.Goriea* izhaja vsaki torok insoboto. Ako pack« ua ta dneva praznik, dan poprej. Urednistvo so nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Votturini St. 9, kamor jo naslavljati pisma. Nefrankirana pisma so no sprcjemajo, onako se no uvažujcjo pi8nia broz podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. GORICA TELEFON it. 201. • »• - «4fc tur ieio 10 K, za poi let» h K, tk četrt leta 250. llpravniirvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini it. 9. se plačuje od čveterostolpne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. P\ incijiili Tureiie. Tureiia pa bi morala tckom 24 ur odgovoriti na ta ultimatum. Za scdaj jc torej gotovo, da so -srori omenjeiic balkanske dr/.ave pričele rcs- iio iikeijo proti Tuičiii. Na Balkanu so mobilizira - naiblizia prihodnjost v.\ bo pokazala, ce pride do vojske. Vojni odsck avstriske delegacije jc imel veeraj popoludne ravno sejo, ko jc liiinistcrski predsednik grof Stiirgkh dobil obvestilo o niobilizaciji. To vest jc povedal lickateriin delegatom in sc je tiato Intro razsirila. Z veliko ncstrp- nostjo so dclegatje pricakovali prihod zimaiijega rninistra grofa Bcrdrtold. — - Ta jc prišel iiekaj pozucjc v parla- inent ter izjavil da jc položaj sieer skrajno resen, upa pa, da ne bo prišlo do uajskranejšega. Nadalje je izjavil, da se velesile še vedno trudijo, da bi sc ohranil mir. Dodjal pa je, d a in o r a in o b i t i p r i p r a v 1 j e n i na v s c. V dunajskih političnih krogih sma- trajo položaj za jako resen. Toda pre- vladujc nmeiiie, da sc bo posrecilo od- vrniti krvav konflikt. Mobilizacijo sma- trajo lc kot pritisk na Tureijo, da ven- dar enkrat izvede vsc one reforme, ki jib je Turčija že tolikrat obljubila. Se- veda jc odvisno sedaj od Tureiie, ec ft) voljna udati sc temu pritisku a!i l>a zgrabiti tudi za orozje. Avstrija za sedaj ne stori nikakega koraka. Njeno zadržanje jc odvisuo od sklepov velevlasti. Ysekako pa je iijena naloga paziti. da Srbi ne vpadejo v No- vipazar, s cinnir bi oni zamogli doscei teritorijalric pridobitve in bili na ta na- ein sosedje Črncgore. Nikdo ne bo dvouul, da ni kdo ve kako prijetuo. s Turkoin meniavati kro- glje.. Ako nastane voiska, bo ta liuta in krvava, kakor so bili vsi spopadi s Tur- ki. Civiliziran svet sc pa tudi tega skrai- nega sredstva ne sine hati. ako inn jc tin tcin lezeee. da se odpravijo nezuosiu' razincrc na Balkauu. razmere, ki ji!; menda na eelcm svetu ni takili. Pogozdovanje našega Krasa. I Ki so ^o/.doN'i za vsako d.e/clo ciuiiicutno li'ospodarskc^a pouicna. o leni snio \ si izobrazcuci trduo prcpri- eani. I.1, tupatam sc se naidc kak /a- krkuicn ko;.'ar s s\'oio kn/o, ki 'jodrni'1 proli poc^()zdo\aniii, kcr |m» takili krajili ;.c sine vee pasti s\'oje zi\'iniee. \cn- dar pri takili podjetiib ne snienio u'le- dati le na '-orist, ki io iina kdo daucs. amiivik na snlošuost in na boJoenost. I -'red _;n Icli ie bilo niai^ikatereinii kraškenui oeaneu |H)jiozdovanjc prav zo|icrna stvar; danes ie ujciiov sin /a- dovoljcn, da \ idi pied svojo hišo lepo I porasecne lpMbce.Hosti potrebuih stvari na prvi polled res nc prinasa koristi, ;; pozneje sc \ idi dobieck. Tako ie tudi s |-o^ozdovanjeni, ki ieta in leta ue nes^ nie a šele po doliiili Ictib iiokazc, da bo kaj. Ko so mlada drevesea scle zasaje- na, seveda ni od ujib nie. Pozneje |ui jc korist nino^ostranska. luunno les, ste- Ijo, zavctjc, tla so dosti boljsi. pasniki so izdatncjsi itd. 'I edaj pogozdovanje :>.i lc liudomušnost ncktjterili gospodov. ki nc vedo kaj bi zaecli od dolgega ea- sa po ..kaiielija1;», ampuk je prav ko- ristna in izdatna naredba. .vonisjj-i ¦/[[ i)(^{o/.d'>vanje Kras.ijf obiavila v uradncni listu >AViener-Zei- p.mg" st. 217.J1S in 219 lctošnjegu leta svojc poroeilo za leto 1911. Tu podaje- nio našini eitateliem to poroeilo bolj v ulavnih potezalr, ako sc kdo zaninia za natatične in podrobne podatke, jib nai- de v onienieneni listu. I Pogozdovanje. I-on'n/doval» sc je za I. 1911 vcj- uoina ie \' spomladnem easu. Siecr je I'ilo obeutno ponianjkanje '.'lavee\' preecj /ainudlii\o. a vendar ie šlo delo tudi / bolj nc(jkrctniini delavskimi mo- jnii izpod rok. Na iiovo se ie nasadilo v letn 1911 razdclicno po okraiili kakor sledi: občine parcele stebelca Gorica 12 o7 276 2nd GradiSče 2 21 3U.0IMJ Tižič S 17 SI.700 Sežcma 15 62 772. mn 'I edaj sc jc nasadilo skupaj 1.11in. iiiii sichele na novo. Polcg tega ie bilo vscjauc^a 4 Kile in pol seinena. Kcr pa je treba skrbcti tudi za to, da sc popravijo prcjsuji nasadi. jc ko- niisij,.-»» j>orani!a tudi za popravkc. ^o- kaišnie stexilo stebele. Nekai jib poviinc in o\ cue. dru^a polomi vetc ali pastir.ii itd.. tako da so popravki starejsib ua- sadov \edno potrebni. Za 'e popra\"ke sc jc porabilo kakor sledi: občine parcele stebelca Oorica 21 174 S"S 000 Gradišče 4 7(> 47.000 Tržie S 39 217.000 Sezana 21 116 374.000 tcdaj skupaj 1,44(>.7OO stebele. Razun tevia je komisiia podpir.ila privatne in dr/avne nasade, v katerih sc je nasa- dilo ()S.l)0i) stebele. Ysega skupaj ie bilo tedaj nasajenib za 1. 191! 2.674.S0O stebele v s\ sell sti.ib oineiijenih politi- Ciiill okraiili. Med nasajenimi drevesei so v o- Kromni veeini iglovci, le malo število je listoveev: 40sifi akaeij. Naibolj je zasto- pan bor; nasajenih je pet razlienih vrst tega plemena. Dosti je zasajenih smre- eie in meeesiiow u;anj eipres in pa jelk; zadnjih eelo saino 500 stebele. Stroški za pogozdovanje so znašali za i. 1911 kakor sledi: a) novi nasadi: Horiski okrai 2213 K M) b siradišeanski okraj 195 K 25 h Tržiški okraj f)4u K hO h Sežanski okraj 5667 K 29 h Skupno tedaj s7U> K M !i b) jiopravki so stali razdeljeno po okrajib: Gorica 7.681 K 1-4 li Gradišče 405 K — Tr/ie 2.104 K 46 h Se/.ana 3.837 K 7^ h Skupno ""T4.02&~K~33 h e) Na vseh privatnib posestvih sežan- skegu okraja in deloma tudi drugih okraiev je dala kopati pogozdoval- na komisiia luknje za stebelea de- loina popolnoma deloma polovic.no na svojc stroskc. kar jc znasalo 4(ö5 K 52 b. Razun tega ie iniela komisiia seveda še vse polno dru- gih stroskov. ki so požrli preeej- šnio svoto denarja. Vsi stroški so znašali 29.030 K % h in se razdelijo na tele predmete: novi nasadi in seme S.716 K 34 b popravki in seme 14.028 K ^ \\ naprava lukenj 4.655 K ^2 h prevažanje stebele 375 K 74 h nakup semena 251 K 01 \\ izbnlisanie nasadov S03 K 94 h zatiranje golazni 66 K SO h naprava poti 128 K — razno 5 K 22 h skupaj torej 29.030 K 90 h K temu pride še 3 10 K, katere je dala komisija raznhn privatnim osebam kot podporo pri zatiranju golazni in skodljivega inrcesa. II. Škode. Gozdovi imajo mnogo sovražnikov. Tudi Krasu niso elenientarne in drugc nezgodc prizancslc. Mnogo škode so Naše bajeslovje. (Po dr. H Mächalu.) (Dalje.) V Miji (ali Matajurju?) je bil zmaj (lintvcr). Ko jc zažvižgal, je listje po- rmenelo in štrlelo je na drugo stran do- line. (¦) kaeji kraljiei bajejo na Lta- jarskem. — »Hišni gad« je po nekodi sinibol zemske plodnosti in nekak hisni bog. V Kotu ne niarajo ubiti »voža«, eeš, da to odnese sreeo od hise. Na sv. Jer- nej lie delajo ua polji eeš: da je polno kae. Na Marij. vnebovzetjc pa da so na Jrevesih. Neka vjcšliea da je vrgla go- tovega due le kanieueek na kaeo in rc- kla: Ali ne veš, kak dan je danes za te? In takoj je bila mrtva. Ko je pa druga t') posnemala — ali na nepravi dan ali M -- pa jib je toliko prislo, da je mo- rala uteei. III. 1. Že divji mož, žena itd. so pooseb- Ijenje prirodnib prikazni na zeinlji; po- sebno pa veija to o Vesnah, Pertah, Tor- kljah. — Na Kanalskem je v Prehodir) ^ Naši Nemci so nazvali cestovod čfz Prehod- Mrtvaskybach - viadukt Ali takega potoka ni; e Mrtvaški klanec ob začetku cestovoda ! vesna vpila tje ecz Soeo Roeiujeu, ka- ko naj orje. V Aveab so bili eno vjeli in jo imeli dolgo zaprto pri Šk. I rito/.ila se ie, da ue more slisati besed »žcl |ir žel.« — ¦ Na Tolmiiiskem bajejo: \ esue evreijo (lircseijo) kadar po noei grcdo. Nckdo je vedel, kdaj pridejo in jib je skrit eakal, da bi slisal, kaj bodo govo- rile. A one so vedele zanj in inn rekle: Vpiei sekiro v ta tcpelj (štor). Storil je tako, in potem so ga bolele nogc vsc le- to. Ob 1 etu jib je šcl spct eakat in rekle so inn: Vzeini sekiro iz tega teplja. In potem je ozdravcl. — Na Kobariškcin: Vcsne so ereale okrog sv. Matija pod Njarekom (sainota pod Idrijskim). Vsa- ke vrstc glasovi so bili. Kakor kopa se je ovalilo, in tain je bilo rodovituo leto. — Na Bolskem nastopajo nanicsto Ve- scu Perte (ncinski Bcrebta). Nekdo jib je eakal na sv. Tri kralje blizo koritnis- kega mosta. Tedaj ga je vsckala cna v nogo, in od tega easa jc bil brom. Ob letu jih je spet eakal. Tedaj mu reee ena: Lani sein nekaj tu pozabila, nio- ram vzeti. In bil je zdrav. — To je de- lovanje in pripravljanje zimske priro- de na pribodnjo rodovitnost. Za to ima nemska in menda trentarska bajka; da po ineui eas od božiea do sv. 3 kraljev vrenic vsega pribodnjega leta; samo da treba štcti narobc: prvi dan pouiem deeeniber itd. linako jc bodil neki Pod- kruee o 3 sv. veeerih na vctcr (ali me- glo?) gledat, in sklepal iz tega: ali bo- do mrli niajlini ali stari. X'odanov "di- vji lovu je znan pod Prcdelom. (Po ne- katcrib je oni sum od polcta ptie po- vodnih v veliki ncvidni višavi.) Kdor to sreca, niora stopiti ua stran ter se vleei na tla, da zvibra uad njiin uaprei. Na Bolskem so bodili še nedavno kot >>perte« preobleeeui strasit otroke. (To- rej je nastal iz perte žc parkclj.) \' Kranjski gori so bili v neki liiši saini otroei doma; dva da sta od strahu u- mrla! Druge poznajo Velitro babo, kra- Ijieo belih žeu, ki prede po zimi predivo. — Zelo lutda da je na Štajerskem Tor- klja. Ce ne praznujejo dekle sobote zve- eer, da jih budo kaznuje. Poosebljenje prirode in odprava božanstva so n. pr. Rusalije, Ruse ua Štajerskem, Hors-Kres-Dožlog, Morana — Baba. Od nje je ostal izrek: babo ža- gati, t. j. premaga ziine; in pa razni hri- bi: Baba, Babana. (Lahko pa tudi od divjib žen - bab sploh.) 2. Kakor pozemske prikazni, so poosebljene tudi oblaene in podnebne; n. pr. soinee, mesee, zvezdo. nevilita, oblaki, mavriea, veter. Ko soinee zatemneje, da ga jesta dva volka, ali dva psa. Na Koroškem in ponekodi na Kranjskem spuscajo o sv. Ivanu goreea kolesa s hriba. To je osta- nck solnenega eešeenja. Na Bolškem so gonili tega due živino eez ogenj*) Kres- ni ogeuj. spomin solnenega bogstva da jc - po ncms. vraži — zoper earanje, toea, hudo uro, zoper živinske bolezni, — Skakanje eez kresove je lnstraeija, oeiseevanjc po drugih (Nemeih) pa tu- di spomin nckdaujih človeških žrtev. (5e nedavno da je bila pri nekih Indi- janeili ta uavada, da so sežigali mlade dckliee.) Utikanjc rož v strebe — na Kanalskem, siecr pridejo kače v hišo — ponieni poznejše nekrvave daritve: evctliena kolesa pa dobro žetcv. Po ko- roški pravljici se razevete praprot, ko soinee ubije ernega volka. O kresu da se živina pogovarja, in kdor ima neve- de praprotovo seine, da jo more razu- meti. (Dalje pride.) *) Prej tudi na Štirskem ; pri Srbih, Čehih irt Rusih še dandanes. napravili požari. Na prostorih pogoz- dovalne komisije ni gorelo nič niarij kot 22 krat v 1. 1911. Največjo škodo je na- pravil požar v Rihemberku dne 9. av- gusta in v Toinaeeviei due 29. istega nieseea. :>koda se je cenila čez 18 tisoe krön. Iskre iz železniških strojev so 1 rav pogosto bile vzrok hudiin gozd- nini požarom. Dostikrat so vzroki ne- znani. ali navadno je neprcvidnost pa- stirjev, tobakarjev itd. Razun tega W konštatirala komisija petero pedic in inoljev. ki poleg rujavega hrošča prav pridno pokončujejo nasade. Dostikrat pa je križ tudi z občinstvom. ki komi- siji ne gre pri pokoneevanju gosenie ir. zalege na roko. 104 stranke je bilo tre- ba naznaniti politieni oblasti. ker niso hotele pobirati gnezd in zaležkov dre- vesnih škodljivcev. Skode. ki jili delajo razni lirosei. pedice. predci. niolji in ka- kor se že vsa ta zgaga imenuje. so na- ravnost obcutne. Celi kosi gozda gredo pozlu, ako te nestiage ne zatremo o pra- veni času. Zato ni pametno, da se Ijud- stvo upira, ako gre za zatiranje teli škodljivcev, ampak naj bi slo komisiji vedno na roko. ker to zatiranje je le občinstvu v korist. Lanska susa je na- pravila pri sadežili dosti škode. Y ko- menskem okr. n. pr. je pokoneala sko- ro vse. Pa ne le enoletne tnladike, tudi fv- 8 letna drevesca so trpela radi su- še. ki je pokončala v celoti okoli 4 ni i- 1 j o n e drevesc. Poškodbe sn.še in og- nja so tako obeiitne. da za par let ni ni- ti inisliti na novo sadenje. ampak pride le popravlianje in izbolišanie preišnjih letnikov v poštev. 111. Obrainba nasadov. Da se nasade vsaj po mogoenost! obvaruje pred raznimi poškodbaini, je storila komisija potrebne korake. Proti ognju in iskrani iz lokomotiv je dala ob rrogah napraviti visoke zidove. Obzi- dani so bili tudi nasadi, kjer jih je po- škodovala živina, divjaeina itd. Zidu se je napravilo v vseh štirih okrajih 61.304 metre. Stroški so znašali 25.401) K. Naj- več je pobral sežanski okraj. kjer se ic porabilo za obzidanje 11.584 K. V izo- gib večjih in hujših požarov je dala ko- misija tudi to leto požeti travo po na- sadih. kar pa se večinoma ni zgodilo, kcr trava kot pica ni bila porabna; bila je presuha in od solnca sežgana in tako tvorila še večjo nevarnost za nasade kot prejšnja leta. — Da so nasadi in po- gozdovanje že sedaj koristni, se vidi iz tega, ker tupatarn že proda komisiia nekoliko lesa iz pogozdenih zemljišč. Tudi trava in paša je v teh prostorih dosti boljša. Naj omenimo le, da je bil les nakazan 64 krat, trava pa 21. IV. Vrtovi. Za dobavo rastlinic ima pogozdo- valna komisija svoje vrtove in sieer: v Ooriei. v Šempasu, v Komnu in na Tr- novem. Vsi ii vrtovi obsegajo 11.652 kvadratnih rnetrov. Največ se seje se- veda borovega semena, precej tudi smreke; drugi iglovci so zastopani le z enim kilom razun mecesna, katerega se je vsejalo za I. 1911. 10 kg. Vsa količi- na semena je znašala 176 kg. Najbolj iz- daten je goriški vrt, najšibkejši trnov- ski. Iz tega semena se je dobilo 1,540.150 stebeic. Za svojo in še privat- no vporabo je oddala komisija 1. 1911 vsega skupaj iz svojih vrtov 1,788.092 stebelc. Stroški za vse štiri vrtove so znašali za preteklo leto 4094 K 24 h. Ra- di hude suše je bil vspeh tupatam pre- cej majhen. Dosti so škodovali tudi "bramorji, katerih se je posebno v Šem- pasu pokazalo zelo mnogo. V. Nadzorstvo. Leta 1911 je komisija nastavila za zgornji del Vipavske doline še enega gozdnega potnočnika. Koneem tega leta je tedaj imela komisija v svoji sluzbi enega gozdarja s plačo 1000 K in tri gozdne pomočnike s plaeo po 800 K. Razun tega so dobili občinski gozdni čuvaji male prispevke, ker so pomagali v gozdnem varstvu, vsega skupaj 700 K. Za gradiščanski in tržiški okraj je vlada dala na razpolago 520 K v isti namen. Najvee prestopkov je bilo zaz- namovauili glede zaneniarjanja pri imi- čevanju mrčesa in škodljivih gosenie. Da veasi snuikne kateri po kako vejo čez prepovedano inejo, to se raziune; takih slueajev je bilo v I. 1911 dognauih 24. — VI. Kataster. Kataster pogozdovalne komisije je pribüzno do\ rsen. Izostajajo le se ne- kateri kraji kanalskega soduega okra- ia. Občina Baujšice bi bila že leta 1911 lahko pritegnena v komisijski kataster. a radi nekaterih rekurzov, ki so bili v ministerstvii rešeni sole koncem imeuo- \anega leta, se to ni moglo zgoditi. Y Batah se je pa, kakor pripoveduje po- roeilo, Ijudstvo kar vprlo in le s težavo in z orožniško asistenco je bilo mogoce izvršiti mapiranje. Najvee sveta je pri- tegnila komisija v svoj delokrog v ob- činah Lokavec. Rihemberk in Trnovo. Ves prirastek izkazuje 52 hektarjev. Ysega skupaj ima pogozdovalna komi- sija v svojem katastru 8344 liektarjev sveta, ki je deloma obeinska, delonu» drzavna in tudi privatim last. Komisija sama ima le 5 hektarjev v svoji lasti. Poročilo sklepa s podatki o oseb- nih spremembah in podaja ob koncu se eeloten računski pregled. — Od leta 1884 sem obstoja že komisija za pogo- zdovanje goriškega Krasa in le žalibog, da ni koj v začetku vtegnila svojega de- iovanja razpresti tako na široko. Kako lepi so uasadi onih let in marsikatera kraška skala je že z mahom pokrita. Ljudstvo naj bi šlo komisiji na roko. ker pogozdovanje pride veudar le lind stvu v korist. Par let je res morda ne- rodno radi pase.ee ne zasadimo goličav, bodo veeno kazale svoia gola rebra in vetrovi bodo odnesli še tisto peseico zemlje. ki je tupatam med skalovjem. Ne le za danes meramo skrbeti. ampal: tudi za naprej. Le tisti, ki ima tudi svo- je naslednike v mislih, je pravi gospo- dar. In ako se ne bomo brigali za iz- boljšanje lastne zemlje, tedaj ni naše gospodarstvo nie. Naprej in vedno le naprej za dobrobit posameznika in ta- ko za blagostanje celega ljudstva. Vsak košček naše zemlje naj bi bil oskrbo- \'an, vse moči morajo priti v delo, kajti le v trdnem vztrajnem delu je naša rešitev. Dopisi. Iz Kojskega sino dobili daljši dopis, iz katerega posnemljeiio, da se je vršilo tarn eine 26. septembra konstituiranje novoizvoljenega obeinskega zastop- stva. V ta namen je prišel v Kojsko na- mestništveni svetovalec in voditej o- krajnega glavarstva g. Rebek, katere- mu se je priredil slovesen vsprejern, pa ne zaradi tega, ker je prišel prisostvo- vat kot vladni zastopnik h konstituira- nju občinskega zastopa, marveč zato. ker je kot voditelj okrajnega glavar- stva goriškega prvikrat obiskal koj- ščansko obeino. Vsprejema se je ude- ležil preč. g. župnik, ves občinski zastojj in mnogo ljudstva. Po vsprejemu se je izvršila volitev župana in podžupanov. Za župana je bil izvoljen prejšnji župan Obljubek, za podžupane pa Lenardič Janez, Baudaž Anton, Rudolf baron Teuffenbach, JasničVincenc, Jančič Mi- hael, Jančič Anton, Kristančič Ivan, Marinič Josip in pl. Reya Ivan. Po iz- v rseni volitvi je namestništveni svet- nik g. Rebek, kakor je to pri takih prili- kah navada, pozdravil konstituirani ob- činski zastop ter ga pozval, naj mu bo- di prva skrb, delati za dobrobit občine, obljubivši mu svojo pomoč. V nadalj- nem govoru je orisal grdo razvado o preobilnem použivanju alkoholnih pijae ter škodljivo učinkovanje teh na dušni in telesni razvoj človeštva; žal rnu je, pravi, da se je tudi med Slovenci ta gr- d.-j navada tako moeno vkoreninila; za- to je apeliral na obč. zastopnike, nai postavijo svoj upliv v to, da se odvaja zlasti mladina od pijančevanja. Priporo- eal je tudi toplo, omejitev javnih plesov. ker tudi ti ne donašajo ne v moralnem ne v materijalnem j)ogledu nie dobrega. Vesclje je bilo in bo, pravi, to naj ho vselej v skladu z moralno in niaterijal- uo koristjo. /Jipan se prisrčuo /.ahvali gosp. glavarju za dragoeeno izvajanje in poduk, zagotaxljaje, da obe. zastop si bocle prizadeval po svojih rnoeeh to dragoeeno priporöcilo udejstviti. Za- hvalil se je tudi starasinoni. za izka/auo r'.u / i'.tp iiijc z zopetno izvolitviio. Re- kel je rned drugiiu da je njenui pri poslo- \ anju njegov najzagrizenejsi uasprotnik enak kakor najiskreiiejsi prijatelj. Skle- nil je svoj govor z besedauii, da hoee ostati zvest verskhn naeelojn; v tem smislu poziva tudi ves obc. zastop d:i um sledi ter seiti verska in eerkvena vprasanja. Žuiiaii prosi pomoči tudi od strani gosp. glavarja, ki mu jo tudi is- kreuo obljubi, bodisi s svetoin ali deja- njem. Nato so vzkliknili vsi obč. sveto- valei trikratui »živio!« presv. eesariu. S t(.MU je lila seja koncana. Nasa želja je. da bi sledila lepim besedam tudi lepa dejanja. PoliMčni pregled. Novi člani gosposke zbornlce. Za nove Clane gosposke zborniee bodo baje imenovani bivši minister Za- eek. prof. Heirovsky, rektor Čelakov- sky in pisatelj .Tirasek. Drugo delegacijsko zasedanje. Budiinpeštauski listi poročajo. da se bo z ozirom na nevarni položaj v Baikanu vršilo drugo zasedanje delega- cij, in sieer takrat v Budimpešti, v krat- keni času, baje že 22. oktobra. Zatrjuje se z gotovostjo, dabo cesar tudi to zasedanje otvoril s prestolnim govo- rom. Nekateri listi hočejo vedeti. da za- hteva vojaška uprava veejili vojaških kreditov v proraeunu za 1. 1913. Proti Hochenburgenevemu jezikov- nemu ukazu. Društvo čeških odvetnikov na Mo- ravskem in zveza eeških sodnikov v Pragi sta sklenila na tozadevnih zboro- vanjih resolueiji, v katerih se protesti- ra proti Hoehenburgerjevemu jezikov- nemu ukazu, češ, da nasprotuje držav- nim osnovnim zakonorn. Obletnica italiiansko-tiirške vojs!Lcge Nazionale«. Smesno je bilo videti po goriških ulieah laške fantalinc, ki sa nosili na drogih pritrjene reklainne table za to slavnost. Tako reklamo dela tudi cirkus »Zavat- ta«. Na veselienem prostoru se je zbralo mnogo ljudstva, in goriški magi- srratovci so zavzemali najeastnejše mesto. A videlo se je, da jih tlači neka i'iöra, ki jim dela veliko preglavico, namree to preklemano namestiiištvo v Trstu. Qrozno so jezni na tržaško ru- ineno hišo tarn ob morju. V Ločniku, na slavnosti »Lege«, je bilo tudi nekaj tr- zaških Lahov navzočih, ki so goriškim Lahom pripovedovali, da tudi tain, namree v Trstu postajajo »ščavi« »pre- jiotenti« in da ne goriškim in ne tržaš- kim Italijanom se ne obetajo nič kaj do- bri easi. Pihali so si na ušesa drug dru- gemu. -— Neki tržaški Lah se je začudil. ko je videl tudi v Ločniku slovenski na- pis na pročelju tamošnje slovenske lju- dske sole. Napis sicer ni popoln — inanjka ga namree polovica — a je ven- darle. »Pa kaj tudi v Ločniku ne prebi- vajo sami Italijani?« je vprašal svoje- ga druga. Ta mu je odgovoril: »Kaj še! Saj je skoraj četrtina prebivalstva slo- venske narodnosti!« — Zvečer so se Lahi naslajali ob šviganju umetnili og- njev v zrak. Ko so se visoko v zraku rakete razpočile in so se vsule na vse strani iskre v italijanskih barvah, ta- krat so se oddahnili češ: ker ne smemo podnevu razobesati italijanske trikolo- re, smemo pa nemoteno spuščati v zrak ognjene barve naše ljubljene trikolore, ki pravijo, da v naših srcih še gori ogenj navdusenja za mater Italijo. In tako so za trenotek pozabili na tiste »ščave« v Oorici in v Trstu, ki jim delajo toliko preglavico___ Velike zasluge si je moral pridobiti goriški državni poslanee Ušaj za laški listič "Liberta«, ker ga ta v svoji zad- nji številki od 28. sept. 1912. tiplje tako bo!j z debelimi rokavicaini. l?ovod je seveda slovenska sola in sicer preme- stitev pripravnice iz Podgore v (lorico. Strašno so hudi gospodje okoli tega li- stiča, češ laški poslanci so za nič: Fai- dutti in Bugatto sta vladna moža, U š a j p a n i zmožen o d p r e t i u s t — (incapace di aprire bocca). Res fin kompliment! Oospod poslane. bo sedaj gotovo »delal« na to, da se ,d- pravi pripravnica iz (iorice, kar bo mladice okoli tega polvinarskega lističa anti pomirilo. Tombola »Slovenskega Sirotiščau se je vršila v nedeljo ob ogromni ude- ležbi. Činkvino je dobila gospa Ana Ivančič iz Deskel, tombolo pa Peter Oorjan, delavec v Gorici. Za prodane srečke se je dobilo, kolikor se je moglo dognati do zdaj, 844 K 35 v, za prodane cvetke pa 54 K 20 v. Porotno sodišče. Danes in jutri se vrši pred tuk. porotnim sodiščem ka- zenska razprava proti M. Gregorcu in tovarišem iz Tribuše zaradi uboja. 0 izidu bomo poročali prihodnjič. Nesreča. Delavcu Andreju Korošec, ki je zaposlen pri delu pri topničarski vojašnici je padel na glavo kos ;isfalta, vsled česar so se mu pretresli možgani. Prepeljali so ga v težkem stanu v bol- nišnico usmiljenih bratov. V Ijubljansko prisilno delavnico so prepeljali v Avber pristojnega črevlja- rja Ivana Ukmar. ki je bil že obilokrat zaprt zaradi raznih goljufij in tatvin. Nova samostojna duhovnija. Nauč- no ministerstvo je dogovorno z visoko- častitim knezonadškofijskim ordinarija- tom v Gorici privolilo v to, da se iista- novi v Bukovici samostalna duliovnija. Slava Slomšek-u! V torck due 24. i 111. ie miiiulo 50 let, odkar je v Mari- boru umrl velezaslužni slovenski škof Martin Slomšek. Njegove zaslugc za sloveiisko Ijiidstvo so velike. Knjigc, ki jiii jt« Slomšek spisal, prebiramo še da- nes z zaniinanjcni. Slomšek jc bil vnct katoličan in vnct Sloveuee. To dvojc sc zrcali v vseh njegovih spisili: Ljubezen do c e r k v c i ii I j u b e z e n d o n a r o- da! — Največja zasluga Slomšek-ova pa ie, da ie prencscl scdcž lavatitinskc ško- fije s Koroškega v Maribor in združil vse spodnještajerske Slovencc v cni škofi.ii. Nad stotisoč Slovencev je bilo pred pod graško nadškofijo. Mcd njiini ni bilo vsled poinanjkanja slovenskili duliovnikov nobcncga vcrskcga življe- nja. V teni poglcdu si je pridobil Slom- šek za cerkev in n a r o d nevenljivili zasiug. Kdo ve, kaj hi bilo darres s spo- dnještajerskimi Slovenci, ko bi Slorn- šek-a ne bili imeli? Zato pa se ga v teli dneh spominja s hvaležnostjo vsa Slo- vcnija. Slava njegovemu imenu! Volitev župana v Vrtojbi. Volitcv župana v Vrtojbi je bila določena za pretečeno soboto. Volitev pa se ni izvr- šiia. Starešini iz Bukovice in Oornjc Yrtojbe so bili združeni za Ivana Lasi- ča, mesarja, iz Oorenje Vrtojbe. Ko so stare.šini iz Dolenje Vrtojbe to uvideli, so se odstranili, na kar se radi nesklep- čnosti ni mogla vršiti volitev. Do spora- zuma za izvolitev župana ne more priti, ker kakor gornja tako Dolnja Vrtojba hočete imeti župana. »Stari in tnladi« v Solkanu. Nedelj- ska predstava »Slow kat. izobraževa!- nega društva« v Solkanu je izpadla iz- vrstno. Igralo se je jako dobro, kakor še nikoli tako v Solkanu. Ljudstvo je bi- lo jako zadovoljno. Na spiošno se je iz- ražala želja, naj bi se predstava pono- vila. Obširna Nibrantova dvorana je bila natiačeno polna raznovrstnega ob- činstva. Javni shod, katerega je sklicalo žu- panstvo Anhovo za nedeljo dne 6. okt. v Plaveh se je moral zaradi nepričako- vanih ovir preložiti na nedeljo dne 13. oktobra ob isti uri in na istem prostoru. Za slučaj, da bo dne 13. okt. slabo vre- lne, se odnese javni shod še na 8 dni, na dan 20. oktobra. Vozni red. Današnji št. smo priloži- li novi vozni red, veljaven od I. okto- bra 1912 do 30. aprila 1913. Takrat je vozni red tiskan na tanišem papirju. vsled tega je knjižica pripravnejša in la- žja. Qosp. Teodorju H r i b a r j u mora- mo biti hvaležni, da izdaja ob menjajoči se sezoni novi vozni red s tako bogato vsebino. Tramvaj je danes popoludne zadel ob težko naložen voz v Qosposki ulici tik w.Vlonta«. Voz se sicer ni poškodo- val, pač pa se je poSkodoval tramvajski voz. Na licu niesta se je nabralo mnogo Ijudi. Deželnozborske volitve v Pulju. V nedeljo se je vrsila, kakor znano, de- zelnozborska volitev v Pulju. Izvoljen je bil hrvaški kandidat Josip Stihovič, ki je dobil 404 glasove. Italijanski kan- didat Antichievich pa je dobil 231 gla- sov. Število volilnih opravičencev je znašalo 854; od teh se je udeležilo vo- litve 648, torej 76% volilcev. Volitev je vodil sam vladni komisar baron Go- nzzutti. Izreden dogodek. Lani je dobil nek kmet na Kraniskem 900 K. Ko je šel v hiev napregat konje, pa je ta denar iz- gubil. Prebrskali so ves gnoj, da bi de- nar našli, a bilo je vse zaman Te dni so Pa kopali krompir in glej čudo! našli so v zenilji zakopanih 580 K tega denarja. Očividno so pri gnojenju uporabili gnoj. v katerem se je nahajal izgubljeni de- nar. Denar (papirnat) je seveda od a- monijaka tnoeno izgrizen, ali pri davka- ''iji so mu rekli, da bo najbrže avstro- ogrska banka izmenjala najdeni denar v celoti. Redek sluCaj služabniške zvestobe je j)cič v Celju pri pekovskemu inojstru Janiču. Od šestih poslov služi eden pn isti liisi že 55 let, dva po 25 in trije po 18 let nepretrgoma. V riaših časih, ko iina gospodinja kmalu več dekel na leto Kot je meseeev, je to pae res nekaj po- sebnega. Da bi moža ne zeblo, ko bo prišel domov je neka pridiia maiiika na $ta- jerskem te dni prav pošteno zakurila pcč. A zelo se je začudila, ko je mož ob svojem prihodti začel divjati in kričati, kje je denarniea s 700 kronaini, ki so bile shranjene v peči. Ženica zanje ni vedela in tako so seveda zgorele v pla- meiiu. Moža je ta stvar tako razjezila, da je svojo skrbno boljšo polovico v jezi skoro zadušil. Tiščal jo je prav di- vje za vrat in le bližnjemu sosedu se iina zenica zahvaliti, da jo je rešil pre- zgodnje sturti. Sicer pa je kurjenje me- seca septembra tudi še malo prezgodaj. Tovsrna za kopita na južnem $ta- jerskem v Loki je pogorela popolnorna. (')genj se je razširil hitro in kmalu je bi- lo vse v plmenu. Da bi bilo pri takein materjalu sploh težko kaj rešiti, je pae razumljivo. Le težje je bilo, ker je ogenj nastal ponoei in ga ni skoro nikdo opa- zil. Orožniki so bili sicer kmalu na me- stu, a niso imeli zadostnega orodja. Ljudstva v okolici tudi ni lahko dobiti. Najhujše so udarjeni delavci, ki so sedaj na zimo brez kruha. Orožniški muzej v Gradcu. Nase gg. orožnike in tudi ljudstvo bo mord'i zanimalo, da se je vstanovil pri c. kr. deželnem orožniškem poveljstvu v Gradcu pravi praveati muzej za oroz- nike, kjer je razpostavljenih na stotine predmetov iz kriminalistike, sleparstva itd. Muzej naj bi bii irjkaka nazorna so- la za rnlade orožnike, ki takili stvari šc ne poznajo. Svet zločincev je v zadnjem času čudovito »napredoval«. Raznovr- stne »iznajdbe« so uvedli tatovi in vlo- milci v svojem »poklicu« in zato ie nuj- no potrebno, da se tudi orožništvo ne- koliko nataneneje seznani s predmeti zločinskega rokodelstva. Graški inuzej obsega lepo število pobojnega in nio- rilnega orodja in orožja. Nekatere raz- bite lobanje itd. Jako zanimiv je odde- lek vlomilcev. Tu se vidijo raznovrstne pile in zage, svedri in rezila, kakorsnil« ni drugace najti na svetu. Izpostavljene so tudi nekatere »izčiščene« denarnice. da sc vidi, kako so opravili tatovi svoje )>delo((. Bogat je oddelek za ponarejaiije denarja in drugih dokumentov. Tu se vidijo naravnost unctuiski aparati za ponarejaiije denarja, pečatov, sreek itd. Na vse božje načine si pomagajo ti Iju- die, le po pošteni poti ne. Da so na sve- tu tvornice, ki delajo sleparske igralne karte, bi skoro nikdo ne verjel. A tu so vidi vee takih snopičev kart, ki so vse pripravljene nalašč za sleparje. Tudi mazaštvo in razne »arcnije« so zasto- pane. Nahaja se tu oddelek o ponareja- nju pisemskih mark, katero rokodelstvo baje v zadnjem času prav izborno »evete«. Kakor je liudodelec »napredo- val«, postal pretkan in prebrisan, tako niora biti tudi orožnik. In v ta namen bo ta muzej služil v resnici naravnost izborno. Morilec Pölz — vjet. Naravnost z grozo napolnijo človeka poročila kar o dveli umorili v par tednih, ki sta biki izvršena na Stajerskem one dni. V za- četku septembra je padel trgovec Schwarz, dva tedna pozneje posestnik Mörth. Dolgo ni bilo o morilcu Schwar- zovem pri Judenburgu nie znanega. §r Ie zadnje dni se je prišlo na sied neke- mu rnesarskemu pomoeniku Polzu, ki je stanoval v bližini Judenburga in v če- gar bajti je omenjeni Schwarz zadnjič prenočil, preden sta mislila oditi po kupeiji. Tisti večer je Pölz Schwarza umoril v spanju, telo potem razrezal in ga skril. Qlave še sedaj niso dobili. — Pobral mu je vso imovino, okoli 2000 K; te zadnje so Polza seveda zapeljale v zločin. Pölz, ki je že sest let odsedel v graški kaznilnici, se je skrival vcč časa v graški okolici, potem pa blizo Liutomera. Prijeli so tudi enega njego- vih bivsih sokaznjencev, pri katerern je stanoval. l)a Pölz ni bil ponižen člo- vek, sc vidi iz njegovega obnašanja. V soboto zjutraj t. j. 28. septembra je pri- šel namreč v Ljutonieru v obeinsko pi- sarno in zahleval potni list, da bo lahko sei na Ogersko. Predlozil je na zahtevo občinskega tajnika svoj orožni list, gla- seč se na ime Doniinik Pölz. Obeinski tajnik Kolar je seveda dal možaka ta- koj aretirati in orozniki so ga potem eskortirali v Ljubno k pristojni okrozni sodniji. Pölz jc seveda tajil, češ, on ne vc o kakem iiinoru čisto nič. Pri njein so našli štiri velike mesarske nože. \' Ljubnu je ljudstvo razbilo okna in vra- ta voza, v katerem so peljali morilca, lioteč ga kar naiavnost pobiti. Le s te- žavo so orozniki potisnili ljudstvo na- zaj. Po odtiskih prstov se sklepa. da io Polz tisti, ki je umoril tudi posestnika MTtrtlia pri (jradcu, kar bo skoro gf)- tovo. ker se je äste dni klatil tarn okoli. $e pri par drugih urnorih, ki so bili ze leta in leta pozabiieni, a se vedno nc razj-nsnjeni se sumi. da je bil Pölz vsai za pomočnika, čc nc glavni krivec; ta- ko n. pr. je skoro gotovo on kri\' umo- ra pri Knittelfek'.u 1. 1902. Da je ljud- stvo v graški in judenburški okolici bilo preplašeno, si lahko mislimo. §e le se- daj so se duhovi nekoliko pomirili. ko sedi ta zver za železjem in caka svoje »poštenoff zaslužene kazni. Poslanec Wolf je v noči na ponde- Ijek pri vožnji iz Moravske Ostrove v Brno padel v težko nezavest ter se zgrudil na tla. Pri padeu se je tudi pre- cej oškodoval. Smrtna avtomobilsk.i nosreča. Na trgu v Solnogradu se je prekuenil na- loženi tovorni avtomobil pivovarne Kal- tenhausen. Sodje so pa Hi na dve dükli- ci, od katerih je ena ostala ;a nies'u mrtva, druga pa je režko ranjena. V Bujah so odnesli neznani zli- kovce iz davkarijske blagajne 9205 K. ^nega sumljivega potepulia so že are- tirali. Hude igralke na karte so postale nekatere Dunajčanke. Zbirale so se vsak ljubi dan v neki dunajski kavarni in kartale prav niožato. dokler je bil kak vinar v /,cpu. Igralska strast jih je tako prevzela, da so začele igrati ha- zardne, prepovedane igre, cetudi jim jc to kavarnar večkrat prepovedal. \'sc ni nie |)omagalo, ^brunme« ženice s«t igralc naprej v veliko iczo svojih mož in v škodo gospodinjstva. Te dni je pa posegla vmes polieija in razgnala v ve- liko veselje teh nesreČMiih zakonskih moz te presnete bojerce od igre. Morda jih polieija vendar ozdravi! Vojaške potrebe rastejo od dne do due. In tu se ne da nie pomagati. Mar- sikdo pravi: proč z vojaki, proč z orož- jem. To je vse lepo, a kaj hoče državn dandanes brez orožja, brez vojaštva. Ako hoče država dandanes kaj veljati, mora pač žrtvovati ogromue svote \" la namen. Povest o svetovnem miru je pač že davno stara šara. Da se poveča število ^¦ojaštva, smo že omenili pred casoin, a stem v zvezi so tudi večji stroški, ki bodo znašali za 1. 1913. okoli 1 4 iniljonov krön. K tenm pridejo veeji stroški za vojaške sodnike, za generalni štab, za strelivo pri artilerijskih vajali itd. okoli 2 miljona več kot za 1. 1912. Vsi stroski, ki so nastali s povišanjem vojaštva, znašajo okoli 50 miljonov K. - - I z j e m o m a bo treba nakupiti več konj, materjala za artilerijo, orožja, streliva itd. Utrditi je treba nekatere važne točke z novimi topovi, potrebne so nekatere proge. telefoni, signali itd. Za pionirje je treba nabaviti raznovr- stnega razstreliva, motorske čolne itd. Za privatne automobile je treba zvišati podpore. Ogromne svote bodo sie za motorje. za nove zrakoplovne aparate, balone in drugo. Provijant in zaloge oblck potrebujejo novih dodatkov in vrhu vsega pride še vprašanje o pod- eastnikih, ki tudi ne bo stalo ravno ma- lo. Vse to in še marsikaj drugega bo znesio v proračunu za 1. 1913 50 miljo- nov veü kot je bilo za I. 1912. To niso mačkine solze, a če hočemo, da je naša država krepka in inočna, moramo sto- riti, kar ie nuino potrebno. Vpogled v občinske račune sega malo dalje, kot se je do sedaj niislilo, lako je razsodilo upravno sodišče v ne- ki pravdi radi tega predmeta. Slučaj je bil sledeči: Neki obCinar je hotel v svoji obcini poleg navadno razpoloženih ra- čunov videti tudi računski dnevnik ra- čunske knjige. pobotnice, potrdila itu. Tega mu županstvo ni dovolilo. Okrai- ni odbor je na občinarjevo pritožbo na- ložil občinskemu svetu, da je dolžan do- voliti vpogled v vse zahtevane knjige, račune itd. Okraini odbor se je drža! onega paragraia občinskega reda. ki pravi, da ie občinariem dovoljen vsaj enkrat v letu \-pogled v občinske raču- ne in gospodarstvo. čcsar se pa iz na- vadno razpoloženega računskega iz- vlečka ne da dognati. zato naj se na zahtevo predloži tudi duevnik. pobotni- ce in drugi pripomočki. Dbčina je vlo- žila rekurz, a deželni odbor je razsodbo okrajnega odbora potrdil. Občina je še rekurirala, a tudi upravno sodišče je njeno pritožbo odbilo. Tako ima tedaj občinar pravico zahtevati poleg pred- loženega računa tudi razne pobotnice, dnevnik in drugo, kar mu račun sele pra\- raziasni. Nakladalni roki na državni želez- nici. Po odrcdbi c. kr. železniškcga nii- nisterstva se vsled izrednega kopičenja blaga na vseh progah c. kr. avstriiskih državnih železnic, tarifarični nakladal- ni roki skraišajo na 6 dnevnih ur z ve- ljavnostjo od 1. oktobra 1912 do pre- klica. Ob enem se skraišajo nakladalni ro- ki na industrijskih in dovlačnih tirih pri enostavni nakladalni manipulaciji na 6, pri dvojni nakladalni manipulaciji na 9 dnevnih ur. Razsodba upravnega sodišča o pri- tožbah proti naložitvi glob. Kraniski deželni odbor je naložil dvema župa- nonia globo vsakenm po 2nd K. in sicer enemu, ker ni razglasil razglasa o kme- tijskem poučnem tečaju ter ni razdelil oziroma nabil dotičnih lepakov. druge- mu pa ker ni izvrsil nekega ukaza glede razdeljevanja nagrad za vzrejo mlade živine. Oba sta se pritožila na upravno sodišče. Upravno sodišče pa je pritožbi kot nedopustni odvrnilo. Razsodba te- iiiclii na tern, da je smatrati naložitev globe za disciplinarno zadevo; nepo- koisčina proti nalogu, proti katerima se župana nista pritožila. ne spada več v pretres sodišca. S tern je bilo na naj- kompetentnejšem mestu izrečeno, da je bil deželni odbor upravičen naložiti globi. Svojo ženo ie živo zakopal neki Lukjanenko v bln.ni Odtse. To se je zgodilo pred osmimi leti in An zadnje- ga Časa ni nikdo ved el. kam je izginila žena. 26. m. m. so pri nekem -Jciu l/ko- pali delavci člov?.šk , okostie pri kate- rem so se nahajali razni j.redmeti, po knterih se je znalo, da je to okc.^ijo Lu- kjanenkove žene. Lukjanenka so areti- rali in je odkrito priznal, da je svojo $:vno živo zakopal. ker je ž ujo ).We\ v vednem prepiru. Prvo brezžično brzojavko preko Alp je nehote ujela pred dnevi vojno- mornarična postaja za brezžično brzo- javljanje v Šibeniku. Brzojavka je bila oddana na meteorologicneiu opazovali- šču v Ziirichu in je bila uamenjena za Pariz. Kultura na Mažarskem, o kateri se slavni Arpadovi sinovi vedno tako širo- koustijo, ni bogsivedi kako velika. Ne le iz njih obnašanja v paiiamentu tudi iz stanja ljudskega šolstva je to razvid- no. V pestanskem okraju je namreč kar 24.000 otrok brez šolskega poduka. v okraju Marmoros pa celo 35.000. Da ni drugod dosti boljše, to se razume. §ta- tistika kaže, da je na Ogerskem pol rni- Ijona otrok, ki bi bili sicer dolžui obi- skovati ljudsko šolo, čisto brez vsake- ga poduka. Tu se vidi. kam ie Drivedia Mažare ošabna strahovlada par mag- uatov, ki se brißajo le zase, za narod jini je pa toliko kot za lanski sneg. »Lepi<( spol prevladuje na tein svetu ne leposvoji Iji^eznjivosti, ampak tudi po svojein steviiu. Neki učenjak je izračunil število moškili in žensk za razne državc in dognal, da pride n. pr. v Avstriji na 1000 moških 1035 žensk; tedaj jih je na tisoč 35 vcč. Na Antfle- škem pa jih je na vsak tisoč nioških ce- lo 70 vee. Za neporoeeiie je ta statisti- ka precej neprijctna. ker je pri takeni pomanjkaiiju še težje dobiti inoža kot navadno. Drobfinice. Mednarodni mirovni kongres v Oenfu je iniel par prav burnih sej z ozi- rom na znano netnško ekspedicijo v Maroko. Kongres je poteni poslal po- zclrave italijanskim soniišljeiiikom, ki so hrabro širili idejo mini za časa tripo- litanske vojske, posebno proti laškini nacionalistom. Francoz V a I a b r e- g u e je predlagal, naj bi francoska dr- žavii prva razvila mirovno zastavo in spravila bojno orožje, kar pa se bržko- ne iie bo z^odilo. Znana miroviia prid- ^arica baronica S u 11 n c r je bila izvo- liena za častno predsednico. Zanimiva poroka. Iz Oedenbiirica poročajo, da se je v Rohonezu vovoal dimnikarski mojster Ludovik Bieuer z vdovo umrlega bar. cdvarJa \Va!d- au. Zdravnik baron Edvard Waldau je bil svoječasno v službi pokojne^a pre- stolonaslednika Rudolfa ter je bii fr.di priča rtagienega dogodka v Meyerlin- gii. Po tej žalostni draiiü se je i-:selil baron Waldau v Ameriko, kjer je po- ročil neko dekle iz Rohonjza. Po snirti barona se je njegova zerr.: vniila v Ro- honcz, kjer se je sedaj drucjič puu.eila. Žalosten konec Napolüonove ina- tere. Le malokomu so znane tra^'Ciie razmere. v katerih je preživeia svuje zadnje dneve inati velikega Kcrv-a. Stanovala je zadnja tri leta s\ -oj'jga y.;\ - ljenja v neki podstrešni izbi v tretji e- tagi palace Pamphili v Rimn. F:»a iz- med njenih sinah je bila ivsiriiska v-jj- vodinja ter velika vojvodipja Pann- ska in Quastallska, drmia sinaha pa je imela za očeta virtemberskeiM kralja. Toda te hčere so popo'nnma zaprst'ie staro ženo, kakor tudi njeni sinovi, ki so skrbeli v prvi vrsti za to, da --o si ukrepili vsojo eksistenio. Njena eeina družba je bila neka peireznk.» in neki sluga. Zadnji z imenom Gioachimo Plez- za je prišel nekega dr.c na idejo, da bi kazal staro ženo ljudeni za .lenar. V ta namen je stopil v zve?o z nckaterimi hoteli, ki so pošiljali k t'j-iinu lujce in dobivali za to gotovo odskodnino. Ve- dno, kadar se je nabrala večja skui;ina radovednežev, je odpri Qioa.nino Piez- za spalnice Laetitije Rair.olino ter iz- blebetal skrbno naučeni komentar, medtem ko je uboga starka, maü veü- kega Napoleona, ležala brez r^moči v največji bedi na postelji. Ob n.'ki taki priliki je tudi umrla. Ruski car okraden. Iz Peterburga poroeajo: Carska družina, ki se name- rava prihodnjo nedeljo preseliti iz lov- skega gradu Bidlovice v guberniji Gro- dno za več tednov v lovski grad Spala v guberniji Petrikov, je doživela nelju- bo presenečenje. Na železniški postaji v Spali so narnreč neznani lopovi ukradli iz nekega vagona dvornega maršalnega vlaka 120 funtov namizne srebrnine. Marconi ponesrečil. V bližini Spe- zije je trčil avtomobil iznajditelja brez- žičnega brzojava, Marconija, z nekim drugim avtomobilorn, ki se je vozil iz (jenove, Marconi je nevarno poškodo- \an na očesu, njegov tajnik in šofer sta dobila lahke poškodbe; Marconijevi so- progi se ni zgodilo nie. Nove Kubelikove gosli. Na prihod- njem umetniškem potovanju bo igral Kubelik na svoje nove gosli »Emperor«, ki jih je kupil od nekega londonskega milijonarja za 125.000 mark. Imenitne gosli so bile last milijonarjeve družine. . Nedosežno v. Ildobrofi A roxo^ govejejuhina I' kockaj ^l Družbe y KvjnJ ki jih je nekoč podedovala. A v dotični oporoki je bilo odrejeno, da se sme dra- goceni instrument prodati le sočasne- niu riajvecjemu imietniku na gosli. Zdaj so 200 let stare. Skoraj 100 let ni uihee igral nanje in ravno zato imajo baje krasen zvok. Gosli so zavarovane za svoto, katero je Kubelik zanje odštcl. Unirl je v Budapest! velik čudak Kraus, ki je živel skroinno kot kak be- rač in zapustil čez en miljon denarja in vrednosti. /!elel si je, da bi po njegovi smrti nastal splošen potop, da bi uikdo ne mogel zapraviti njegovih zakladov. iNajvišja hiša na svetii. \ New Yorku so sedaj zgradili najvišji ¦ nebotienik, Wodworth Builading, ki je visok 780 čevljev. Najemniki tega ogromnega po- slopia plaaijejo okoli milijona mark let- ne najemnine. Hiša ima 50 nadstropij s 400 prostori. V poslopju je postaja po- žarne brambe, reševalna straža, dve le- karni hydro- therapeutični zavod, tri restavracije, trije zdravniki, en zobo- zdravnik in koncno tudi babica. Novi neboticiiik je zgrajen po francoskih na- črtih z francoskim denarjem in ni tore] noben amerikanski produkt. Tajfun na Japonskem \ ihar, kakor ga ni bilo na Japonskem že 50 let, je napravil za 40 milijonov škode. Mnogo tisoč oseb je brez strehe. Samo v Ozaki je porusenih 20.000 hiš. Mnogo škode so trpele vojne in trgovske ladje. Vihar je odnesel na tisoče hiš, šol in mnogo gledališč. Utonilo je 400 ribičev. Uni- čeni so celi gozdovi in stevilno cest. Siieški prekop. V prvi polovici le- tošnjega leta je dobila uprava Sueškega prekopa 70,204.000 frankov pristojbin od ladij, ki so plule skozi ta prekop, lan- sko leto v istem času pa 68,058.000 fran- kov. Skozi prekop je v prvi polovici te- ga leta vozilo 2825 parnikov in 489 ja- drnic. 0b sklepu lisJa. Ravnateljstvo južne železnice na- znanja, da ie po vseh progah državnih železnic na Bolgarskem ustavljen vsak tovorni in brzovozni blagovni promet. f% v | vsake Ocalaj** kovosti natanjčno po( zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULI^OJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih St. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Oeneje kakor vsi drnsil sisteml. LOTERUSKE ^TEVILKE: Piuiaj ... 44, 69, 84, ()8, ()1 (iradec . . . 41, 11, 52, 17, 3 SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«! Jakob Miklus mizar in lesni tr go v ec ^^ v Podgori ^^ lid JfeJIJ ZüluLilloiü{[d UJUöLQ (na vCMti, ki pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge' in 3 3 od 3—12 colov debele. Ivan Bednafik priporoca svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce Stev. 6. Proda se hlša v Gorici, Via del Grlsto štev. 2 z dvo- rlščem invrtomprlpravna za stanovanja In tudi za skla- dfšča. Nadrobne Informaclje podaje knezonadškofljska plsarna. m m m m m m Samo tedaj je preskušeno najboljš1 kavini pridatek Franck pravi, kadar ponujeni Vam za- bojcki ali zavitki nosijo kot ne- prevarljivi znak tvorniško znamko kavin mlinček. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebrüP in zlafor v Gorici ulico JHopcili 12 odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omej^no zavezo posrednje pri nainpc tmetijstih potrebščin in pn prodaji +v ^v- "v kietudtik priflelkov. 4/v a^ ^v- Zaloga js v hist „CENTftALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠCE JOS. VERDI ST. 32. Kupujte samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najitrpežnejš1 in najboljši bod si za na- vadno rabo al't za dirke- KeršBvani t Huh, G O R I G A Stolnl trg St. 9. Sivalni strojiOriginal „Victoria" so ifaipraktičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in stikanje (vezenje). Stroj teče brozšumno in jg jako trpe- žen. Fuške, samokreso, slamo- reznice in vse v to stroko spa- dajočo predmete se d obi po to- varniški ceni pri tvrdki Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič.)