druge reči zase al pa za hišo, za jo olieušat. Je že tradicija, de na Burnjak hodijo predajat njih reči an obartniki, kijih je povezala prò loco Nediške doline. Vsak od njih ima svoje artikle, naj so iz lesa, beke, kamna, vune... tisto, ki pa je skupno vsiem, je, de so materiali naravni, naturai, obedne plastike an sin-tetike nie ankoder. An lietos so Kmečka zveza, v kateri se zbierajo an dielajo naši kumetje, an obartniki prò loco Nediške doline dal poseben ton an Le valli del Natisone alla fiera della qualità a tavola Od 16. do 18. oktobra je potekal na Videnskem razstavišču Sejem kakovosti na mizi (Fiera della qualità a tavola) Good. Bila je to vitrina enogastronomske ponudbe srednje-evropskega kulturnega območja, sredi katerega se nahaja prav teritorij Furlanije. Obiskovalec je lahko spoznal, okusil in kupil tipične prehrambene izdelke, ki predstavljajo enogastro-nomsko tradicijo Koroške, Češke, Madžarske, Bosne in Hercegovine, avstrijske Štajerske, Slovenije, Istre in Hrvaške. Na sejmu so sodeloali tudi domači razstavljalci, med njimi naj omenimo prò loco Nediške doline, kije z dobro obiskano stojnico promoviralo dobrote in lepote naše zemlje ter zdajšnjo turistično ponudbo v Benečiji, od Vabila na kosilo do Bumjaka. Na sejmu Good, ki so ga letos drugič priredili, je bilo nad 300 razstavljalcev iz Italije in tujine. Spored prireditve je predvideval tudi delavnice, vodene degustacije, predstavitve, srečanja, zabave in predstave. La Pro loco Nediške Doline - Valli del Natisone, nei giorni 16-17 e 18 ottobre, insieme ad altre 11 Pro loco, è stata incaricata dall’Associazione fra le Pro Loco del Friuli Venezia Giulia di rappresentare i sapori del territorio alla seconda edizione di “GOOD La fiera della qualità a tavola” tenutasi a Udine Fiere. “È stata una buona opportunità offerta alle nostre valli per proporsi ad un pubblico specializzato”, ha commentato il presidente dell’associazione valligiana Antonio De Toni. Lo stand allestito con semplicità e grazia da Marianna, Giorgia e Marialisa ha riscosso un vero successo da parte degli standisti presenti risultando il più apprezzato. In collaborazione con Dorbolò Gubane sono state proposte ai numerosi visitatori presenti anche degustazioni particolarmente apprezzate. Ma la rassegna è stata naturalmente l’occasione per presentare e promuovere altri prodotti del nostro territorio: diverse varietà di mele ed i loro derivati (mele essiccate, succo e sidro di mela, aceto...) Sono stati promossi naturalmente anche altri prodotti locali come castagne e miele. In linea con lo stile della Pro Loco Nediške doline, sono state inoltre pubblicizzate le manifestazioni culturali e gastronomiche che attual- mente animano le Valli del Natisone, in primis “L’invito a pranzo d’autunno” e il “Burnjak” con una significativa presenza nei TG regionali. Alla fine il presidente De Toni ringrazia per la generosa disponibilità tutti coloro che hanno collaborato e si sono avvicendati nella gestione dello stand: Giorgia, Marianna, Marialisa, Roberto, Tuuli, Moreno, Marino, Roberto, Tatiana, Antonio e Igor. .KMEtìHACU |5oawtwwmn obogatili Burnjak parvo ne- s senjamom, pieto mašo an štamo se le, de bo liepa ura diejo, v nediejo, 18. okto- precesijo po vasi, an takuo an de na bojo previč zmer- bra, ko je biu pravi Burnjak bo an drugo nediejo. Tro- zovali. Na dan Burnjaka, 18. oktobra, j e skupina sosie-dov z drugega brie-ga Idarije paršla na senj am v Gorenji Tarbij. Sada pa oni vabijo na Kam- brieško Pogled na Kambreško drugo nediejo, 25. oktobra, ko bojo imeli že tradicionalni Pohod na Globočak an spominsko slovesnost v spomin na vse padle, vojake an civiliste, v vseh vojskah na obieh bregovih Idarije. Tisti, ki želi iti, muora biti na Kambrieškem za caj-tam: ob 11. uri začnejo hoditi po stazi do varha Glo-bočaka, kjer bo maša glih opudan, zmolu jo bo vojaški kurat Milan Pregelj. Slovesnost organizira TRD društvo Globočak. Četrtek, 22. oktobra 2009 8 ‘Citira’ nell’omaggio di Strajnar alla musica popolare slovena Venerdì 16 ottobre nel salone Sette Santi Fondatori della Basilica Beata Vergine delle Grazie a Udine, a cura dell’Università degli Studi di Udine, Archivio Etnotesti del Centro Internazionale sul Plurilinguismo e Graziecul-tura, si è svolta la presentazione del CD “Pesem godal Canto per archi The song of thè String” (Ed. Pizzicato) che comprende 16 brani musicali composti dall’etnomusico-logo e compositore Julijan Strajnar ed eseguiti dal Quar- tetto d’archi di Ljubljana. Con questo lavoro l’autore ha voluto dare al pubblico sloveno ed a quello straniero la possibilità di farsi un’idea della musica popolare slovena, sia vocale che strumentale, in tutte le sue varietà e di tutte le regioni comprese nel territorio etnico sloveno. Dopo il saluto, la serata è stata introdotta dal prof. Giampaolo Gri che ha illustrato l’autore dell’opera definendolo uno dei migliori etno-musicologi europei. Il con- A Torino in esposizione tre opere di Rocco Osgnach Slovensko stalno gledališče in iskanje možnih rešitev Rocco Osgnach, figlio di Gianni, originario di Osgnet-to, espone da giovedì 29 ottobre a venerdì 20 novembre nella galleria Pron Art & Design di Torino. Nelle opere presentate da Rocco il paesaggio viene ridotto a estensioni minime di terreno, corrispondenti ad arbitrarie unità di misura: singoli metri quadri o misure derivate dall’ordine architettonico urbano. In lmqjtopolò (2008), in- stallazionefotografica di dimensioni variabili, si “[...] va a sovrapporre al principio gnoseologico della classificazione il puro piacere estetico del “vedere fino in fondo”... Che cosa? Le forme e i colori invisibili di una realtà che c’è ma che è al contempo sconvolta, o addirit- Julijan Strajnar certo è stato presentato dal prof. Bruno Rossi che ha introdotto ogni composizione con una breve illustrazione. Tra i brani eseguiti Stoji, stoji Ljubljanca, Kresna noč, Tri porabske (tre canti del Porabje), Črni kos, Gora Kanin e Citira. Quest’ultimo è stato il brano più apprezzato dal tura annullata, dal gesto stesso delVanalisi, dell’isolamento del dettaglio. In lmqjvia indipenden-za_03/07/2007_16.26-16.49 (2007), un video loop di 11 minuti e 26 secondi, è il flusso dei passanti di una delle più trafficate strade di Bologna a essere analizzato pubblico. È stato questo anche un omaggio a Julijan Strajnar che ha dedicato parte dei suoi studi, a partire dagli anni Sessanta, alla musica della Val Resia. Nel 1988 ha anche pubblicato, a cura sempre della Edizioni Pizzicato, il libro Citira. Il Quartetto d’archi di Ljubljana è composto dai violinisti Monika Skalar, professore straordinario all’Accademia di musica di Ljubljana, Karel Žužek, maestro concertatore dell’Orchestra Sinfonica della RTV Slovenia, Frane Avsenek, componente dell’Orchestra Sinfonica della RTV Slovenia e docente all’Accademia di musica di Ljubljana e dal violoncellista Stane Demšar, anch’egli componente dell’Orchestra Sinfonica della RTV Slovenia, (l.n.) con modalità affini alla ricerca etnografica e ad essere ricostruito in galleria. Il lavoro che da il titolo alla mostra, Cento tessere di porta palazzo (2009), è composto infine da una griglia di cento stampe a getto d’inchiostro che raffigurano cento pezzi della pavimentazione stradale della piazza di Porta Palazzo, isolati e scontornati con tutto ciò che casualmente si trovava lì sopra. Beneški kulturni dnevi s prve strani Sledila bo 19. novembra predstavitev rimske dobe. O Rimljanih v Čedadu in Nadi-ških dolinah bo predaval če-dajski zgodovinar Sandro Co-lussa, o Rimljanih v Posočju pa arheologinja v goriškem muzeju Beatrice Žbona Trkman. Dva večera bosta posvečena srednjemu veku. Na prvem, 3. decembra, bosta predavali dve arheologinji, Angela Borzac-coni o srednjem veku v Nadi-ških dolinah v luči zadnjih odkritij in Zvezdana Modrijan o Tonovčevem gradu v pozni antiki. Na drugem, 17. decembra, bo Maurizio D'Arcano Grattoni predstavil srednjeveške utrdbe v Nadiških dolinah, Silvester Gabršček pa patriarhalne gradove v sosednji Sloveniji. Prvo srečanje v letu 2010 bo 21. januarja, v središču pozornosti pa bo beneška doba. Raziskovalec Massimo Zoppi bo predaval o strateški vlogi Nadiških dolin, zgodovinar Vaško Simoniti pa o habsburški visoki politiki v luči prve avstrijsko-beneške vojne. Risorgimento bo tema srečanja 4. februarja, ko bosta predavala zgodovinarja Elpidio Ellero in Branko Marušič. 18. februarja bo na dnevnem redu 1. svetovna vojna, predavatelja pa bosta Paolo Gaspari in Petra Svoljšak. Prvi ciklus o zgodovini se bo zaključil 25. februarja s predstavitvijo dokumentarno-igra-nega filma RTV Slovenija Šola pod fašizmom Jadrana Sterleta. Predavanja se začnejo ob 18.30, so odprta vsem in vsak večer bo zagotovljeno simultano prevajanje. O krizi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta smo že pisali. Vračamo se h kroniki dolge krize, ker je gledališče edina poklicna umetniška ustanova v Italiji. Drugače ustvarjajo umetnost posamezniki ali pa se z njo ukvarjajo ljubiteljska društva (ne mislimo le na gledališče). Vprašanje SSG ima velik odmev v Sloveniji in v deželnih (FJK) medijih. Zato tudi italijanske oblasti niso ostale neobčutljive, potem ko je upravni svet odstopil in dejansko pustil upravno praznino. Odstop pa je sprožil proces in prekinil neplodno zavlačevanje. Tržaški prefekt Giovanni Balsamo je sklical vse pristojne stranke, to je Občino Trst, Pokrajino Trst, Deželo FJK ter predstavnike SKGZ in SSO, da bi skupaj našli rešitev krize in preprečili stagnacijo, ki bi bila za gledališče usodna. Dejansko je prišlo do začetnega dogovora. Ker so krajevne ustanove članice skupščine gledališča, krovni organizaciji pa predstavlja Društvo Slovensko gledališče, ki je tudi član omenjene skupščine, je naj-višji organ SSG imenoval izvedenca, da bi proučila položaj gledališča in preverila vse finančne, pravne in druge možnosti za pričetek sezone in nato delovanja brez kroničnih kriz in denarnih primanjkljajev. Imenovana izvedenca sta komercialistka dr. Marija Marc in direktor Deželne gledališke ustanove Renato Manzoni. Izvedenca naj bi izdelala poročilo s predlogi do 31. oktobra. Člani skupščine bi nato pregledali poročilo in se zbrali 9. novembra, da bi izvolili nov upravni svet, v katerem naj bi bili tudi predstavniki javnih ustanov. Upravnemu svetu bodo morali biti jasni okviri, v katerih lahko deluje. Skupščina bo imenovala tudi novega predsednika SSG, ki je odstopil z odborom. Če ne bo zapletljajev, bi morala gledališka sezona pričeti takoj po imenovanju upravnega sveta in njegovih prvih odločitvah. Medtem ko se stvari premikajo na inštitucionalni ravni s časi, kijih položaj Slovenskega stalnega gledališča zahteva, je zelo aktiven kolektiv igralcev in ostalih uslužbencev SSG, oziroma tistih, ki imajo, ob manjšem številu stalno zaposlenih, terminske pogodbe. Igralci, tehniki in drugo osebje s skrbjo pričakujejo, kdaj jim bo novo vodstvo podpisalo delovne pogodbe. Med najbolj odmevnimi nastopi je bil večer, ki ga je Borštnikovo srečanje v Mariboru posvetilo SSG-ju. Tržaško gledališče bi moralo nastopiti na tem najpomembnejšem slovenskem gledališkem festivalu z dramo H.M. Enzensbergerja Iperporti, traduzioni e città a confronto Da giovedì 29 a sabato 31 ottobre avrà luogo a Trieste la seconda edizione di ‘Iper-porti. Scali internazionali di letteratura’, festival internazionale realizzato con il contributo dell'Assessorato alla cultura della Regione Friuli Venezia Giulia. Organizzato dalla Casa della Letteratura di Trieste, l’associazione che riunisce ben quattordici realtà culturali, tra le quali Slovenski klub ed il Gruppo 85, da tempo impegnate nella promozione della letteratura, ‘Iperporti’ è una vera e propria festa della letteratura, con dibattiti, incontri con autori, presentazioni di libri, letture, performance e spettacoli. Tra i tanti appuntamenti (il programma si può consultare sul sito www.iperporti.it) previsti nelle due sedi - la Scuola superiore di lingue moderne per interpreti e traduttori ed il Caffè San Marco - un incontro sulla traduzione poetica con rappresentanti di riviste letterarie italiane e slovene a confronto (Nadja e Ivan Dobnik per Poeti-kon, Orlando Uršič per Litera, Marko Kravos e Mary Barbara Tolusso per l’Almanacco del Ramo d’Oro, con una lettura finale di Cvetka Bevc), ed un appuntamento legato alla traduzione di testi di Italo Calvino in lingua slovena (con Alenka Jova-novski e Tea Stoka dell’Università di Nova Gorica). Ed ancora una serie di incontri sulle ‘città della santità, città della perdizione’ (Varsavia, Shangai, Medellin e Gerusalemme) e - a chiusura dell’iniziativa - la presentazione del libro ‘L’angelo necessario’ di Massimo Cacciari, che si confronterà con Reinhard Kacianka, traduttore dell’opera in lingua tedesca. Hči zraka. Namesto predstave pa so igralci in tehniki na odru podali svoje ocene krize SSG. Pridružili so se jim tudi mnogi znani slovenski gledališki igralci, umetniki in nekateri politiki. Kolektiv gledališča je bil deležen velike solidarnosti, ki še ni denar, a pomaga. Zavod za slovensko izobraževanje - Inštitut za slovensko kulturo - Glasbena matica v sodelovanju z Državno večstopenjsko dvojezično šolo in collaborazione con l'Istituto Comprensivo Statale Bilingue DEJAVNOSTI NA DVOJEZIČNI ŠOLI ATTIVITÀ' PRESSO LA SEDE DELLA SCUOLA BILINGUE ZBOR/CORO MALI LUJERJI mesečni prispevek /contributo mensile 10,00 € Zbor bo vodil pevovodja / Il coro sarà diretto dal maestro Davide Clodig Osnovna šola / Scuola primaria PONEDELJEK / LUNEDI' 16.00-16.40 KARATE mesečni prispevek /contributo mensile 20,00 € Tečaj bo vodila Demi Fine, nosilka črnega pasu in članica Karate kluba Posočje iz Kobarida Il corso sarà svolto da Demi Fine, cintura nera del Karate klub Posočje di Caporetto Osnovna in srednja / Primaria e media SREDA/MERCOLEDÌ - PETEK/VENERDÌ 16.00-17.00,17.00-18.00 NARAVA IN GIBANJE/NATURA E MOVIMENTO mes. prisp. /contr. meris. 20,00 € Zadnji letnik vrtca in 1. razred osnovne šole / Ultimo anno scuola dell'infanzia e classe 1. primaria DAN ŠE NI DOLOČEN / GIORNATA DA DEFINIRE DEJAVNOSTI V SLOVENSKEM KULTURNEM CENTRU ATTIVITÀ PRESSO IL CENTRO CULTURALE SLOVENO GLASBENA DEJAVNOST / ATTIVITÀ PRESTRUMENTALE mes. prisp./contr. mens. 20,00 € Tečaj bo vodil prof. Fabio Devetak / Il corso sarà tenuto dal prof. Fabio Devetak Zadnji letnik vrtca in 1. razred osnovne šole / Ultimo anno scuola dellinfanzia e classe 1. primaria SREDA/MERCOLEDÌ 16.00-17.00 GLEDALIŠKA DELAVNICA / LABORATORIO TEATRALE mes. prisp. /contr. mens. 20,00 € Skupaj z učenci iz Kobarida / Assieme agli allievi della scuola »S. Gregorčič« di Caporetto Delavnico bo vodil režiser Marjan Bevk s pomočjo učiteljice Vide Škvor / Laboratorio diretto dal regista Marjan Bevk con l'aiuto della maestra Vida Škvor Osnovna in srednja šola / Scuola primaria e media - OD JANUARJA / DA GENNAIO DAN ŠE NI DOLOČEN / GIORNATA DA DEFINIRE 16.00 -17.00,17.00 -18.00 PLESNI TEČAJ / CORSO di BALLO mesečni prispevek /contributo mensile 20,00 € Osnovna in srednja šola / Scuola primaria e media DAN ŠE NI DOLOČEN / GIORNATA DA DEFINIRE 16.00 -17.30 REZIJANSKI PLES / BALLO RESIANO prispevek/ contributo 25,00 € Tečaj bo vodil član Rezijanske folklorne skupine / Il corso sarà svolto da un membro del gruppo folklo-ristico »Val Resia« Per adulti / Za odrasle PETEK / VENERDÌ 18.00 -19.30 ZAČETEK / INIZIO: 30.10. TEČAJ IZ SLOVENŠČINE V ANGLEŠČINO CORSO DI INGLESE/SLOVENO prispevek/ contributo 20,00 € Tečaj bo vodila / Il corso sarà tenuto dalla prof. Valentina Galli (7 lekcij od 20. oktobra do 1. decembra / 7 lezioni dal 20 ottobre al 1 dicembre) Osnovna šola / Scuola primaria TOREK/MARTEDÌ 16.00- 17.00, 17.00- 18.00 in članarina, če ni že vplačana _più la quota associativa, se non è già stata versata Info: Slovenski kulturni center v Špetru / Centro culturale sloveno di S. Pietro al Natisone (v. Alpe Adria, 67-San Pietro al Nat.- tel. 0432 727332/727490 ponedeljek-četrtek/lunedi-giovedi 14.00-1800; petek/venerdì 9.00-13.00) v Sport Rally, Matteo e Fulvio sempre primi della classe! Matteo Specogna, con l’ormai collaudato Fulvio Sartori alle note, non si mette in mostra con la sua piccola, ma grintosa e veloce fiat 600 abarth solo sulle strade del Friuli, ma anche fuori “casa”. Lo scorso 3 ottobre hanno infatti partecipato al 14° rally internazionale delle Prealpi Trevigiane valido per l’International rally cup. Han-no tagliato il traguardo in una buona 35. posizione assoluta e primi di classe A0! La gara, con partenza e arrivo a Vittorio Veneto, aveva una lunghezza di 384 km di cui 120 di tratti cronometrati. “Era una gara di quelle toste”, ci ha detto Matteo. E infatti se al via c’erano oltre 100 iscritti, soltanto in 60 hanno visto il traguardo. Le Valli continuano ad esprimere bravi rallyisti! Matteo e Fulvio in azione al Prealpi Trevigiane con la loro “preziosa” 600 abarth Un momento della conferenza stampa, tenutasi a Nova Gorica, della seconda edizione del torneo Raddoppia il Tomeo transfrontaliera, con i Giovanissimi anche gli Allievi Presentata a Nova Gorica la seconda edizione, in campo anche Moimacco È stata presentata la scorsa settimana, nel municipio di Nova Gorica, la seconda edizione del Trofeo di calcio giovanile. Tra le novità, l’allargamento della competizione alla categoria degli Allievi che andrà ad aggiungersi a quella dei Giovanissimi. Più che di un trofeo, si tratta di un vero e proprio Campionato giovanile, con partite di andata e ritorno. Le formazioni che scenderanno in campo nella categoria Giovanissimi saranno dodici, sei italiane e sei slovene: Idrija, Adria Ciciban, Bilje, Brda - Hit Gorica, Vipava, Tolmin, Ronchi Calcio, Itala San Marco, Audax Sanrocchese, San Luigi, Pro Gorizia e San Canzian. Per gli Allievi ci saranno dieci squadre, cinque italiane e cinque slovene: Idrija, Adria Ciciban, Bilje, Hit Gorica, Primorje, Kobarid, Moimacco, Monfalcone, Audax Sanrocchese, Pro Gorizia e San Pier d'Ison-zo. Le partite si disputeranno in due fasi, una invernale (iniziata il 14 ottobre, si concluderà il 20 novembre), l’altra primaverile (dal primo marzo al 29 marzo 2010). Alla presentazione del trofeo sono intervenuti il vicepresidente del Coni regionale Franco Tommasini, il presidente della Fe-dercalcio slovena di Nova Gorica Franc Ko-patin, il numero uno degli arbitri regionali Gilberto Dagnello ed il rappresentante della Figc di Gorizia Andrea Petric. “Dopo il grande successo ottenuto l’anno scorso con la prima edizione del Torneo - ha affermato Franco Tommasini - siamo riusciti ad estendere la manifestazione anche alla categoria Allievi, grazie anche alla grande collaborazione che esiste con i nostri amici sloveni”. Una competizione transfrontaliera che ha voglia di radicarsi ancor di più sul territorio e di crescere ulteriormente, ma che per farlo, come hanno ribadito tutti gli intervenuti, dovrà diventare un esempio di correttezza e di fair play sul campo di gioco. Concluse le prove dell’evento podistico Trofeo Gortani, le graduatorie finali Il Centro Sportivo Italiano di Udine, dopo l'ultima prova del trofeo Gortani svoltasi a Tarcetta di Pulfero, ha redatto le classifiche finali individuali e per società della manifestazione che era iniziata il 31 maggio a Chiusaforte. Le graduatorie che pubblichiamo riguardano i primi tre classificati ed i piazzamenti ottenuti dagli atleti del Gruppo sportivo Natiso-ne di Cividale e del Gruppo sportivo alpini Pulfero e dei valligiani che gareggiano per altre società podistiche regionali. Classifiche individuali Esordienti femminili: 1A Francesca Gariup Gs Natiso-ne (320), 2A Cristina Pittin Edelweiss Villa Santina (320), 3A Elena Oballa Edelweiss Villa Santina(235), 6A Serena Oballa Edelweiss Villa Santina (182), 8a Federica Iuri Gs Natisone (134), 15A Veronica Turrini Gs Natisone (46). Ragazzi: 1° Manuel Nesina Atletica Moggese (220), 2° Vittorio Costaperaria Gs Natisone (182), 3° Fabrizio Puntel Poi. Timaucleulis (177), 4° Michael Gubana Gsa Pulfero (123), 5° Tommaso Turrini Gs Natisone (109), 6° Giovanni Maria Cit-taro Gs Natisone (108). Cadetti: 1° Michele Bellina Poi. Timaucleulis (328), 2° Francesco De Felice Edelweiss Villa Santina (186), 3° Simone Zamparo Aldo Moro Paluzza (184), 9° Michele De Toni Gs Natisone (88), 10° Francesco Chiabai Gs Natisone (82), 12° Marco Iuri Gs Natisone (79). Allievi: 1° Daniel Maieron Carniatletica Tolmezzo (206), 2° Alex Bellina Poi. Timaucleulis (157), 3° Fabio lussa Gs Natisone (112), 6° Ruben Del Zotto Gs Natisone (54). Junior: 1° Eros Gressani Carniatletica Tolmezzo (195), 2° Gabriele Primus Poi. Timaucleulis (109), 3° Lorenzo Paussa Gs Natisone (107), 6° Gabriele Snidare Gs Natisone (81). Amatori femminili "A": 1A Patrizia Morocutti Aldo Moro Paluzza (238), 2A Cecilia Eder Piani di Vas (188), 3A Mariateresa Ronchi Alpini Udine (162), 5a Agnese Amorosi Gs Natisone (127). Amatori femminili "B": 1A Simonetta Di Lenardo Atletica Moggese (265), 2A Vilma Gressani Carniatletica Tol-mezzo (197), 3A Laura Maco-ratti Aldo Moro Paluzza (178), 8A Milvia Iuretig Gs Natisone (124), 10A Gabriella Rodante Gs Natisone (83), 11A Marinella Gremese Gs Natisone (58). Veterane: 1A ElianaToma-setig Gs Natisone (120), 2A Paola Pivetta Carniatletica Tolmezzo (116), 3A Lieta Spi-lotti Carniatletica Tolmezzo (99). Senior: 1° Denis Neukomm Stella Alpina Forni (270), 2° Giuseppe Puntel Poi. Timaucleulis (235), 3° Erwin Puntel Poi. Timaucleulis (145), 9° Mattia lussa Gs Natisone (45). Amatori maschili"A": 1° Marco Primus Poi. Timaucleulis (315), 2° Alberto Pirro Aquile Friulane (166), 3° Fabrizio Piussi Aldo Moro Paluzza (94), 3° Matteo Romano Poi. Timaucleulis (94), 8° Matteo Messere Gs Natisone (48), 13° Guido Scaini Gs Natisone (23),14° Nadir Causerò Gs Natisone (21). Amatori maschili "B" 1° Michele Oballa Carniatletica Tolmezzo (242), 2° Guido Cro-atto Aquile Friulane (198), 3° Mauro Polano Atl. Moggese (185), 15° Marino Gariup Gs Natisone (13), 20° Gianni Iuri Gs Natisone (5). Veterani maschili "A": 1° Antonino Cella Velox Paularo (273), 2° Maurizio Pugnetti Atletica Moggese (235), 3° Paolo Cussigh Poi. Tricesimo (220), 6° Brunello Pagavano Gs Natisone (136). Classifiche per società Grand Prix di Società CSI: 1A Aldo Moro Paluzza punti 5133, 2a Poi. Timaucleulis punti 5124, 3a Carniatletica Tolmezzo punti 3853, 4A Gs Natisone punti 3532,18A Gsa Pulfero punti 344. Trofeo Mirai (Esordienti Ragazzi Cadetti Allievi): 1A Poi. Timaucleulis punti 1858, 2a Atletica Moggese punti 1142 , 3A Gs Natisone punti 1110, 12A Gsa Pulfero 123. Trofeo Portatrici carniche (Femminile): 1A Aldo Moro Paluzza punti 1858,2A Gs Natisone punti 1739, 3a Poi. Timaucleulis punti 1734, 19a Gsa Pulfero punti 38. Trofeo Gortani (Maschile): 1A Aldo Moro Paluzza 2485, 2a Carniatletica Tolmezzo 1943, 3a Poi. Timaucleulis 1537, 7a Gs Natisone 700,14A Gsa Pulfero 184. Stagione da incomidare per le ragazze del Team Isonzo Il 2009 ha riservato risultati di primissimo piano da parte delle ragazze del Team Isonzo di Pieris. Da protagoniste hanno esordito con la responsabilità della maglia tricolore sulle spalle di Dora Ciccone, e proprio questa maglia ha costituito per tutta la squadra motivo di coesione ed impegno fin dalle prime gare. I risultati non sono mancati anche se all’inizio sono stati prevalentemente dei buoni piazzamenti, fino ad arrivare alla gara di Capriva dove le ragazze si sono aggiudicate ben due titoli regionali su strada con Catherine Altobelli (Esordienti 1° anno) e Beatrice Bartelloni (Allieve). Quest’ultima poi non ha tardato molto a fare il bis conquistando il titolo re- gionale Allieve a cronometro a Fiume Veneto. In primavera, dopo il ‘rodaggio’ della trasferta a Volkermarkt, in Austria, i risultati si sono concretizzati con il trionfale successo in solitaria di Dora Ciccone che si è affermata per distacco a San Nicolò di Manzano. Pochi giorni dopo Beatrice Bartelloni ha conquistato la medaglia di bronzo ai campionati italiani a cronometro di Imola e Dora ha realizzato il bis a Rubano, battendo in volata le migliori specialiste. Ai campionati italiani su strada di Sarnonico le ragazze si sono ben comportate conquistando due quinti po- sti con Catherine Altobelli e Dora Ciccone. All’inizio di agosto la società ha deciso una seconda trasferta in Austria, in Stiria, per disputare un trittico di prove nell’am- bito dell’Alpe Adria Cup 2009. Dora si è aggiudicata la prova a cronometro e Catherine quella in linea, ma il vero successo è stato rappresentato dalla bellissima espe- rienza collegiale. Nel pieno della calura estiva si è ripetuta la bella esperienza del ritiro collegiale nel verde delle Valli del Natisone. Una settimana di allenamenti sui saliscendi di quelle bellissime vallate con la tradizionale ascesa a Castel-monte per preparare al meglio il finale di stagione. Nel caldo d'agosto Dora Ciccone a Stigliano ha colto una vittoria entusiasmante dopo una fuga solitaria di oltre 15 km. Ancora in agosto a Granella di Tezze sul Brenta le ragazze hanno vinto entrambe le gare in programma: Dora tra le Esordienti e Beatrice tra le Allieve. Il finale della stagione ha rappresentato il degno epilogo dell’impegno costante delle ragazze del Team Isonzo che sono riuscite a conquistare il titolo di campionesse trivenete con Catherine Altobelli e Dora Ciccone rispettivamente nelle categorie Esordienti del 1° e del 2° anno. Le protagoniste della splendida stagione 2009 -che ha visto impegni e successi anche nell’attività su pista, in particolare ai campionati regionali ed a quelli nazionali - sono state Catherine Altobelli, Consuelo Ber-tossi, Dora Ciccone, Francesca Querini, Vanessa Sbaize-ro e Eleonora Zaza D’Aulisio (Esordienti), ed Elena Altobelli, Beatrice Bartelloni, Natalia Ciccone, Anna Fiorissi, Jasmin Laurencic e Caterina Roiatti (Allieve). Slovenija, pot v Južnoafriko vodi preko Rusije Slovenska nogometna reprezentanca bo v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2010, ki bo v Južnoafriški republiki, igrala z Rusijo. Tako je določil žreb na sedežu Mednarodne nogometne zveze v Zù-richu. Prva tekma bo 14. novembra v Rusiji, povratna pa štiri dni pozneje v mariborskem Ljudskem vrtu. Preostali trije pari dodatnih kvalifikacij, te bodo dale še štiri evropske predstavnike na mundialu, so Irska-Fran-cija, Portugalska-BiH in Grčija-Ukrajina. v Sport Četrtek, 22. oktobra 2009 Risultati Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Risanese 2:1 Juniores Tarcentina - Valnatisone 0:3 Allievi Brugnera - Valnatisone 3:1 Manzanese - Moimacco 2:0 Giovanissimi Moimacco - Bearzi 2:0 Valnatisone - Graph.Tav./B 7:0 Moimacco - Tolmezzo Carnia 0:1 Amatori Tratt. Pizzeria le Valli - Warriors 1:1 Extrem - Sos Putiferio 1:0 Savognese - Turkey Pub 0:1 Friulclean - Poi.Valnatisone 1:1 Calcetto Santa Maria - Paradiso dei golosi 3:6 Simpri Kei - Merenderos 9:10 Rosanna e Maurizio - Ess.Dorbolò 5:5 1. Categoria Santamaria - Valnatisone Juniores Valnatisone - Prog&T Allievi Valnatisone - Bearzi Moimacco - Muggia Giovanissimi Triestina/B - Moimacco Serenissima - Valnatisone Spilimbergo - Moimacco Esordienti Audace - Tarcentina Pulcini Moimacco - Audace Buttrio/A - Audace/A Buttrio/B - Audace/B Amatori Tratt. Pizzeria le Valli - Warriors (17/10) Sos Putiferio - Carrozzeria Tarando (24/10) Il Gabbiano - Savognese (24/10) Pingalongalong - Poi.Valnatisone (26/10) Calcetto Paradiso dei golosi - La Viarte (26/10) Zomeais - Merenderos (28/10) Essiccatoio Dorbolò - Dlf Cervignano (28/10) Classifiche 1. Categoria Caporiacco 15; Tarcentina 12; Valnatisone. Lavarian Mortean 9; Risanese, Ancona, 7; Bujese, Paviese, Santamaria 6; Reanese, Riviera 5; Cassacco, Rive d’Arcano, Mora-ro 4; Torreanese, Pagnacco 3. Juniores (Provinciali - Girone C) Riviera 7; Valnatisone,Tarcentina 6; OI3, Azzurra, Forum Julii 5; Venzone*, Chiavris, S. Gottardo, Reanese 4; Serenissima 2; Ar-teniese* 1 ; Prog&T, Fortissimi 0. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 15; Muggia 13; Manzanese 12; Donatello 10; Sacilese, Futuro Giovani 9; Sangiorgina, Tolmezzo Carnia 7; Trieste calcio 6; Moimacco 5; Nuova Sandanielese 4; Cormonese 2; I Falchi 1 ; Pro Romans 0. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona, S. Luigi 13; S. Giovanni 12; Union ‘91 10; Brugnera 9; Pordenone 8; Virtus Corno 7; Bearzi, Sesto Bagnarola 6; Valnatisone 5; Pro Gorizia, Pro Cervignano 4; OI3, Fiume Veneto Bannia 1. Giovanissimi (Regionali - Gir. B) Ancona 15; Sanvitese 13; Bearzi 12; S. Luigi 11; Fiume Veneto Bannia 9; Moimacco 8; S. Canzian 6; Azzanese 5; Virtus Corno, Opicina, Union ‘91, Monfalcone, Ma-niago 4; Pro Romans, Rangers Udine 0. Giovanissimi (Sperimentali - Gir. B) Tolmezzo Carnia 9; Bearzi, Virtus Corno, Pagnacco*, Ancona 6; Rangers 4; Nuova Sandanielese 3; Spilimbergo 1; Moimacco*, S. Gottardo 0. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) Serenissima, Lib. Atl. Rizzi 9; S. Gottardo*, Esperia ‘97, OI3*, Forum Julii 6; Valnati- sone*, Centro Sedia* 3; Buttrio*, Chiavris*, Fortissimi, Reanese 0. Amatori (1. Categoria - Gir.A) Tratt. Pizzeria Le Valli, Amaranto 4; Warriors, Cicconicco Villalta 3; Latteria Tricesimo, Carrozze ria Tarando, Al Gambero Amaro, Tramonti 2; Extrem, Carpacco 1 ; Anni ‘80, Sos Putiferio 0. Amatori (2. Categoria - Gir. D) Chiasiellis 4; Pizz. Moby Dick, Beivars, Turkey Pub 3; Savognese, Sammardenchia, Dinamo Korda, Campeglio, Tratt. da Raffaele 2; Ador-gnanol ;ll Gabbiano, Pizz. al sole due 0. Amatori (3. Categoria - Gir. B) Polisportiva Valnatisone, Tuttomeccanica, Over Gunners 4; Racchiuso 3; Orzano, Friulclean 2; Collosomano 1; Enoteca Sandi, Pingalongalong*, Collettivo Savio, Monte-gnacco* 0. Le classifiche amatori sono aggiornate al turno precedente - *una partita in meno. Nel campionato amatoriale di Prima categoria la formazione di Drenchia e Grimacco fermata sull’1-1 dai Warriors Le Valli si fa rimontare, solo un pareggio Seconda vittoria consecutiva per la Valnatisone Secondo successo consecutivo ottenuto domenica dalla Valnatisone nel campionato di Prima categoria, questa volta contro la Risanese. La squadra valligiana del presidente Andrea Spe-cogna ha meritato il successo, anche se di misura, sulla formazione friulana dimostratasi quadrata e volitiva. Sbloccato il risultato al 17' grazie alla rete di Alberto Russo, gli azzurri hanno avuto a disposizione diverse occasioni per arrotondare il punteggio. All'inizio della ripresa, sempre con Russo i padroni di casa andavano vicini al gol, il pallone calciato dall'attaccante locale centrava in pieno la traversa con il portiere avversario battuto. Gli ospiti si portavano in parità al 27' trasformando un calcio di rigore. Tre minuti più tardi arrivava il meritato vantaggio con Matteo Cu-mer abile a battere a rete da pochi passi un pallone vagante in area avversaria. La partita proseguiva con la Valnatisone che, sfruttando lo sbilanciamento in avanti degli avversari, sfiorava in due occasioni la terza se- gnatura. Si riscattano prontamente gli Juniores della Valnatisone che, dopo il tonfo casalingo rimediato con l'013, grazie alla rete di Andrea Scaunich ed alla doppietta di Antonio Bortolotti hanno espugnato il campo della Tarcentina. Pesante sconfitta per gli Allievi regionali della Valnatisone impegnati a Brugnera. Sotto di tre reti, i ragazzi guidati da Luca Mi-chelutto, allo scadere dei minuti di recupero, hanno siglato con Biagio Capizzi il gol della bandiera. I propositi della società in questa categoria sono quelli di ottenere la salvezza, impresa ardua che si potrà ottenere solo con un cambiamento di mentalità ed il massimo impegno di tutti. Nell'altro girone da segnalare la sconfitta del Moimacco sul campo di Manza-no. I Giovanissimi regionali del Moimacco hanno regolato il Bearzi (reti di Ramis e Marco Zufferli) conquistando tre punti preziosi per la salvezza. La Valnatisone che ha affrontato la Risanese e Antonio Bortolotti degli Juniores, autore di una doppietta a Tarcento Turno di riposo per i provinciali che hanno disputato l'incontro fuori classifica contro le ragazzine della Graph. Tavagnacco. Sconfitti di misura gli Sperimentali del Moimacco dalla capolista Tolmezzo. La gara degli Esordienti dell'Audace è stata rinviata, mentre i Pulcini hanno fornito una buona prova contro l'Esperia '97 con le reti realizzate da Matteo Nali e Gabriele Zabrieszach, mentre per i Pulcini A (un gol per Leonardo Predan) e B (a segno Cristian Pecchia) due stop con la Centro Sedia. Nel campionato amatoriale di Prima categoria del Friuli colhnare la Pizzeria Le Valli, dopo essere passata a condurre sui Warriors al 20’ grazie ad un calcio di rigore trasformato da Graziano Iu-retig, ha subito la rimonta degli avversari nella seconda frazione di gioco chiudendo il match in parità. Terzo stop consecutivo per la Sos Putiferio che ha perso di misura la sfida esterna con l'Extrem. Stessa sorte in Seconda categoria per la Savognese battuta dalla Turkey pub. In Terza categoria la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale, grazie alla rete di Giorgio Del Ben, è ritornata dalla trasferta di Udine con un punto. Paolo Caffi Zambon si aggiudica la S. Giovanni-Cividale per Juniores È stato Matteo Zambon, portacolori della Rinascita Ormelle Friuli, ad aggiudicarsi domenica 18 ottobre l’ottava edizione della S. Giovanni al Natisone - Ci-vidale, Gran Premio Città di Cividale del Friuli - 8° Trofeo Banca di Cividale. Nella gara ciclistica, riservata alla categoria Juniores, Zambon al termine di una volata a ranghi ristretti ha messo alle proprie spalle i tre compagni di fuga con cui si era avvantaggiato nel corso dell’ultimo giro di circuito. La corsa, che ha visto al via da S. Giovanni al Natisone sessantasette atleti, si è accesa nel corso del terzo giro del circuito finale di 20,8 km che andava ad affrontare i due Gran premi della montagna di Sant’Anna e di Bucovizza. Qui si è formata una fuga di tredici atleti, tra cui Matteo Zambon, Paolo Morbia-to (Sandrigosport), Giacomo Pirioni (Caneva Record) e Valerio Baratto (Team La Torre). Questi ultimi quattro si sono avvantaggiati nel corso dell’ultima ascesa al Gpm di Bucovizza, e si sono giocati la vittoria sul rettilineo finale in via Tombe Romane a Cividale. Pirioni è partito lungo, Zambon lo ha rimontato ed è andato ad alzare le braccia al cielo con una bicicletta di vantaggio. Zambon è al secondo anno della categoria, quindi l’anno prossimo per lui si apriranno le porte del mondo under 23: “Sono ancora in trattative per trovare squadra, spero che questo risultato mi possa dare un aiuto” ha dichiarato a fine gara. SPORT PO SLOVENSKO CESTNO KOLESARSTVO VOZILO 4% ^A ME N) AVO SPREMLJEVALNA ^ Kolesa VOZILA m Nel girone A di Calcio a cinque della Uisp può dirsi promettente l’inizio di campionato del Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natisone che ha superato la Simpri Kei da Moreale di Udine, ripetendosi poi nella trasferta con la Santa Maria. Nel girone B i Merenderos di S. Pietro al Natisone hanno iniziato con una sconfitta rimediata con La Viarte. L’Essiccatoio Dorbolò di S. Pietro al Natisone ha iniziato la sua avventura nel calcetto amatoriale del Friuli collinare ottenendo un pareggio ricco di reti, in trasferta, con la Rosanna e Maurizio. Queste le classifiche aggiornate alla prima di andata. Girone A: Paradiso dei golosi, Copia & Incolla, Boca Juniors Risano 2; Reai Feletto, Pizzeria da Raffaele 1; Folgore, Santa Maria*, Simpri Kei da Moreale, Diavoli Volanti 0. Girone B: Città di Carlino, Engaged in Show Biz, La Viarte, Pi-lutti’s Pub 2; Merenderos*, Artegna, Casomai Spazio Notturno, Zomeais Santa Klaus@Ne-velandia*. — Kronaka Gioele nam telkrat daje numeije! “Al cjeta, de van dan nomalo numerju za igrat na “lot” al na “superenalot”? 7-10-99 je dan, kar san se rodiu. 25 - 36 -7 - 35: 25 so tiedni, ki moja mama je bla nosna. 36 centimetru san biu dug, an 7 etu an 35 gra- “Grazie a chi mi ha aiutata per la mia tesi di laurea!” Mi chiamo Anna Maria Marinutti, di recente ho discusso una tesi di laurea che ha per titolo "Le relazioni tra l'Italia e la Slovenia tra il 1945 e il 1953, con particolare attenzione nelle zone tra Uccea e Cergneu". Per questa tesi durante le estati del '07 e '08 sono andata in giro per queste zone intervistando molte persone che vissero quegli anni. Grazie al Novi Matajur, giornale che ho notato in molte delle case di queste persone, vorrei ringraziare tutti coloro che mi hanno aperto le porte delle proprie case e regalato i loro ricordi. Ringrazio anche coloro che mi hanno rifiutato le interviste, capisco molto bene le loro ragioni! Grazie alle diverse persone che mi hanno aiutato trovandomi contatti, facendomi da interprete e a tutti coloro che sono stati cosi gentili con me. Ho scoperto, grazie a questa mia tesi, un mondo di persone deliziose, sia in Italia che in Slovenia, e ora che non c'è più motivo di venire da voi ad ascoltare storie di un vissuto straordinario, un po' mi manca. Grazie a tutta la gente della Alta Valle del Torre, della Valle del Cornappo, di Cergneu, e delle zone slovene oltre confine! Anna Maria Marinutti mu san pezu, kar san se rodiu. 10- 24- 1 -40: 10 so lieta, ki san dopunu. 24 kilu pezin seda an san vesok pa 1 metro an 40 centimetru. Al sta videli? Počaso počaso an mrujce zrasejo! San se navadu guorit nomalo po našin, za-stopin vse, an če kajšna besieda mi uteče, mi mama parpomaga. Sada me na dene obedan tu ža-ki! San ratu pridan v puno rečeh, manjku takuo mi pravejo vsi tisti, ki me poznajo an ki me imajo radi, na posebno tata Mario Periovizza - Kuo- skin iz Sauodnje an mama Giovanna Trinco -Piernova iz Tarčmuna. Tudi lietos je poskarbie-la za mi organizat lepe fešte za muoj rojstni dan. Pru puno se jih je zbralo okuole mene: parjate-lji, tete, strici, kužini an nona Nadalja. Vien, de me poznata lepuo, zak van pišen vsako lieto, ma san se pozabu van poviedat, duo san: san Giulio Gioele iz Sauodnje!” Giulio, smo se glih spraševal: ma kuo je tuo de lietos Giulio Gioele se nie oglasu? Saj je imeu lieta tele dni! Veseli smo prebierat, de raseš lepuo an de se učiš puno stvari. Veseli pa bomo tudi, kar nas prideš gledat tle na Novi Matajur! Vse dobre ti žel-mo! ŠPJTER Ažla Dobrojntro Thomas! Plavi flok oznanja, de se je rodiu an puobič v Ažli. Se kliče Thomas, njega mama je Larissa Borghese iz Bar-nasa, tata pa Marino Gos-gnach - Mulonu iz Mataju-ra. Thomas se je rodiu v pe-tak, 16. otuberja zjutra, je močan an frišan poberin. Ankrat, kar se je rodiu an puob v družini, so pravli, de je riešu primak. Tudi Thomas gaje riešu, saj na telim svietu ima dvie sestre: Sara an Ilenia. Za njega rojstvo so vesele one, sevieda mama an tata, an še noni v Barnase Giorgetta an Franco (Rak), v Matajure Agostina an Giuseppe, strici, tete, kužini, parjatelji. Vsi želijo, de puobič bo ra-su zdrav an veseu, vse dobre mu želijo kolegi od Doma, novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v USPI Associato alPUSPI kjer Larissa diela, zbor Pod lipo, kjer pieje, an Novi Matajur. Špietar Zbuogam, Lucia Po dugi boliezni je untarla Maria Lucia Bledig, poročena Osgnach. Imiela je 68 liet. Ona an nje mož sta bla paršla v Špietar taz podu-tanske doline. V Špietre sta puno liet daržala tratorijo an ošterijo Al giardino, Giulio pa je puno poznan tudi zak je vozu puno puno liet taxi. Z nje smartjo je Lucia v veliki žalost pustila njega, sina Micheina, hči Barbaro, navuoda Samuela, sestro, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v torak 13. otuberja v Špietre. Petjag / Sarženta Vladimiro Tuan 23.10.2004 - 23.10.2009 Son cinque anni che ci hai lasciati, eppure non riusciamo ad abituarci a non vederti, a non sentire più la tua voce, a sapere che non ci sei. Rimangono l’amore che ci hai dato, tanti ricordi e un grande vuoto. Manchi a noi, alla fami- glia, ai tuoi amici. Patrizia, Elena e tutti i tuoi cari Špietar Žalostna oblietinca Dvie lieta od tega nas je zapustila Clelia Venturini, uduova Lai. Imiela je 83 liet. Na njo se spominjajo Jole an Guerrino an vsi tisti, ki so jo imiel radi. SOVODNJJ Čeplešišče Natalia Medves 5.11.2005 - 5.11.2009 Štier lieta od tega Natalia Medves, uduova Coceanig, je na tiho zapustila tel sviet. Za nimar ostane v sarcih nje te dragih. ‘Cara mamica, anche se sono già passati quattro anni da quando sei andata via, ci manchi come il primo giorno’. I figli, i nipoti, i generi e la nuora. GRMEK Hostne V spomin na te rance Parhajajo Vaht, cajt v lie-tu, ko gremo na grobuove naših te dragih an naša mi-seu gre na vse tiste, ki smo imiel radi an jih nie vič. Vittoria Polentarjova iz Hostnega bo za nimar imiela v sarcu nono Marianno, mamo Pierino, bratre Pietra, Tonija, Valentina, sestre Ado, Marijo, Antonietto an Paolo. PRAPOTNO__________ Čubca Pogreb v vasi V čedajskem špitale nas je zapustila Bernarda Codro-maz, uduova Codromaz. Učakala je 94 liet. Na telim svietu je zapustila sina, ne-viesto, navuode, pranavuoda an Lauro. Nje pogreb je biu v petak 16. otuberja popu-dan v Čubci. Savogna Azienda agricola CERNOIA DISPONIBILI SPLENDIDI VASI DI CRISANTEMO CON VASTISSIMA SCELTA DI COLORI Orari: 8.30 -12.30,14.30 -19.30 tutti i giorni Si accettano anche prenotazioni ai numeri 0432.714055 o 339.3782169 CAI Sottosezione “Val Natisone” domenica 25 ottobre 2009 MARRONATA A S. NICOLÒ Partenza da San Pietro (piazzale scuole) alle ore 8,00; escursione lungo il sentiero CAI 760 da Scrutto - campo sportivo a Castelmonte e poi per il sentiero Italia fino alla chiesa di S. Nicolò circa per la... pastasciutta e castagnata! L'escursione, di circa 4 ore, è adatta a tutti. Sono graditi dolci, torte, gubane... Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Responsabili: Alma, Gianluigi Planinska družina Benečije Telovadba - Palestra od 7. oktobra do 18. decembra v sredo in petek od 19. do 20. ure v telovadnici srednje šole v Špetru Zaradi obnovitve pogodbe o upravljanju občinskega bazena v Čedadu bosta programa tečajev PLAVANJA in PROSTEGA PLAVANJA Planinske družine Benečije definirana konec meseca. Per rinnovo incarico di gestione della piscina comunale di Cividale il CORSO DI NUOTO e NUOTO LIBERO proposto dalla Planinska verrà definito entro ottobre. info in vpisovanje: Flavia 0432/727631 - Daniela 0432/714303-731190 Četrtek, 22. oktobra 2009 Adna gospa je povabila paijateljce pit an čaj (the) v nje luksuzno izbo. Grede, ki so pile čaj, je stopu notar nje sin Peri-nac an je zaueku na vas glas: - Mama, mama, tam v kambri od dikle je an tujec (forestiero) sliečen do nazega! Njega mat an parja-teljce so se prečudvano pogledale an glih tenčas seje nazaj parkazu Peri-nac an zaueku: - Je an škerc! Je an škerc! Tam v kambri od dikle nie obednega tujca, je tata! ★ ★ ★ - Moja draga, sem ti že taužint krat poviedu, de tu mojim življenju je samuo adna žena! - Sa viem - je pošepe- tala žena - pa mi niesi še poviedu, kduo je! ★ ★ ★ An majhan an madu mož za ustrašt njega ženo: - Te vizan - je zaueku tu njo - na stuoj stuort pridit von tiste žvine, ki je tu mene! - Oh, kaj me briga! - je odguorila žena - Ist se na migu bojim adne mišce! ★ ★ ★ Mož an žena sta se huduo kregala: - Ti na vajaš nič! - je zauekala tu anj žena. - Oh, tela je liepa! Do-kazajmi, če moreš! - je jau mož. Zena je ustavla an taksi an poprašala: - Dost me vprašate za me pejat dol na železniško postajo, stacjon? - D vaj st evro! - An če stope gor tudi muoj mož, dost me vprašate? - Le dvajst evro. - Al videš, de na vajaš nič?! - je ponosno vzkliknila žena! ★ ★ ★ Giani iz Skal ima krave, ki pasejo pod Kolo-vratam. Adno nediejo je paršu gor an slikar (pittore) iz Tarsta an ga po-prašu: - Na zamierte, go-spuod, al morem naslikati (dipingere) vaše krave? - Ne, ne - je hitro od- guoriu Gianni - mene so mi všeč tajšne, ki so! ★ ★ ★ Dva naumna sta se v manikomje pogovarjala: - Kadar me pošjajo damu - je jau te parvi - s tistimi sudmi, ki sem paršparu kupin an mo-torin. - Pa ist - je jau te drugi - kupim no kravo. - Oh, kuo boš smiešan, kadar se nabasaš gor na njo, de te bo okuole vozila! - Še buj boš smiešan ti, kadar boš muzu motorini Četrtek, 22. oktobra 2009 “Tata an mama sta želiela, de bom tudi ist na njih poroki, takuo sta počakala, dokjer niesam paršu. Rodiu sam se 25. vošta lanskega lieta. Diel so mi ime Samuele an od ten-tega se na čuje druzega ku “Samuele tle, Samuele gore...”, naj v Klenji, kjer živim, an kjer so tudi noni Diana an Franco (Frankic), naj v Mata-jure, kjer so noni Bepo an Pe- “Mama Catia an tata Natalino sta se oženila!” rina. Kar san dopunu adno lieto, mama an tata sta j ala, de je te pravi cajt za se oženit an takuo v saboto 12. setember-ja je biu velik senjam v Klenji. Zbralo se je puno žlahte an parjatelju, vsi so gledal mamo an tata, kakuo sta bla lepuo naštimana, naštiman san biu tudi ist an vsi so me tiel varvat. Kajšan liep dan je biu tist! Se troštan, de v naši družini bo nimar takuo!” Samuele, tuole vam želijo vsi tisti, ki vas imajo radi! Si se pa pozabu nam napisat, duo so toja mama an tu oj ta- ta... napišemo pa mi! Tata je Natalino Gosgnach - Šmonu iz Matajura, mama je Catia Blasutig iz Klenja. Na bomo pa pisal, de si an liep an fri-šan puobič, tuole se vide že od fotografije an tata, mama, noni, tete, strici so pru srečni te imiet! “Vse najboljše za te... vse najbolše za te... vse najboljše dragi Germano, vse najboljše za te!!!”, tuole ti zapiejejo an uoščijo toji parjatelji, tisti, ki so na fotografiji kupe s tabo, tisti, ki so vas slikali an tisti... ki so dielal namest vas, grede ki vidruz sta se veselil!!! (An še adno vprašanje: ma al si naredu napuošto, de tuoj rojstni dan bo glih tisti dan, ki smo bli vsi kupe na diete na Burnjaku v Gorenjim Tarbju? ) VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it 000 ÓÙÙ ÙÙÙ 000 ? Četrtek, 22. oktobra Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno in deževno vreme.Ob morju bodo padavine v glavnem močne, po nižinah in v hribih pa lahko obilne; možne so tudi nevihte.V pasu med nižavjem in Predalpami se bodo lahko pojavile tudi zelo močne padavine. Petek, 23. oktobra Po vsej deželi bo zjutraj prevladovalo spremenljivo vreme.Tekom dneva se bo lahko nekoliko pooblačilo zlasti na vzhodu.V Juljiski krajini bo lahko tudi deževalo,možna bo tudi kakšna nevihta z močnejšimi nalivi.Ob morju bo lahko zapihala okrepljena burja.Vsekakor pa je prognoza vremena še delno negotova. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 9/12 12/15 Najnižja temperatura (°C) 6/9 10/13 Najvišja temperatura (°C) 14/17 16/18 Najvišja temperatura (°C) 15/18 16/19 Srednja temperatura na 1000 m: 10°C Srednja temperatura na 1000 m: 11°C SPLOSNA SLIKA V četrtek bodo začeli dotekati vlažni jugovzhodni vetrovi,dosegla nas bo izrazita atlantska fronta.V petek se bo poglobil mediternski ciklon, ki bo lahko vplival na vreme na severnem Jadranu, tako da se bo vremensko stanje le počasi izboljševalo. OBETI V soboto bo po vsej verjetnosti rahlo oblačno v gorah, spremenljivo pa v nižinah in ob obali, kjer bi lahko pihala zmerna burja, ki bi morala počasi pojenjati. Srednja temperatura na 2000 m: 5°C Srednja temperatura na 2000 m: 5°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. . . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) oc?0>£^£> = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 25 OKTOBRA Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. OKTOBRA Čedad (Minisini) tel. 731264 - Manzan (Sbuelz) 740862 Fojda 728036 - Tarbiž 2046 Miedihi v Benečiji v torak an petak od 17. do 18. doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 petak od 15.00 do 15.30 doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico”(tel. 708614). Pri- doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 dejo oni na vaš duom. Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi- doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. stenziale (Ospedale di Cividale) 0432 708455 Centralino dell’ Ospedale di Cividale 0432 7081