Štev. 9. p°sr. Maček Beograjski časopisi so objavili vest, da namerava vrniti dr. VL Maček obisk voditeljem beograjske združene opozicije sredi marca. Ob tej priliki, da se bo dr. Maček sestal tudi še % nekaterimi drugimi političnimi prvaki v Beogradu. Predlog za odprave zemlfarine Nar. posl. dr. Kosta Popovič, član kluba JNS, je izjavil v svojem govoru pri načelni proračunski debati, da bo v najkrajšem času pred- t Dr. Mihael Opeka V Ljubljani je v nedeljo 27. februarja umrl nagle smrti stolni kanonik dr. Mihael Opeka. Pokojnik je bil vrhniški rojak. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, bogoslovne nauke pa v Rimu. Kaplanoval je nato v Moravčah, kasneje je bil prefekt v ljubljanskem Alojzijevišču, učitelj veronauka na ljubljanski realki, po prevratu je postal kanonik in stolni pridigar ter končno škofijski šolski nadzornik in docent na teološki fakulteti ljubljanske univerze. Pokojnik je že zgodaj začel objavljati svoje pesmi v raznih listih, med drugimi tudi v s Ljubljanskem Zvonu«. Zadnja leta je izšla v knjižni obliki vrsta njegovih pridig, ki veljajo za vzor cerkvenega govorništva, v samostojnih knjigah. Pokojni dr. Opeka je spadal med tiste duhovnike, ki jim je bila slepa enostranska zagrizenost tuja. Njegov vedri značaj in resnična kulturnost sta mu v zvezi s to potezo pridobila ugled in spoštovanje v vseh krogih. Poštenemu duhovniku in odličnemu kulturnemu delavcu ohranimo svetel spomin. Pokoj njegovi blagi duši t ložil zakonski predlog, po katerem naj bi se oprostili plačevanja zemljiškega davka vsi siromašni kmetje. Slione zakonske določbe so bile sprejete tudi v Rumuniji in v Turčiji. Svojo namero je poslanec Popovič utemeljeval z razlogi, ki jih je navedel sam finančni minister pri povečanju letošnjega drž. proračuna za eno milijardo 270 milijonov dinarjev. Finančni minister je trdil, da je nastopilo tako veliko poboljšanje gospodarskega stanja v naši državi, da so se drž. dohodki brez poviša- nja davkov povečali za 1270 milijonov dinarjev. Z ozirom na tako veliko povečanje drž. dohodkov ne bo težko oprostiti zemljiškega davka vseh siromašnih kmetov, saj znaša vsa zemlja-rina komaj 300 milijonov dinarjev. Odplačevanje obrokov Nekateri zaščiteni kmetski dolžniki iz škofjeloškega okraja niso še mogli poravnati prvega obroka. Davčna uprava je napovedala takim dolžnikom transferacijo živine in premičnin, ki se bo izvršila 4. t. m. Kmetje so v silnih skrbeli, kje naj v tem času dobe potreben denar. Pri prisilnih dražbah se prodajo predmeti globoko pod ceno in je kmet še bolj udarjen. Nekateri si pomagajo % odprodajo posameznih parcel ter s kupnino poravnajo zapadli obrok. Cenieni narolniki! Da ne bo treba ponovnih opominov, prosimo vse cenjene naročnike, ki so prejeli v Kmetskem listu priložene položnice, da čimpreje poravnajo naročnino za tekoče leto. Kdor pa ima kake zaostanke ii lanskega leta, ga naprošamo, da te nakaže istočasno po isti položnici. Kmetski dolgovi Vsa plačila kmetskih dolžnikov so znašala do 23. februarja za prvo in drugo anuiteto 153 milijonov din; od tega odpade 133 milijonov na prvo anuiteto in 20 milijonov na drugo anuiteto, ki je zapadla 1. novembra 1937. Po začasnih obračunih Privilegirane agrarne banke, kjer še ni upoštevan odpis kmetskih dolgov preko 25.000 dinarjev, bi morali kmetski dolžniki na račun prve anuitete plačati 217 milijonov din. Dejansko plačilo 133 milijonov din predstavlja torej 61'5% izračunane anuitete. Začasna anuiteta, ki jo mora Privilegirana agrarna banka plačati denarnim zavodom za odstopljene kmetske dolgove, znaša 1287 milijona dinarjev. Privilegirana agrarna banka je prejela za prvo anuiteto nekaj več nego mora plačati denarnim zavodom za prvo anuiteto. Pri tem pa je treba upoštevati, da je dolg kmetskih dolžnikov razdeljen na 12 anuitet, medtem ko mora Privilegirana agrarna banka plačati denarnim zavodom terjatev za odstopljene kmetske dolgove v 14 letnih obrokih. Od začasne anuitete 1287 milijona din, ki je priznana denarnim zavodom, so denarni zavodi do 23. februarja dvignili 86'5 milijoua din; denarnim zavodom s področja beograjske centrale je priznano 60'9 milijona din, izplačano pa 50'3 milijona din, zavodom s področja zagrebške podružnice je priznano 27'4, izplačano pa 18'0 milijona din, zavodom s področja ljubljanske podružnice je priznano 24'4, izplačano pa 23'2 milijona din, zavodom s področja sarajevske podružnice pa je priznano 15'8 in izplačano 9'7 milijona dinarjev. Kakor kažejo gornje številke, so de< narni zavodi s področja ljubljanske hranilnice najbolj pohiteli, da dvignejo pri Privilegirani agrarni banki anuiteto in so dvignili že 95% priznane anuitete, medtem ko znaša izplačilo na področju beograjske centrale 85%, na področju zagrebške podružnice 66% in na področju sarajevske podružnice 61%. Iz tega se da sklepati, da denarni zavodi v Sloveniji najbolj potrebujejo gotovino. V tej zvezi so zanimivi tudi podatki o izdanih 3% obveznicah za likvidacijo kmetskih' dolgov. Teh obveznic je bilo zaenkrat dodeljeno denarnim zavodom za nominalnih 278*8 milijona dinarjev; do 23. februarja pa je bilo denarnim zavodom izročeno za 193'2 milijona din obveznic. Tudi pri teh obveznicah vidimo, da so denarni zavodi v Sloveniji zelo pohiteli, da jih dvignejo, kajti od priznanih 50'5 milijona din obveznic so denarni zavodi v Sloveniji jlvignili. za 457 milijona din obveznic. Kaf se godi po svetu Nemško-avstrijsko zbližanje je še vedno v ospredju vsega evropskega poli tičnega zanimanja. Prvotna vznemirjenost se je sicer polegla, ni pa mogoče reči, da bi se bilo medtem zjasnilo evropsko politično nebo. Nemci so zdaj prišli čisto odkrito na dan z barvo, da tiči za vsemi njihovimi prizadevanji še vedno nepremagljiv klic po kolonijah in kolonialni posesti, brez katere ni mogoča niti nemška industrija, celo pa ne vojna industrija. Glede tega piše nedavno ugledna nemška revija popolnoma odkrito takole: »Nobeden ne inore zanikati, da obstoja med razgovori v Berchtesgadenu (Hitler-Šchuschnigg), kjer je Ivan A r k o V Ribnici je omahnil smrti v naročje v petek 25. februarja posojilniški tajnik v pokoju Janez Arko, mož, ki je vse svoje sposobnosti in delovne sile posvetil za splošni napredek in vsestranski dvig ribniške občine. Pokojni se je po dovršeni nižji gimnaziji v Ljubljani hotel posvetiti trgovskemu poklicu, vendar so ga pregovorili, da je ostal pri vojakih kot računski podčastnik. Po dosluženih letih je prevzel takoj 1. 1910. tajniško mesto ribniške Posojilnice. Dolgih 82 let svojega delovnega življenja je posvetil napredku in razvoju tega pomembnega domačega denarnega zavoda in preko njega dvigu vse Dolenjske. Stavba Meščanke šole in Sokolskega doma v Ribnici sta ponosni priči tega uspešnega dela. Pokojni je bil dolgo vrsto let vzoren, zna-čajen in vesten občinski odbornik, član raznih naprednih in narodnih društev, med tem tudi član načelstva Zveze slovenskih zadrug, vedno in povsod pa globoko socialno čuteč človek in kre-menit značaj. Številna dela in pokojnikove javne zasluge so dobile tudi vnanje priznanje s tem, da je bil pokojni Arko odlikovan 1.1928. z redom sv. Save. S svojim požrtvovalnim delom si je pokojnik postavil najlepši spomenik, ki trajno ostane njemu samemu v čast, rodovom za njim pa v čvrsto bodrilo. Naj bo pokojnemu prijeten večni sen! Ko izražamo iskreno sožalje njegovim žalujočim, vemo, da nam trajno ostane v srcih na pokojnika svetal najlepši spomin! Nemčija dokazala na udaren način, da ona vodi tako na gospodarskem, kakor na političnem polju, in nemškimi kolonialnimi zahtevami zelo tesna notranja zveza. Počasi vendarle postaja jasno, da je razčiščenje srednjeevropskega položaja s tem, da se tjakaj osredotočijo vse nemške sile, edini odskočni temelj za uspešno borbo za kolonije.« Bolj jasne besede ni mogoče zahtevati. Vse resnosti tako nastalega položaja se v polni meri zavedajo tudi Francozi hi ije v parlamentu med drugim izjavil desničarski poslanec Ybernega- ray med drugim tudi tole: »Ako Nemčija uresniči svojo zamisel o srednjeevropskem bloku pod nemškim nadzostvom in vodstvom, je naša usoda zapečatena. Če bi morali mobilizirati, da branimo Avstrijo ali Češkoslovaško, bi ne mobilizirali za ti dve državi. Ampak za našo lastno domovino. Kajti na obalah Donave bo padla odločitev o Franciji.« Toliko več poudarka in teže daje takim izjavam klic samega francoskega zunanjega ministra Delbosa, ki je dejal, da bo svet v primeru potrebe za obrambo našel na Francoskem eno samo stranko, namreč — Francijo! Po vsem tem lahko razumemo, čemu je avstrijski kancelar toliko časa čakal z besedo. Končno je spregovoril in povedal, da si kljub pomirjenju z Nemčijo ne da kratiti avstrijske samostojnosti in neodvisnosti. Njegov govor ije bil prijazno sprejet na Dunaju, pa tudi na Češkoslovaškem in Poljskem, kjer so bili najbolj vznemirjeni zaradi nemških namer in izjav. Razburjenje v Gradcu V Gradcu, ki je močno nacistično navdahnjen, so avstrijski hitlerjevci pripravljali velike demonstracije in hkratu pohod iz vse Srednje Štajerske na Gradec. Manifestantom je hotel govoriti sam notranji minister Seyss-Inquart, v zadnjem trenutku pa je Schuschnigg vse to prepovedal, v Gradec pa poslal režimu zveste čete z Dunaja, tanke iu bombna letala. Notranji minister je moral ostati lepo na Dunaju, graški nacisti pa so tudi morali lepo doma hladiti svoje vroče glave. V Moskvi se je danes začela pred velikim vojaškim sodiščem razprava proti Buharinu, Rikovu, Jagodi, Krestinskemu, Rakovskemu, Rosenholzu, Ivano-vu in drugim biv^inv visokim uradnikom sovjetskega režima. Dolže jih, da so*Organizirali tero- Ncville Chamberlain, angleški ministrski predsednik, ki je zrušil zunanjega ministra E d e n a. ristične zločine in pripravljali odcepitev Ukrajine, srednje Azije, Georgije, Aserbejdžana, Armenije in Vladivostoka od Sovijetske Rusije. Med obtoženimi so tudi 4 profesorji medicine Revin, Pletnev, Kazakov in Maksimov. Dolže jih, da so oni zastrupili znanega pisatelja Maksima Gorkega, Dzerdzinskega, predhodnika Jagode v vodstvu GPU in Knjikiševa, voditelja načrtnega gospodarstva. Vsi obtoženi so bili člani trocki-stionih, buliarinističnih in menjševiških organizacij. Tokrat bo sedlo na zatožno klop 22 oseb. Med obtoženci bo prvič sedaj tudi sam Trockij, ki ga dolže, da je bil v zvezi s tujimi agenti celo v letih 1921. in 1922., ko je bil poveljnik vse rdeče vojske. Obtožnica pravi, da je on pripravljal umor Lenina, Stalina in Sverdlova. Razprava bo javna. V Španiji se še vedno nadaljujejo boji za Teruel, ki so ga republikanci izpraznili. Poveljnik 46. divizije, ki je branil mesto in ki je varoval umik republikanskih čet, je dobil nalog, naj še v teku večera izprazni mesto, ki je bilo malone že docela obkoljeno. Poveljniku se je posrečilo zapustiti mesto, ne da bi pustil v njem kakršno koli orožje. Umik je potekel v popolnem redu. Demonstracija Zedinjenih držav Amerika nič kaj prijazno ne gleda japonskih vojnih podvigov. Kot izraz tega ameriške- Novi direktor ljubljanske železniške direkcije dr. Fran B o n č i n a. ga razpoloženja je vodstvo ameriške vojne mornarice v Washingtonu odredilo, da se imajo vršiti velike pomorske vaje ameriške mornarice v Tihem oceanu. Vežb se bo udeležilo po dosedanjih dispozicijah 150 vojnih ladij s 55 tisoč mornarji in pet sto letal. To bodo največji manevri ameriške mornarice pred nosom Japonske. Vode, v katerih bodo pomorske vež-be, segajo od nabrežja ameriške Unije do Havajskega otočja in od Midvajskih otokov na jugu Aljaške do Aleutov in Filipinov. Pri tem bodo imeli Japonci vsekakor dovolj prilike, da bodo razmišljali o ameriški pomorski sili in posledicah, ki lahko nastanejo, če te sile stopijo na plan. Silna neuvja v žlmepiki Medtem ko imamo pri nas lepe dneve, v katerih že slutimo bližnjo pomlad, prihajajo iz Amerike poročila o silnih neurjih in poplavah. Tako so v mestu Rio de Janeiro pred kratkim doživeli največje neurje, kar jih pomnijo zadnjih 20 let. Med gromom in bliskom ije lilo kakor iz škafa. Kmalu so bili celi mestni okraji poplavljeni. Porušenih je mnogo hiš in tudi število smrtnih žrtev je veliko, še več pa je ljudi, ki so nevarno ranjeni. Mesto je čisto odrezano od sveta, ker so vse prometne zveze porušene. Tudi v južni Kaliforniji ije divjal strahovit orkan, ki je opustošil cele pokrajine v dolžini 300 km in v širini 30 do 50 km. Škode je za milijone. Vihar je porušil mnogo hiš. Število smrtnih žrtev še ni znano, po splošni cenitvi pa je zelo visoko, ker je orkan nastal docela nenadoma. Najhuje so bili prizadeti avtomobilisti, ki jih je orkan zajel na odprtem terenu. Za orkanom je nastala silna ploha, zaradi katere so vse reke prestopile bregove in poplavile prostrana ozemlja. MZadizia zia v«si Prosvetno delo hmelsko mladino Napredek naše vasi v širšem smislu ni mogoč, če v tem stremljenju ne podpira moškega tudi njegova življenjska družica — žena. Do nedavnega je bil pri nas položaj kmetske žene in dekleta prav malo zavidanja vreden. Bili sta obsojeni samo v delo in skrb, pravice pa nista imeli nobene. Žal, ne moremo reči, da bi bilo danes kaj dosti drugače, razveseljivo in vsekakor znamenje napredka pa je že dejstvo, da se je pričela tudi kmetska ženska mladina organizirati; se dramiti in se z moškimi tovariši složno boriti za pravice, dvig in napredek podeželja. Iz teh deklet rasto narodu žene, ki bodo vsaj deloma kos svojim velikim nalogam. Zveza kmetskih fantov in deklet se vedno zaveda, kako velike važnosti je za posameznika in za skupnost čim večja izobrazba in čim širša razgledanost. Kmetski človek, žal, nima prilike, da bi si v šoli nabral toliko in take izobrazbe, kakor jo življenje z vedno večjo odločnostjo terja od njega. Delo samo in nebroj drugih ovir mu lo preprečuje. Zato pa skrbi in mora skrbeti vsaka resnična kmetska organizacija za kar največjo izobrazbo svojih članov. To nalogo vrše društva in pododbori naše kmetsko-mladinske organizacije že vrsto let z najlepšimi uspehi. Tudi ljubljanski pododbor ne zaostaja. Kakor smo poročali, je pred kratkim priredil prosvetni tečaj za fante, v času od 24. do 26. februarja pa podoben tečaj za dekleta. Čas je bil morda že malo pozen, vendar se je udeležilo tečaja lepo število deklet, ki so s pridom in zanimanjem sledila predavanjem. Pododboru je treba izraziti za njegov trud vse priznanje. Tudi tečajnice so bile na mestu, le nekaj bi v interesu še lepših in boljših uspehov želeli. Vsi Vodilni krogi organizacije naj bi razmišljali o tem, kako bi bilo mogoče v bodoče take tečaje razširiti na več dni. Vemo sicer, da so z uresničenjem take želje združene mnogotere težave, toda uspeh bi bil po našem mnenju vendar le tolikšen, da bi poplačal ves trud. Treba je namreč pomisliti, da je prvi dan takega tečaja za udeleženca ali udeleženko skoraj izgubljen. Novo okolje, novi vtisi, razmere, ki jih človek ni vajen, vse to ga nekako zmede in raztrese. Potem pa snov sama! Slediti predavanjem po šest in več ur na dan, to ni zabava, ampak napor. Saj tako delo utrudi celo človeka, ki ga je vaien, koliko bolj šele takega, ki mu je novo! S temi pripombami seveda nočemo zmanjševati pomena in vrednosti dosedanjih tečajev. Vedri in zadovoljni obrazi so nam pričali, da so padale besede na rodovitna tla, kjer bodo kalile in rasle v ponosno, zdravo kmetsko zavest. In ta nam je danes potrebna kakor žejnemu voda. V soboto je bil udeleženkam prirejen prijeten družabni večer, ki je minil v najlepši ubranosti in res tovariški prisrčnosti. Vsi smo želeli, da bt se kmalu spet videli in se pogovorili o svojih vzorih in težavah, o borbah in uspehih. Čutili smo se kakor ena sama družina v naročju skupne matere, nam vsem enako drage rodne grude. Bizeljsko V nedeljo, 20. februarja t. 1. smo imeli ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet. Občni zbor je otvoril tovariš Iljaž Stanko. Pozdravil je vse navzoče tovariše in tovarišice, g. dr. Vilimka, posebno pa predsednika Zveze, tovariša Ivana Kronovška. Objasuil je, kaj nas je privedlo do ustanovitve društva. Nato so sledila poročila funkcionarjev pripravljalnega odbora. Iz njih je bilo razvidno, koliko borbe je treba, da smo izvojevali to prepotrebno društvo. Zavedamo pa se, da to, kar se je skovalo v ognju, kar se je porodilo v bolečinah, ostane, raste in mora naprej. Zato ne bomo nikoli omahovali, kadar bo treba delati za blagor in procvit naše vasi. Burno pozdravljen je nastopil tovariš Ivan Kronovšek. V lepem govoru je oči tal pomen in namen društev in nas je prepričal, da je naša pot prava in da le v kmetski mladini leži lepša bodočnost vasi. Po kratkem odmoru je bil izvoljen odbor s tov. Škofom Tonetom na čelu. Ustanovili smo dramatski odsek, ki ga je že osnoval pripravljalni odbor, in bo 19. t. m. uprizoril igro »Rožmarin«. Po zaključku smo se razhajali polni moči in zaupanja v sebe. Vemo namreč, da moramo naprej, zavedamo pa se tudi dolžnosti in nalog, katere nam nalaga mladinski pokret. Saj pravo življenje je le v borbi. * - Ih amlje pri Celju Kakor vselej, tako smo si tudi zimski delovni načrt primerno razdelili. Dne '2: V vseh sinagogah španskega Maroka je bila uvedena za generala Franca molitev, ki glasi: »Gospod, ki rešuje kralje, ki podeljuje knezom moč in čigar država (je večna, Gospod, ki je rešil svojega slugo Davida nevarnega meča, ki je morju odpiral poti, ki je divjim vodam našel smeri, naj se blagoslovi, ščiti, ohrani in poviša in poveča naj svojo slavo: Razsvetli in vodi naj k cilju njegovo ekscelenco gospoda Franca, šefa španske države. Kralj kraljev naj ga ščiti s svojo širokogrudnostjo, podeli naj mu dolgo življenje in reši naj ga vseh težav in nevarnosti. Kralj kraljev naj ga okrasi s slavo in poveča zvezdo njegove usode, naj mu podaljša življenje v času njegove vlade. Kralj Kraljev! Bodi milostljiv njemu, njegovim ministrom in svetovalcem, da bodo z našimi somišljeniki dobri. Naj se rešijo Johude, naj Izrael mirno živi in Odrešenik naj pride v Sion. To bodi Tvoja volja, amen.« OU zdai yce#n(> Veselo zgodbo doživlja Tržišče na Dolenjskem. Saj veste, da se je župan Alojzij Borštnar nekam izgubil in sporočil, da ga ne bo več. Vendar so ga našli v Kostanjevici in je lepo doma, kjer diha blagi dolenjski zrak. Pravijo pa in sem slišal, da je izginilo nekaj drugega, kar nič ne diha in se ni vrnilo z županom. To so križi, ko je ta reč okrogla in je vsak človek, naj bo nizko ali visoko stoječ ali sedeč, Izpostavljen skušnjavam. Seveda, ker me ni bilo zraven (saj take reči še bolj ponižni ljudje opravljajo brez prič), ne morem natanko reči, kako in za koliko se je vzglednemu županu zamerila domača občina. Ker še ni doslej nikamor poslal nobenega popravka, je pa nemara celo tako, da niti sam ne pozna natančnih številk. Kar je res, bo že res, samo to ni bilo res, da župana ne bi bilo več nazaj. Pa mi je rekel neki Pavliha, da bi rajši videl, ko bi se ono okroglo vrnilo, kar nič ne diha — pa čeprav brez župana. na fuiaiUem maslu Pred nekaj dnevi je imela sušaška obmejna carinska straža na mostu, ki veže Reko s Suša-kom zanimiv pa tudi drugače bogat lov. Kakor vsakega dne tako sta prešli tudi 11. t. m. most z Reke na Sušak dve častiti sestri iz reškega samostana »Sacro euore« in se napotili proti Trsa-tu. Obe častni sestri sta vsak dan redno prehajali čez most na Trsat, kar ni izzivalo nobenega suma, ker se nahaja na Trsatu znana zaobljubna cerkev Matere Božje, kamor romajo še danes mnogi Rečani, svoj čas pa tudi vsa Reka in Istra. To jutro pa sta obe častni sestri izgledali dežurnemu finančnemu organu od spredaj in od zadaj sumljivo debeli. Financar ju je dal preiskati in na veliko presenečenje dežurnih organov so našli v častiti rodovniški obleki obeh sester celo »Naš ca i « mešanica domačih Kmetijski družbi r. z. z o. z. v Ljubljani skladišče cigaretnega papirja, tobaka tujega izvora in več steklenic likerja, na kar je seveda odrejena visoka carina. Obe častiti sestri sta bili prepeljani seveda na glavno carinarnico, kjer sta položili kavcijo 11.500 din, kolikor znaša globa, nakar sta bili izpuščeni na prosto. Ob- &€CQtaU Jeseniški zelene, ki bi rad zmeraj in povsod na konju jahal, pravi z neko čudno negotovostjo, da »po mnogih letih bolehavosti in gospodarskega propadanja se vendar pričenja svitati, vrača se zdravje. Kakor bolnik po težki bolezni polagoma prihaja nazaj k starim močem, tako tudi naše zanemarjeno denarno gospodarstvo po malem ozdravlja od prizadetih udarcev.« Res je zelene — ali jaz bom bergle za vsak' slučaj za vrata spravil — saj veš, kaj človeka, če ima sladkorno, lahko doleti. 2dcava kritika »Hrvatski dnevnik« z vso vehemenco zavrača očitke, da napadajo nekateri poslanci hrvatske škofe in duhovnike z letaki in na javnih zborovanjih. »Hrvatski dnevnike opozarja, da mora, samo ob sebi umevno, tudi duhovnik biti pripravljen na zdravo kritiko, če se prične vtikati v politiko in javne posle: »Duhovščina se ne sme razburjati zaradi kritike političnega delovanja tega ali onega duhovnika in je ne sme označevati kot kritiko vsega duhovniškega stanu. Hrvatski narodni zastopniki niso nikoli napadali v svojih govorih duhovščino kot celoto ali celo hrvatski episkopat. Kdor nesebično služi narodu, tega nihče ne napada, posebno če je res samo »navaden bojevnik v narodnem pokretiK. Domači dogodki X V Mostarju je pred kratkim neka Izeta Manjgo v tamkajšnji bolnici rodila otroka z dvema glavama. X V Ljubljani zadnja leta zavoljo vedno hujših gospodarskih razmer močno narašča šte-, vilo samomorov. Tako je lansko leto 39 ljudi prostovoljno odšlo iz življenja. Med temi se jih je 19 obesilo, 4 so se zastrupili, 3 ustrelili, ostali pa so si na druge načine pomagali na oni svet. Smrtnih nezgod je bilo lani 32, med njimi 5 prometnih nesreč, 3 utopitve in 1 smrtna nezgoda z elektriko. V evropsh Nepričakovan, čeprav morda dolgo pripravljali in bržkone celo natanko preračunan preobrat v zunanji politiki Anglije, ki bo verjetno nastal z odstopom dosedanjega zunanjega ministra Edena, je tudi med nami dvignil zanimanje za Anglijo in njene mreže in probleme. Zato priobčujemo članek iz uglednega pariškega lista »La Revue Universelle«, ki ga je napisal P. A. Cousteau. — Se vsi živo pomnimo čas, ko je bilo dovolj, da Anglija, kadar je prišlo do nesporazuma med njo in kako drugo državo, pošlje v njene vodo kako svojo križarko in odločno vzklikne: >Nek Kakor hitro je Anglija izrekla ta »ne«, so ga vsi sprejeli brez odpora in brez odlašanja. Angleško orožje je vzbujalo kolektiven strah. Medtem se ga danes države ne boje več. Znano je, da Anglija ne želi uporabljati svojega orožja, toda ko bi ga tudi hotela, bi ne vedela, kako naj to stori. Tako ne mislijo samo neprijatelji angleškega imperija. To ponavljajo svetu že dvajset let tudi Angleži sami. Skraja je bilo videti, da je to samo nekako slepilo, cela vrsta političnih neuspehov pa je svet prepričala, da je to globoko zakoreninjena angleška slabost in da Angleži resnično žele mir. em vrtincu Poglejmo samo potek dogodkov: Leta 1935. je Italija napadla Abesinijo. S tem je poteptala pogodbe in ogrožala Indijo. Anglija je tedaj rekla »ne« in poslala v Sredozemsko morje svojo sredozemsko mornarico. Italija pa jo je prezirala in se dokopala do Abesinije. Leta 1936. je Hitler ponovno zavzel Porenje — to novo angleško mejo, kakor je rekel Baldvin in kakor so za njim ponavljali vsi veliki angleški ljudje. Kršitev lokarnskega pakta se je v enaki meri tikal Anglije kakor Francije. Morda bi se bila tedaj Francija spustila v vojno, da je ni Anglija pomirila in jo prisilila k pogajanjem. Julija 1936, ko je izbruhnila državljanska vojna v Španiji, je bila Portugalska kljub angleškim načrtom o njeni nevtralnosti na strani generala Franca. Anglija je takrat svetovala Portugalski, naj bo oprezna in naj ne pomaga Francu. Portugalci pa, ki so bili polnih dve sto let angleški oprode, so bili zdaj gluhi za besede svojih zaščitnikov in so jeli poslušati šele tedaj, ko se je oglasila proti njim vsa Evropa. Istega leta sta Japonska in Nemčija pod krinko protikomunističnega obrambnega pakta podpisali pogodbo, ki uvršča Nemčijo hkratu med velesile Daljnega vzhoda. Anglija tega po nobeni ceni ni marala dovoliti. Japonsko je smatrala vsaj za svojega učenca, če že ne za oprodo, in je uporabila ves svoj mednaroden politični vpliv, da bi preprečila podpis takega pakta. Bilo je še več drugih dogodkov. Anglija je prosila Nemčijo, naj se vrne v Društvo narodov, ta pa je to odločno odklonila. Z »gosposkim sporazumom« je Anglija hotela Italiji ubraniti pošiljanje vojakov v Španijo. Vzdolž cele španske obale pa so uporniška letala bombardirala angleške ladje. Anglija je tarnala, vzdihovala in pošiljala note, storila pa ni nobenega koraka. Da je bila tragikomedija popolna, so Nemci, ki nikdar niso veljali za gospodarje morja, bombardirali Almerijo, ko je ta prvič napadla njihove ladje. Malo je sicer ljudi, ki upravljajo zunanje politične posle velikobritanskega imperija, ti pa imajo zdravo pamet in vztrajnost, ki zasluži občudovanje. Aristokratje po rodu in bogastvu, angleški finančniki, vojaki in pomorci upravljajo Anglijo, ne da bi se preveč izpostavljali pogledom javnosti, zato pa puščajo človeku z ulice njegovo utvaro o demokraciji. Angleži namreč iskreno verjamejo, da gospodarijo sami sebi. To je ena največjih in najbolj posrečenih utvar sedanje dobe. 0 tem se lahko prepričate, Če se le eno uro pomudite v angleški spodnji zbornici (narodni skupščini). (Dalje) X V Barbatskcm kanalu pri Sušaku je pred kratkim utonilo šest ribičev. Pluli so skozi Bar-batski kanal s svojo jadrnico, ki se je iz neznanega vzroka prevrnila in so vsi ribiči utonili. X Iz Maribora sc te dni pri-bežali v Split trije mladi ljudje, dijaka Ivan Verdič in Silvo Hrast ter ključavničarski vajenec Lojzek Smodek. Hoteli so se skrivaj vkrcati na kako ladjo in odpluti v široki svet, namera pa se jim je izjalovila in so vsi trije že zopet v Mariboru. X Na otoku Visu so rudarski ■ strokovnjaki ugotovili bakreno rudo. Zdaj raziskujejo, če je rude toliko, da bi se izplačalo izkoriščanje. X Zlato jabolko se imenuje najnovejša knjiga tudi našemu podeželju znanega in priljubljenega pesnika in pisatelja Fl. Go-Iarja. Knjigo izda Založba Slovenska knjisra v Kamniku, ki je pravkar začela izdajati zanimivo mesečno revijo »Slovenska knjiga«. List sam stane za vse leto samo din 40"— in ga toplo priporočamo. Glede knjig, ki jih daje založništvo po zmernih cenah in zelo ugodnih pogojih, naj zahtevajo in-teresentje prospekte, ki jih založništvo pošlje brezplačno. Zadostuje dopisnica. Nasloviti na: Slovenska knjiga, Kamnik. X V Sarajevu je sklenila uvesti železniška direkcija posebne hladilne vagone, ki bodo priklop-lieni brzovlakom. S temi vagoni bodo prevažali morske ribe v Sarajevo in Beograd, iz Sarajeva pa meso v Dubrovnik. X V Spodnjih Jelenjih je pred kratkim neka 391etna posestniko-va hči zgodaj zjutraj v gozdu povila otroka,, ki ga je takoj zakopala. Stvar je prišla na dan in je komisija ugotovila, da je bil otrok ob rojstvu živ. Nesrečna mati, ki »o ni dovolj varovala, je izgubila toliko krvi, da je zdaj tudi njeno življenje v nevarnosti. Pravi, da je otrok prišel mrtev na svet. Ozadje te žalostne igre skuša ugotoviti sodna komisija, ki je odko-pala otrokovo trupelce. X Nove sejme je banska uprava dovolila na Krškem polju v Velikem Podlogu. Prebivalci so sprejeli vest z zadovoljstvom in bodo popravili ceste ter olepšali vas, da bodo sejmarji in kupci rajši prihajali v Veliki Podlog. ———— X V Ljubljani je v soboto za vedno zatisnil oči major v pokoju g. Frane Rebernak. Pokojni je bil doma iz Gorice pri Oplotnici in se je po končanih študijah posvetil vojaškemu stanu. Po prevratu je bil delj časa poveljnik žrebčarne v Ljubljani in nekaj časa vodja podkovske šole. Bil je zelo zmožen praktični živinozd ravnik ter je imel veliko smisla za potrebe našega kmeta. Udejstvoval se je tudi v društvenem življenju ter je bil med soustanovitelji »Slovenskega društva za varstvo živali«, pozneje je bil dolga leta njegov predsednik in sedaj častni predsednik. Bodi ohranjen pokojniku blag spomin; žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! X Pri Dobrem Selu (okraj Donji Lapac) so ubili nad 300 kg težkega divjega merjasca. X V Spodnjih Hofah si je iz obupa zaradi svojega prezadolženega posestva hotela končati življenje 451etna J. R. Obupauka se je obesila. Menil je> , da je njegovasrajca belcu*, V"1 -A.©" V- Sf Odkod ta razlika med.be« Jim in belim? Dokler ni nesnaga temeljito izprana,, ostane perilo še vedno ^ivkasto. Zato naj se pere perilo vedno le z Radi« onom, ki ne odstranjuje umazanost samo s površine, temveč tudi nesnago, ki je zajedena globoko v tkanini. Radion namreč tvori pri kuhanju milijone drobnih kisikovih mehurčkov, kateri pronicajo skozi tkanino in isto temeljito operejo. Ravno to dejstvo je vzrok Radionove beline! Schichtov RADION VARUJE PERILO V zadnjem trenutku je njeno dejanje odkril njen sin, prerezal vrv in mater tako rešil smrti. Posestnico so prepeljali v mariborsko bolnico- X V Priradi pri Osluševrih ije na tragičen način izgubil življenje komaj 201etni Alojzij Vilčnik. Ko se. je peljal z vlakom proti domu, je izmaknil iz lahkomišljenosti sklepnemu sprevodniku signalno platno in razpočnik. Doma je hotel preizkusiti mehanizem njemu neznane priprave, pri čemer ije nastala strahovita eksplozija. V hiši so popokale vse šipe, nesrečni Alojzij je obležal v mlaki krvi, materi in nečakinji, ki sta tedaj tudi bili v sobi, pa se ni zgodilo nič. Mladi Vilčnik je kmalu po nesreči v strašnih mukah izdihnil. X V Sedlašku je na viničariji Mihaela Petroviča pred kratkim nastal požar, ki je poslopje do tal upepelil. Družina viničarja Štefana Gaij-zerja si je komaj rešila življenje, pogorelo pa ji je vse imetje. Viničarska družina ima zavoljo po-požara 2000 din, lastnik Petrovič pa 25.000 din škode. X Prepoved. Z odlokom notranjega ministra, kakor so ga objavile »Službene novinec 24. februarja, je prepovedano k nam uvažati in razširjati v naši državi praško revijo »Pri* tomnost«. X Proračun savske banovine znaša skupno s fondi okrog 240 milijonov dinarjev. Po novem bo tam ukinjen kuluk in uvedena 10 odstotna cestna doklada. X Lepi dohodki od izvoza jajc in perutnine. Perutninarstvo se zaduja leta v naši državi zelo razvija in tudi v naši zunanji trgovini zavzema lepo mesto. Po uradnih statističnih podatkih so znašali lani dohodki od izvoza perutnine, jajc iu perja 218 milijonov 800.000 din. X V Bitolju so zaradi izkoriščanja mladih deklet zaprli lastnike treh najbolj znanih nočnih lokalov. Nekemu agentu sta padli- v roke sestri Tadičevi iz Niša.. Ta ju je prodal v Bitolj. Sestri sta z drugimi sotrpinkami vred zabavali pijane goste in gazda jima je obljubil hrano in stanovanje ter po 5 din zaslužka na dan. Plačal ni niti tega, pač pa trdi, da je moral za obleke slojih »deklet« plačati težke tisočake. X Neko ribiško ladjo ž Raba, v kateri je bilo 5 ribičev, je pred kratkim zajel na morju hud vihar. Orkan je ladjo prevrnil. Iz valov se j^ rešil samo en ribič, štirje pa so utonili. X V Črmljenšaku je viničar France Kram-berger povabil na koline svojega svaka Jakoba Holca. Možaka sta se okrog polnoči sporekla in Holc je z nožem zabodel Krambergerja v prsi. Ranjenca so v nevarnem stanju morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. X V Podvincih so pri posestniku Francu Čehu luščili bučnice. Med drugimi je bil tam tudi 201etni Janez Zelenko. Ko se je ponoči skozi gozd vračal domov, ga je nenadoma nekdo obstrelil. Pravijo, da je tu ljubosumje vmes. Zelenko ima prestreljeni obe nogi in so ga morali prepeljati v bolnico. X V Rimskih toplicah je postal smrtna žrtev železniške nesreče 501eten zvaničnik državnih železnic Franc Jančič. Ko je stopil iz vagona na tir, ga je podrl podse potniški vlak, ki je prav v tem trenutku zdrvel mimo. Jančiča je lokomotiva vlekla nekaj sto metrov s seboj, bil pa je seveda takoj mrtev. X Vozne olajšave za one, ki potujejo na zdravljenje. Za tuje letoviščarje je ostalo dosedanje načelo, da uživajo ob prihodu in povratku 50% popust in da zadostuje že samo petdnevno bivanje v naši državi, dooim se je zahtevalo zdaj 7 dnevno bivanje. Najdaljši rok je pa ostal kakor doslej 3 mesece. Glede domačinov, potujočih na lečenje, oddih ali počitnice ostane v glavnem vse pri starem, le da ni nobene omejitve glede krajev kamor potujejo, morajo pa ©stati v prvem kraju nepretrgoma najmanj 10 dni. Izvzeti so samo posetniki Jadranske obale. V bodoče bo moral potnik, ki bo hotel uživati vozno olajšavo, pri odhodu kupiti vozni listek najmanj za 200 km. Vozna olajšava velja tudi za domačine tri mesece. Te izpremembe bodo veljale od 1. aprila. X Blizu Bosanske Rače se je pred kratkim začela tovorna ladja »Morava« sredi Save nenadoma potapljati. Ljudje so se skušali s plavanjem rešiti iz objema smrtonosnih valov. Nekaterim se je to posrečilo, pet oseb pa je vendar utonilo. X V Zemunu je pri tovarni letal »Zmaj« že več let služil kot pilot Pavle Bauer. Pred nekaj dnevi se je odpeljal po Dunavu na lov s svojo jadrnico in se ni več vrnil. Izginil je v viharni noči, ko se je po nemirni reki vozil nazaj proti domu. Neki ribiči vedo povedati, da so slišali takrat klice na pomoč, pomagati pa niso mogli zaradi viharja in goste megle. Zdaj so v grmovju ob Dunavu našli jadrnico Pavla Bauer-ja in po tej najdbi se da sklepati, da je nesrečni pilot utonil. X V Brodu se bavi tvornica vagonov, strojev in mostov z načrtom, da bi pričela izdelovati biciklje. X V Pivoli pri Hočah je pred kratkim pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Francu Lobniku. Živino iu nekaj strojev so rešili. Škode je 20.000 dinarjev. X V Dubravici pri Skradinu sta pred kratkim istega dne umrla 751etni Ivo Cigo in njegova 761etna žena Barica. Mož je umrl zjutraj, žena pa popoldne. X V Bjelovaru je trgovec Jakob Šterk pred kratkim ponoči zasačil pri svoji ženi mladega trgovca Viktorja Firsta. Šterk je že dolgo vedel, da ima First ljubavno razmerje z njegovo ženo. Večkrat sta se sprla, nekoč pa tudi spopadla. Ko ga je torej ponoči zalotil pri svoji ženi, je potegnil Šterk samokres in ustrelil ljuboka svoje žene trikrat v glavo. First se bori v bolnici s smrtjo. X V Mariboru je te dni mali kazenski senat obsodil 231etnega viničarjevega sina Alojza Kovačiča iz Cogetincev na 4 leta iu en mesec robije, ker je 23. decembra lani v prepiru ubil svojega svaka Antona Šafariča. Obtoženec se ie zagovarjal, da je svaka zabodel v silobranu. Živinski sejmi Na zadnjem sejmu v Ptuju je imela živina tele cene: voli I. vrste 5'30, II. vrste 5, III. vrste 4-50, telice 1. vrste 5, II. vrste 4o0, III. vrste 4, krave I. vrste 4"25, II. vrste 3'50, III. vrste 2'75, teleta I. vrste 6, II. vrste 5'50, prašiči špeharji 7"50 do 8, pršutarji 6'50 do 7"25 din za kilogram žive teže. Sejmi 6. marca: pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. 7. marca: v Novem mestu, Ormožu, Veržeju, Murski Soboti. 8. marca: v Kamniku, na Rakeku, v Veliki Loki, Ljutomeru, Ormožu, Mariboru. Pilšta-nju, Dol. Lendavi. 9. marca: v Celju, Ptuju, Trbovljah. 10. marca: v Škocijanu, Sodražici, na Dolu pri Hrastniku, v Raki, Starem logu, Kapelah pri Brežicah, pri Sv. Jurju na Taboru, v Ttir-nišču. 11. marca: v Gradacu, Mariboru, Slov. Bistrici. 12. marca: na Turjaku, v Dol. Logatcu, Št. Ru-pertu, Drnovem, Radovljici, Slovenjem Gradcu, Brežicah, Celju, Trbovljah, pri Sv. Juriju pri Celju-trg. Važnejša radio predavanja Ponedeljek, dne 7. marca. 18.00: Krvavitve — 18.20 Slov. .narodno kulturni problem — 20.30: Masarykov spominski večer. Torek, dne 8. marca: 18.40: Racionalizem in judovstvo. Sreda, dne 9. marca: 18.00: Marec v naravi — 18.40: Zgodovina gorenjskih mest. Petek, dne 11. marca. 18.00: Modne novosti — 19.50 Izseljeniške zanimivosti. Sobota, dne 12. marca. 18.40: Socialne pogodbe Jugoslavije — 20.00: O zunanji politiki. Kmetje, obrtniki in podeželski delavci 1 Zahtevajte o vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka. .Kmetski listu / EKONOM r. z. z o. z. V LJubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši) Telefon interuiban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: plenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mtevske izdelke: pše-nični zdrob, pšeoično moko rženo moko. ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješpreoj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, aitrofoakala. ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vac«. Karlovac. za vse vrste zidne in strešne opeke. :mr i reg, zadr, z neomejeno zavezo Telefon št. 28-47 Rac. pošt. hran. št. 14.257 v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle a e \ e ^ .0» Zaupajte denar domaČemu zavodu! 1 ISKO VI N E vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise. knjige, večbarvni tisk hitro in pocenil ■ISKARNA MERKUR LJIIBLJAIA, Gregorčičeva ul. 23 telefon štev. 25-52