Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda ©. Junija 1034
MARIBORSKI
Stav. 126 Leto VIII. (XV.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednittvo In uprava; Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Uhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 10. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglase aprefema tudi oglasni oddelek ..Jutro" v Ljubljani ; Poitni čekovni r»«un St. 11.409
»JUTRA”
Uvod v grandiozni voini konflikt
Japonski nameni v kitajski Mongoliji
Ko je ruski zunanji minister Litvi-nov predlagal na razorožitveni konferenci v Ženevi spremenitev konference v stalno institucijo, ki naj ne bi razpravljala samo o razorožitveni konvenciji in se nato za vselej razšla, temveč bi pričela poslovati takoj tudi ob vsaki vojni nevarnosti ali že začeti vojni, so Angleži in večinoma tudi vsi drugi ta predlog odklonili. Listi so tedaj naglašali, da je hotel L i t v i n o v doseči s tem le pomoč za primer napada Japoncev na Rusijo ter eventuelno japonsko kooperacijo z Nemci. Ta razlaga je bila precej pravilna, da-si japonska in nemška nevarnost le ni bila edini razlog za postavitev ruskega predloga. Iz tega pa sledi, da Rusija 'ne veruje v mir na svojih vzhodnoazijskih mejah, d asi se z vseh strani naglasa miroljubnost in izključenost skorajšnjega spopada. Če pa pogledamo problemu vzhodne Azije do dna, vidimo, da je vojna nevarnost v resnici že tu in se tudi prava vojna lahko vsak dan prične. — Mandžurska akcija je namreč sama po sebi načela problem druge, ta druga pa je — mongolska!
Mongolija, ki leži v srcu vzhodne Azije, je ogromna pokrajina, še znatno večja kakor Mandžurija, dasi je pretežno puščavskega značaja in ima razmeroma malo zares dobrega rodovitnega sveta. V davnini nekoč .so igrali Mongoli veliko politično vlogo, njihova zvezda pa je zažarela kakor solnce prve vrste s skoraj bajeslovnim D ž i n g s -k a n o m, ki je v silnem zaletu osvojil večino Azije ter velik del Evrope, saj so njegove horde pridrvele celo do slovenske zemlje in našega Jadrana. Pozneje je mongolska moč ugasnila tako naglo, kakor svetloba bliska, in Mongolija je postala kitajska. Šele razpadanje Kitajske, ki se še vedno nadaljuje, daje Mongoliji novi pomen. Dasi mongolski narod ni mnogoštevilen in šteje le nekaj milijonov duš, večinoma nomadov, je vendar ‘prevažen faktor v računih pripravljajočih se azijskih akcij. Danes je mongolski narod skupaj z Mongolijo razdeljen na tri dele, ki se nekako krijejo z zemljepisno razčlenjenostjo. Tako obstojajo zemljepisno in politično Zunanja Mongolija, Srednja Mongolija, al! na kratko Mongolija, ter Notranja Mongolija.
Zunanja Mongolija sc je ob boliševiški revo ncijj deloma prostovoljno, deloma J;il0 razmer podvrgla ruskemu
ruski bolSSkf°dnndariin tam.
v, „ . dasi priznavajo teoretl-
cno se vedl1° meno pripadnost h Kitajski.
V resnici pa nima Kitajska na Zunanjo Mongolijo absolutno nobenega upliva in do nje sploh ne sega. Ta del Mongolov ima sovjete, katere inštruirajo Rusi, kakor tudi njeno rdečo vojsko. Režim je sovjetsko-republikanski, vendar brez ruskih ekstremov. Knezi, ki so prej vladali, so bili izgnani. Mongolija je prav tako le teoretično kitajska pokrajina, vladajo pa ji mongolski knezi, dočim so vzhodni del Notranje Mongolije priključili Japonci k Mandžuriji, v ostalem delu pa imajo tudi že svoje postojanke. Zmerno revolucionarni mladomongoli, ki so za Kitajsko, so v manjšini in stalno slabe, narašča pa v Mongoliji ter zlasti v Notranji Mongoliji sovraštvo do Kitajcev in nagnenje k — Mandžuriji odnosno preko te k Japoncem. Tako se bije med Mongoli samimi oster boj za to, ali naj iščejo svojo samostojnost in zedinjenje preko rusofilske rdeč? Zunanje Mongolije ali japonofilske kneževske Notranje Mongolije? Ta boj zaenkrat še ni krvav, dasi tudi manjših prask ne manjka, a postati more vsak trenutek. Spopadi z Rusi se množe, za njimi pa so — Japonci! Tako je celokupna Mongolija pred usodo, ki je Mandžurijo že doletela: — Japonci se pripravljajo, da ji pribore »samostojnost«.
Nameni so prozorni. Japonci nameravajo z zedinjenjem in »osvobojenjem« Mongolije ubiti dve muhi z enim udarcem: prvič priti Kitajcem za hrbet in jih docela oddeliti od Rusije, drugič pa prodreti do samega srca azijske Rusije, več ko 2000 km zračne črte zahodno od današnje Mandžurije, to se pravi do Altaja, od koder je do Urala, to je do Evrope — samo še 2 tisoč kilometrov! Če bi se jim to posrečilo, bi mogli z vdorom v Rusijo na mah odrezati od n ; skoraj tri četrtine njene azijske posesti. To bi bila nedvomno najstrašnejša katastrofa, ki bi mogla zadeti Rusijo, in japonske prednje straže bi stale na p ra .g u E v rope! Vse utrdbe in priprave na Daljnem vzhodu bi bile za Rusijo naenkrat izgubljene. Vdor v Mandžurijo je bil napram temu grandioznemu načrtu nepomembna epizoda. Zato Rusi v nobenem primeru ne bi mogli dovoliti vdora Japoncev v Mon golijo in njihovega zasidranja v njej. — Prav gotovo bi se temu uprli z orožjem v roki, dasi sicer ne bi šlo za njihovo, marveč formelno še vedno »kitajsko« o-zemlje. Nemiri. ki jih Japonci umetno pripravljajo (kakor nekoč v Mandžuriji), kažejo, da se je uvod v to ogromno akcijo že — pričel!	r.
Odločilna bitka v Ženevi
Boj med dvema blokoma - Današnja plenarna seja Anglila ne bo osamljena - Združenim državam je važnejši pomorski sporazum
ŽENEVA, 6. junija. Tudi včerajšnji' seji glavnega odbora razorožitvene dan ni prinese! nobenega bistvenega konference padla odločitev, če se bo
zbiižanja med obema nasprotujočima si skupinama razorožitvene konference. Anglija, kateri se je sedaj mimo drugih pridružila tudi Italija, ki je stala zadnje dni ob strani in je celo iz-gledalo, da se na tihem strinja s Francijo, vztraja neomajno na stališču, da se mora najprej doseči razorožitev. V ta namen hoče na vsak način takoj pritegniti k pogajanjem tudi Nemčijo. Francija, za katero stoje, kakor znano, Rusija. Jugoslavija, Čeho-slovaška, Romunija, Turčija, Grčija in še nekatere druge države, pa vztraja prav tako odločno pri svoji zahtevi, da se mora pred razorožitvijo doseči varnost. Ta skupina ie zato proti od-goditvi konference zaradi pritegnitve Nemčije, kakor jo predlaga Anglija. Izgiedi današnje plenarne seje se zato presojajo zelo pesimistično. Če bo konferenca odgodena do oktobra, bo to, tako se zatrjuje, dalo povod še za večjo razcepitev Evrope na dva ogromna bloka, na angleškega in francoskega.
LONDON, 6. junija. »Daily Telegraf« se bavi v svojem uvodnem članku z I itvinovega razorožltvenim načrtom in naglasa, da bo na današnji
vzel njegov, kakor tudi Ruždi beja predlog za bazo, na kateri bo mogoča nadaljnja razprava. »Daily Telegraf« ugovarja načrtu Litvinova radi tega, ker bi bile na tej bazi ustvarjene nove kontinentalne zveze, in sicer v prvi vrsti med Francijo. Rusijo. Turčijo, malo antanto in balkanskimi državami. Ustvarjen bi bil na ta način močan blok in s tem ne bi bil nikakor rešen problem evropske varnosti. Anglija v tem primeru tudi ne bi bila izolirana, ker bi se lahko naslonila na USA, Italijo. skandinavske države in eventi;-elno tudi na Belgijo,
VVASHINGTON, 6. junija. Vlada je poslala Normanu Davisu v Ženevo mi-strukcije z naročilom, naj čim preje odpotuje v London. Ameriška vlada ie dobila namreč informacijo, da sedanja razorožitvena pogajanja v Ženevi ne bodo imela uspeha in da se v Londonu prično pogajanja za pomorsko konferenco, ki bo za Ameriko mnogo večje važnosti, kakor razorožitvene vprašanje, ki je specielno evropski problem. Norman Davis bo v Londonu skuono z ameriškim poslanikom zastopal stališče USA v pomorskem problemu.
Ansliia n« plača voinih dolgov
ANGLEŠKI ODGOVOR na AMERIŠKO NOTO, V KATERI JE ZAHTEVALA PLAČILO LETOŠNJEGA OBROKA.
WASHINGT0N, 6. Junija. Angleška nota o vojnih dolgovih je hila Izročena ameriški vladi. Takoj po Izročitvi so se pričele širiti v krogih, ki so bllž-'e vladi, vesti, da Anglija ne namerava plačati niti del obroka svojega v°.inega dolga, ki poteče 15. t. m. Isti krogj trde da vsebuje angleška nota tudi sklep,’ da bo Anglija prenehala s Plačili na račun vojnih dolgov Ameriki vse dotlej, dokler ne bo ustvarjena možnost, da se uspešno izvedejo pogajanja za končno reguliranje vprašanj vseh vojnih dolgov. Anglija ne oporeka sicer svoje obveze napram Ameriki, smatra pa zaenkrat, da je najboljše, če se to vprašanje ne sproži, dokler ne bodo dani pogoji za končno ureditev vojnih dolgov, in si-
Zbliževanje med Frandfo in Kalile
RARTI10UJEVA BRZOJAVKA MUSSOLINIJU IN NJEGOVO POTOVANJE V RIM. ITALIJANSKI LETALCI V PARIZU.
PARIZ, 6. junija. Francoski zunanji minister Barthou ie poslal Mussoliniju sledečo brzojavko: »Smatram za svojo dolžnost izreči vaši ekscelenci svoje prisrčno zahvalo za koristno sodelovanje italijanskega delegata barona Alolsia pri vpra šaniu likvidacije poSaarskega spora.
Skupni napori komiteja treh so bili takega značaja, da je bilo s tem pomagano le miru Evrope. Verujte mi, da gojim do vas iskrena čuvstva. Louis Barthou.«
PARIZ, 6. junija. Kakor poroča »Ma-tin«, je skoraj gotovo, da bo zunanji minister Barthou kmalu po svojem obisku v Bukarešti in Beogradu potoval tudi v Rim.
PARIZ, 6. junija. Iz Bruslja je prispela sem skupina desetih italijanskih letal. Obisk italijanskih letalcev v Parizu, kjer jim bodo prirejene na čast razne ■ danosti, bo trajal več dni.
cer na tak način, da bosta upnik in dolriik zadovoljna.
WASHINGTON. 6. junija. V sluz-benih krogih je angleška nota izzvala razočaranje, toda ne presenečenje. Pričakuje se, da bodo slično postopale tudi druge države dolžnice. Italija se je z Anglijo že solidarizirala.
bo konec temu zapletenemu položaju, bo Roosevelt poklical Anglijo na Planja za sklenitev sporazuma o vojnih dolgovih.
POSVETITEV NOVEGA ŠKOFA.
ZAGREB, 6. junija. V nedeljo, dne 25. t. m. bo tu posvečen novi pomožni škof Alojzij Stepluac. Posvetitvi bosta prisostvovala tudi ljubljanski in mariborski škof.
Roosevelt postaja diktator
WASHINGTON, 6. junija. V ponedeljek zvečer je senat sprejel zakonski predlog, po katerem ie odobrena predsedniku Rooseveltu polnomoč v vprašanju tarif in da se sme svobodno pogajati s tujimi državami brez vprašanja senata. Na ta način je predsednik Roosevelt dobil svobodne roke, da lahko v današnjih časih, ko so potrebni hitri sklepi, izvede pogajanja s tujimi državami, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na ameriško narodno gospodarstvo. Ameriški tisk piše zelo povoljtio o tem sklepu ameriškega'senata in naglasa, da je ponedeljkovo glasovanje zgodovinskega pomena, ker ni imel še doslej noben predsednik ameriških Združenih držav take oblasti, kakor jo ima sedaj predsednik Roosevelt, Amerika pričakuje v kratkem znatnega olajšanja krize, ki še vedno tare Združene države.
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 6. junija. Narodna skupščina se sestane v petek, dne 8. t. m. Predložen ji bo najprej zakonski osnu-teh o mestnih občinah.
PEKLENSKI STROJ V VLAKU.
ZAGREB, 6. junija. Včeraj ob 12.24 je eksplodiral v stranišču kurznega voza	Pariz—Monakovo—Jesenice—
Zagreb peklenski stroj, montiran po ugotovitvi preiskave pred prihodom v Jugoslavijo. Peklenski stroj je poškodoval prednji del voza in ni nikogar ranil.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
ŽENEVA, 6. junija. Zatrjuje se, da je sestanek sveta male antante v Bukarešti odgoden do 27. t. m. NEMČIJA POVEČA SVOJO VOJSKO.
PARIZ, 6. junija. Včerajšnji list »Matin« poroča med drugim, da je Nemčija pokre-nila vse, da bo Reichsvvehr do konca letošnjega leta pojačan na 300.000 mož. Novinci morajo biti stari najmanj 22 let, čistega arijskega plemena, visoki najraani 165 cm in moralno neoporečen!.
MILIJON LJUDI OB POGREBU.
TOKIO, 6. junija. Z velikimi svečanostmi so včeraj pokopali japonskega narodnega junaka admirala Toga. Sprevoda so se udeležili tudi mikado z ženo in vsem: Člani vladarske hiše, kakor tudi številni zastopniki iz vse države In raznih drugih držav. V sprevodu je bilo nad 1 milijon ljudi.
Dnevne vesti
Katastrofalna povodenj v Dravinjski dolini
Dravinja in njeni pritok! so se razlili po dolini in vdira voda v hiše — Konjiška proga pod vodo — Cestni promet prekinjen
Po zadnjem deževju so silno narasle reke in poti v vsej širši mariborski okolici. Drava je niže Ptuja prestopila bre-
da, da, ampak brez nje ne!
je res izvrstna
gove, razlila pa se je.po travnikih in poljih tudi Pesnica. O kaki večji nevarnosti poplave iz teh krajev doslej še nismo prejeli nobenega poročila. Dobili pa smo poročilo o katastrofalni povodnji v Dravinjski dolini. Po ponedeljkovem rahlem dežju se je vlila nad poljčansko in konjiško okolico včeraj popoldne huda ploha in je lilo kakor z vedra vso nocojšnjo noč. Ljudje, ki so imeli na travnikih seno, so s strahom gledali to neurje, boječ se, da jih ne zaloti povodenj ter jim ne odnese lepega sena, ki so ga hoteli drugi dan odpeljati in jim ne uniči posevkov. Vse to pa se je žal danes zjutraj uresničilo. Dravinja, Brešnica in drugi pritoki so se razlili daleč naokrog. Deroča voda ie seno odplavila, krompir, fižol in druge posevke pa bo uničila.
Promet je v okolici Poljčan na vseh cestah oviran in je prehod zvezan z življenjsko nevarnostjo, ker je cesta pri
Peklu in pri Spodnjih Poljčanah v dolžini 500 mi pod visoko vodo. Otroci in učiteljstvo danes zjutraj ni moglo v šolo. Ko so jih pa le hoteli prepeljati z vozom čez poplavljeno cesto, preko katere forumi voda z veliko silo, se je pripetila nesreča. Voda je voz podnesla s ceste na niže ležeče poplavljeni travnik in so le z velikim naporom rešili vse otroke iz objema deroče vode. Nekega šolarja pa sta pr> Spodnjih Poljčanah v zadnjem hipu rešila dva moška, ki sta bredla vodo do vratiu. V veliki nevarnosti je most v Studenicah, v katerega butajo besneče valovi Dravinje. Voda je odnesla tudi že vse brvi in ograža druge mostove. Vdrla pa je tudi v kleti in stanovanja in stoji ponekod meter visoko.
Pod vodo je tudi del konjiške proge in je železniški promet na tej progi popolnoma ustavljen. Nad Poljčanami se zbirajo zopet temni oblaki in ljudje se v velikem strahu boje novega naliva, ki utegne biti še bolj katastrofalen kakor je bil prvi.
Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v mestnem parku se zaradi slabega vremena preloži na soboto 9. tm.
Konec šolskega leta. Na večini srednjih šo! v Maribor« se je z današnjim dnem zaključilo šolsko leto* Spričeval?' pa se bodo razdelila dijakom na Vidov dan. V Mariboru so ostali samo še maturantje.
Poroka. Poročila sta se g. dr. Ivan Kaukler, banovinski zdravnik v Cankovi v Prekmurju in gdč. Bibiana Herzeleto-va kandidatinja filozofije iz Maribora. Kot priči sta fungirala g. dr. Stamol, zobozdravnik v Mariboru in g. dr. Petrič, zdravnik v Ljubljani. Obilo sreče!
Nov grob. V Studcncih je umrl posestnik g. Albert Senekovič. Danes popoldne ga bodo položili k večnemu počitku na studenškem pokopališču. Ko je v njegovem gospodarskem poslopju pred dnevi izbruhnil požar, se je tega tako prestrašil, da je legel v posteljo in je m več,zapustil. Smrt ga je rešila hudega trpljenja. Blag mu spomin, žalujočim preostalim naše sožalje!
Rezervni častniki lahko dobe v smislu naredbe vojnega ministra vojaške zemlje vide, ki jih je izdal vojaški geografski institut. Zemljevide dobe po znižani ceni, in. sicer samo po en izvod proti plačilu vnaprej.
Iz zdravniške službe. Ravnateljstvo OUZD v Ljubljani je imenovalo dr. Jožeta. Sekulo za šef zdravnika mariborske ekspozitura okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Na njegovo dosedanje mesto pa je imenovan zdravnik dr. Jureč-ko.
Iz policijske službe. Višji policijski nadzornik kriminalnega oddelka mariborske mestne policije g. Cajtiko je nastopil svoj redni letni dopust. Nadomešča ga policijski nadzornik g. Janko Goršič.
Zagonetna smrt. Pri Marenbergu so potegnili iz Drave 271etnega delavca Maksa Germuša, ki se je pred dnevi u-topil v Trbonjah. Truplo je imelo na čelu večjo rano in je bila zaradi tega odrejena sodna obdukcija. Pri obdukciji je komisija ugotovila, da je pokojnega Germuša najbrže popreje nekdo udaril po glavi in ga omamil ter nezavestnega sunil v vodo. Zaradi sumljivih okolnosti so aretirali nekega železniškega čuvaja in ga izročili včeraj mariborskemu okrožnemu sodišču. Pri zaslišanju je aretiranec Izpovedal, da je Germuša usodnega dne ho dil po progi tik ob Dravi. Pozval ga je naj se odstrani. Ker pa ni ubogal na njegov poziv, ga je resno posvaril in je Ger-muš pričel bežati po progi. Na begu je Gertnuš padel po nesrečnem naključju v vodo. Aretirani železniški čuvaj pa je zašel pri zasliševanju v protislovja, zato so ga zaradi nadaljnjega zasliševanja obdržali v zaporih.
Spalna bolezen. V Zagrebu se je pojavila spalna bolezen, ki je doslej zahtevala 1 žrtev.
ČERNE VLADIMIR
gostilničar v Zagrebu, Radičeva ul. 1,
se je preselil v prostore staro znane gostilne v Varšavski ulici št. 5
(prej Samostanska) ter se priporoča svojim cenjenim gostom za nadaljnjo naklonjenost.
Opozorilo avtomobilistom. Mariborski okrajni cestni odbor gradi pri Radehovi nad Sv. Lenartom v Slovenskih goricah nov del banovinske ceste, ki bo skrajšal 3 nevarne ovinke ceste Senarska - Sv. Lenart. V Radehovi bodo zemeljska dela te dni gotova. Zaradi gradnje gornjega ustroja pa je promet na omenjeni cesti za dobo 10 dni zaprt, nakar sc opozarjajo vsi avtomobilisti in motociklisti. Ko bo
v omenjenem času gornji ustroj ceste zgrajen, bo cesta zopet odprta za ves motorni promet.
Nove ceste v mariborskih okrajih. Na novi banovinski cesti Reka - Sv. Areh se cestna dela nadaljujejo v 6. km počenši od Reke. Letošnjo sezono se bodo zemeljska dela izvršila do polovice omenjene ceste. Obenem pa bodo pričeli graditi tudi dovozno cesto k Pohorskemu domu in Mariborski koči. Doslej so popolnoma dograjeni na cesti Reka - Sv. Areh že približno 4 kilometri. Pri cestnih delih je zaposlenih okrog ,30 delavcev. Pri Sv. Martinu na Pohorju nadaljujejo že zapo-četa preureditvena cestna dela. Predvidoma bo letos na občinski cesti do Sv. Martina prenovljen precejšnji del. Cesta pa ne bo služila samo Počitniški koloniji in lokalnemu prometu, marveč bo obenem že del bodoče cestne zveze Sv. Martin - Sv. Areh na Pohorju. Iz banovinskih sredstev in na račun mariborskega okrajnega cestnega odbora se nadaljujejo dela na novi cestni zvezi Levič-Žabljek, kije podaljšek banovinske cestč Loče - Sv. Jernej - Licenca. Ko bo cesta dograjena, bo omogočena zve^a med Ločami in Slovensko Bistrico. Vsa cestna dela se opravljajo deloma s pomočjo državnih sredstev, bednostnega fonda in pa rednega proračuna okrajnega cestnega odbora ter banovine. P»ri vseh delih so zaposleni izključno delavci iz domačega okraja, v prvi vrsti družinski očetje.
Tako ie z našim severom. Pa kak vrag je to, da se vsi gostje, ki obiskujejo Slovenijo, vodijo iz Ljubljane kar le po Bledu In Bohinju, pa najsi bodo to Bolgari, Poljaki ali kdorkoli? To bo še treba izbit! iz nas zavest Kranjcev in Štajercev! — M. Š.
Slovenske gorice na umetnostni razsta-
vi v Beogradu so bile zastopane po treh krasnih akvarelih slikarja Frana Zupana, ki jih ie, navdušen od njih pomladne lepote, letos o Veliki noči takorekoč z eno potezo pridržal na papirju. Gitaimo, da.ie Ni. Vel. kralj teh slik eno kupil' na razstavi. .
Izlet k Seniorjevemu domu. Kakor lani, bo' SPD Maribor tudi tekom letošnjega poletja prirejalo izlete z avtobusom v Ribnico na Pohorju in nazaj. Ti izleti so se lani prav dobro obnesli in udeležnike zelo zadovoljili. Prvi fak izlet bo v nedeljo, dne 10, junija z odhodom avtobusa iz Maribora, Glavni trg, ob 5. uri zjutraj, a vrnemo se v Maribor pred mrakom. Cena vožnji tja in nazaj 50 Din za osebo. Obvezne objave do petka zvečer sprejema in daje informacije: Lojze Stražnik, Maribor, Podravska tiskarna, Gregorčičeva ulica 6, telef. 20-38.
Izlet na Bled. »Putnik« priredi dvodnevni avtobusni izlet v odprtem avtoca-ru z odhodom v soboto 9. tm. ob 14. uri izpred hotela »Orel«. Vožnja preko Ljubljane, kjer bo ogled velesejma. Prihod na Bled -zvečer, kjer je preskrbljeno ceneno prenočišče in prehrana. V nedeljo kopanje in veslanje po jezeru ter izlet na Vintgar, Povratek preko Kamnika v nedeljo ob 11. uri zvečer. Cena vožnje Din 150.—. Čimprejšnje prijave sprejema . -Putnik«. Maribor, Aleksandrova cesta 35.
Občni zbor orožniških upokojencev v Mariboru. V nedeljo 10. 6. 1934 ob 10. uri dopoldne bo v restavraciji Senica v Ma-ribonu. Tattenbachova ulica, občni zbor podružnice »Društva orožniških upokojencev« za dravsko banovino. Vabimo vse gospode člane in tudi nečlane orožniških upokojencev in njih vdov s pro šnjo, da se zbora sigurno udeležijo. — Predsednik podružnice: Princi 1. r.
Cercle fran^ais. V nedeljo. Ig. t. m. bo obiskal gospod Gabriel Remerand. novi francoski konzul v Ljubljani, prvič naše n>3sto. Na čast odličnemu gostu bo priredil francoski krožek istega dne ob 20. uri v Vesni sprejemni večer z naslednjim spo redom:. 1. La Marseillaise. 2. Suk: Un peu triste in Elgar: La Capricieuse; igra na gosli gč. H. Reiser, pri glasovlrju ga. B. Vrečko. 3. Fr. Coppee: Le liseron; predava gč. P. Dolinšek. 4. Ch. Gounod: Priere du soir in Saint-Saens iz La lyre et la harpe. poje nekaj članov Glasbene Matice. 5. Paderewski: Menuet in Godard: Mazurka, igra na glasovirju ga. B. Vrečko. 6. Un beau mariage, šaloigra; igrajo g. Heinrich in g. Karba, gč. Šonc in gč. Rasberger. Temu sporedu bo sledila čajanka. Odbor vabi vse člane in pri jatelje društva, da pokažejo z obiskom te prireditve, kako dobrodošel nam ie zastopnik prijateljskega naroda in kako topla čustva hvaležnosti gojimo napram Franciji. V ponedeljek, 11. t. m. bo prisostvoval gospod konzul ob 17. uri v »Ves ni« tudi zaključni prireditvi otroških kurzov. Obisk teh kurzov priporočamo po sebrto staršem, ki nameravajo poslati svoje otroke pozneje v srednjo šolo. Videli bodo, kako lepi uspehi se dosežejo v teh kurzih in radi bodo vpisali svojo de-co v francoski krožek. Obe prireditvi sta brbzplačni.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 7 t. m.: ob 12.15: plošče: 12.45: poročila: U: čas. plošče: 18: predavanje o človeku: 18.30: srbohrvaščina; 19: plošče po željah poslušalcev: 19.30: pogovor s poslušalci: 20: glasbeno predavanje;'20.30: pevski zbor iz' Viča; 21.30: radio-orke-sier; 22: čas. poročila: 22.15: prenos z velesejma.
Ceneno meso. V čertek, 7. t. m. bodo prodali na stojnici za oporečno meso pri mestrii klavnici 150 kg svinjine po 8 Din in sicer do 2 kg na osebo.
Grajski kino. Do vključno četrtka zabavna vojaška humoreska »Cesarjev adjutant«. Vlasta Burjau, Greta Theitner, Werner Fiitterer. Nas prihodnji film »Olje in ogenj«, veliko kriminalno in zabavno delo.
Kino Union. Do vključno srede vesela opereta »Fnkrat v življenju«; Kathe Na-gy. Albach Retty Ida Wiist in Greta Theimer.
Pri motnjah prebave, želodčnih boleči nah, zgani, slabosti, glavobolu, miglianjii qči,. razdraženih živcih, nespanju. osla belosti, ne vol ji do dela povzroči narav na »Franz Josefova« grenčica odprto te* 1 lo ip olajša krvni obtok.
Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsak danjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi o-tekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnuje izločevanje seči. pokrepi presnavljanje in pospeši kri. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Mariborski »Ogenj«, društvo za vpe-peljevanje mrličev v Mariboru, je imel pretekli teden svoj II. letni občni zbor, ki ga je obiskal tudi predsednik in ustanovitelj beograjskega »Ognja« zdravnik g. dr. Kujundžič, ter na zboru v daljšem govoru poročal o svojem 301etnem propagandnem delovanju v beograjskem »Ognju« za ustanovitev krematorija v Beogradu. O delovanju mariborskega »Ognja« v preteklem letu so poročali predsednik in drugi funkcionarji. Društvo ima že 154 rednih in več podpornih članov ter je izvršilo preteklo leto vpepelji-tev treh rednih članov potom zveze s sorodnim društvom »Flamme« v njegovem krematoriju v Gradcu. Podpredsednik je poročal o načrtih za spopolnitev društvenega delovanja, zlasti o stavbenem društvenem fondu za zgradbo krematorija v Mariboru, ki ima že lep temelj, dr. Kujundžič pa je sporočal, da je ipravkar beograjskemu »Ognju« poklonil dolgoletni član in mecen znesek 1,000.000 Din za zgradbo krematorija v Beogradu, kjer imajo že odrejen prostor na pokopališču in prav tako v Skoplju. Pri volitvah je bil z majhnimi spremembami izvoljen stari odbor. Članom je bilo razdeljeno tiskano poročilo o delovanju beograjskega »Ognja«. Pismene pozdrave so poslali razni člani širom države, bratsko društvo iz Zagreba, Gradca in Dunaja.
Tri nesreče. Predvčerajšnjim si je pri delu presekal žilo na levi roki 451etni delavec Ivan Arnošt, stanujoč v Sodni ulici. V Studencih je padel 221eini delavec Rudolf Kurnik tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. V nedeljo popoldne pa je padla s kolesa 261etna vzgojiteljica Poldka Zlatinškova in si pri padcu hudo poškodovala levo roko. Vse tri ponesrečence so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico.
Tatvine. Kuharici Matildi Lindetalovi, uslužbetii pri gostilničarju Kolariču na Aleksandrovi cesti, ie pretekli ponedeljek neznan tat ukradel iz zaklenjene omare zlato žensko zapestno uro, zlato verižico ter nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti okrog 1000 Din. Z ukradenimi predmeti je tat zaenkrat izginil brez sie-du. Lindentalova je tatvino prijavila policiji. Kočijažu Martinu Pavelcu pa je včeraj popoldne nekdo odnesel izpred neke gostilne na Radvanjski cesti 400 Din vredno odejo.
Tajni konzistorij bo po poročilih listov sklican v kratkem v Vatikanu. Na njem bo imenovanih tudi nekaj novih kardinalov. Jugoslovana med njimi gotovo ne bo, kajti bliže k Bogu smejo samo Italijani.
Samouprava, glasilo županske zveze objavlja v junijski številki: Imovinski spori v komasiranih občinah, nadalje članek o prevedbi občinskih uslužbencev in Zupanovo razpravo o banovinski trošarini na vino in žganje.
Vremensko poročilo. Davi ob 7. ie kazal toplomer 15.8 .stopinj nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 10.8; barometer je kazal pri 16-9 stopinjah 735, reduciran na ničlo pa 733; relativna vlaga je znašala 76; včeraj in preteklo noč je padlo 49.3 mm dežja. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme spremenilo in napoveduje nove padavine.
Današnji trg je bil precej dobro založen. Kmetje so pripeljali 2 voza krompirja in 12 voz črešenj. Kupčija je bila živahna. cene blaga pa nizke. Prodajali so par piščancev po 10 do 20 Din. kokoši od 20 do 30, race po 25 do 30. gosi in purane 30 do 50. domače zajce po 5 do 20. kozličke po 50 do 75, kg krompirja 0.75 do 1 Din, novi krompir po 4 Din, grah v stročju 6 do 7. fižol v stročju po Čebulo po 1.50 do 2, cvetačo po 3 do 5. kumare po 1 do 2.50, 'ohrovt 1.50 do 2, črešnje liter 1 do 2, jagode 1 3—6. borovnice pa liter po 2 Din.
Odkritje spomenika mladirioljubu in mecenu prof. Nikolaju Žagarju
Magdalensko pokopališče, zadnje bivališče številnih mladinoljubov je bilo v Ponedeljek priča priproste. a tembolj prisrčne svečanosti. Podružnici Ciril-Meto-dove družbe sta odkrili svojemu mecenu in velikodušnemu nrladinoljubu profesorju Nikolaju Žagarju nagrobni spomenik.
čemeren poletni dan! Sivi oblaki so pokrili nebo, v daljavi zamolklo grmenje, v neposredni bližini pa turobni glasovi vojaške trombe, ki je naznanjala, da spremljajo vojaki svojega tovariša k zadnjemu počitku. Ob s cvetjem okrašenem zadnjem domu profesorja Žagarja pa so se zbirali odbornice in odborniki obeh mariborskih podružnic Družbe sv. Cirila irt Metoda, zastopniki mariborskih šol in zavodov, zastopniki Zveze kulturnih društev, dijaki ter drugo občinstvo. Svečanost je otvoril gimnazijski pevski zbor, ki je pod vodstvom g. profesorja Bajuka zapel v srce segajoči Requiem aeternam. Nato je spregovoril predsednik moške Podružnice Ciril-Metodovc družbe g. dr.
Ferdo Lasič. Slavil je pokojnega proie* sorja kot narodnega delavca, iskrenega mladinoljuba in največjega mecena Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Za njim je spregovoril v zastopstvu zadržanega ravnatelja zavoda, na katerem je; deloval pokojnik, g. prof. Dolar. Ganljive, so, bile njegove besede ter so izzvenele
v	ugotovitev, da si je trajnejši spomenik, kot je granitni nagrobni spomenik, postavil pokojnik sam s svojim delom ter s svojo ljubeznijo in velikodušnostjo do slovenske mladine. S prekrasno žalostin-ko »Blagor mu«, katero je zapel dijaški pevski zbor, je bila slovesnost svršena.
Spomenik je priprost obelisk iz pohorskega granita s kratkim napisom, tako priprost, kakor je bil pokojnik sam. Podružnici Ciril in Metodove'družbe v Mariboru sta ga prevzeli v svojo oskrbo in bosta skrbeli tudi zato, da bo grob velikega dobrotnika vsako leto na dan Vseh mrtvih okrašen in razsvetljen.
šteje manj vernikov, kakor je prekmurskih slovenskih evangeličanov, potem 'bi ustanovili lahko tudi ti svoio. Prav tako pa imajo naši katoličani v Južni Srbiji' in Črni gori škofije le z nekaj tisoč verniki. Tudi slovaških evangeličanov ni v Jugoslaviji veliko več ko slovenskih!
Zadeva ni nepomembna, kakor bi se utegnilo komu zdeti, zato pozivamo vse merodajne faktorje, posebno pa naša nacionalna in od teh v prvi vrsti ob-r a mb-n a društva, da se za to stvar zainteresirajo! Pod firmo nemške cerkve na noben način ne moremo še nadalje pustiti trideset tisoč slovenskih evangeličanov.
Zanemarjen nacionalni problem
Slovenski prekmurski evangeličani pod nemško firmo
Te dni so naši listi objavili poročilo o
-	iziraciji evangeličanskega škofa dr. Poppa iz Zagreba in predstavnika evangeličanske cerkvene organizacije dr. Ro.tha iz Subotice v našem Prekmurju, kjer živi skoraj 30.000 slovenskih evangeličanov. To poročilo je opozorilo slovensko javnost tostran Mure na doslej popolnoma neznano dejstvo, da so slovenski prekmurski evangeličanski ver niki in njihovi duhovniki podrejeni — nemški evangeličanski cerkvi! Dr. Po p p in dr. Roth namreč nista vrhovna predstavnika evangeličanske cerkve v Jugoslaviji, marveč samo Nemške evangeličanske cerkve kraljevine Jugoslavije, kakor je njen uradni naziv, kajti poleg te obstoja tudi še Slovaška evangeličanska cerkev kraljevine Jugoslavije s svo jim lastnim škofom in lastno posvetno cerkveno organizacijo.
Kdaj in kako se je to zgodilo, da so se slovenski evangeličani podredili r Hičanski cerkvi, ki nosi uradni na-2 m š k a«, slovenska javnost ne zelo rada izvedela? Kajti ta za-
deva se ne tiče samo slovenskih prekmurskih evangeličanov, marveč nas vseh SJovencev in Jugoslovanov! Prav dobro vemo, kako spretno uporabljajo razila nemška bojna društva v svoje namene nemške manjšine v naši državi in štejejo prav Nemško evangeličansko cerkev kraljevine Jugoslavije za važno n e m -ško postojanko. Podreditev slovenskih prekmurskih evangeličanov k nemški cer kveni organizaciji pomeni tako povečanje njenih pripadnikov za skoraj .10.000 duš, katere bodo Nemci povsod po vesoljnem svetu šteli k moči svoje narodne manjšine.
Če je torej že nujno potrebno, da so naši slovenski prekmurski evangeličani nekam prideljeni, potem bi stokrat prej spadali k Slovaški evangeličanski cerk-
vi	kraljevine Jugoslavije, ki je vsaj s 1 o-vanska! Sfaer pa mislimo, da niti to ni potrebno, temveč bi se lahko ustanovila Slovenska evangeličanska cerkev s svojim središčem, škofom in vrhovnim odborom v Murski Soboti. Če imamo v Dalmaciji katoliškega škofa, ki
Ptui
Nesreča na Dravi. V torek 3. t. m. se
je dogodila ob Dravskem mostu v Ptuju nesreča, ki bi kmalu zahtevala žrtev mladega splavarja. Skupina treh splavov iz Dravograda je bila na potu v Sornbor. Približno ob 8. uri so splavi plavali pod dravskim mostom; prva dva sta srečno smuknila skozi, med tem ko je tretji zadel ob šesto mostno oporo. Po silnem u-darcu se je splav v hipu zavrtel, razbil ter zaprl tri mostne opore. Posadka, obstoječa iz 5 mož, je bila v nevarnosti, da se utopi. Štirje splavarji so se pravočasno rešili s tem, da so splezali po most nih oporah navzgor. Petega splavarja pa je splav pokopal pod vodo in bi sc gotovo utopil, da ni izboren plavač. Ko ga je voda prinesla na površje, je imel še toliko prisotnosti duha. da se je oklenil kosa lesa, ki se je bil odtrgal od splava in se držal na ta način na površju. Neslo ga je 2 kilometra navzdol, kjer je prišel na sipino in se tako rešil gotove smrti. Ponesrečenega splavarja, ki se piše Ciril Zavrnik, so spravili v neko stanovanje, kjer si je zopet opomogel. Lastnik splavov, Seyfried iz Maribora, ima precejšnjo ško do, ker mu je odnesla voda veliko lesa. Na kraj nesreče je prihitel oddelek ptujskih pontonirjev pod poveljstvom majorja g. Manojloviča, da pomaga spraviti racbiti splav iz Drave in preprečiti nevarnost, ki je pretila mostu.
Razstava ročnih del in risb. Ptujska realna gimnazija je razstavila vrsto ročnih del in risb svojih dijakov in dijakinj. Ogledali smo si razstavljene predmete in slišali tudi mnenje obiskovalcev in lahko mirno trdimo, da so vsi izdelki prvovrstni in tudi risbe in ostale slike lepo iz-
cittega omAa 'ce tudi kadi-
v naši mladini tuk. realne gimnazije res talente. K tej razstavi čestitamo našim prirediteljem in onim dijakom, ki so pokazali svoje izredne sposobnosti.
Poroka. V minoritski cerkvi sta se poročila Jožef Grdina, železničar iz Ptuja, in Marija Tillijeva, zas. istotam. Obilo' sreče!
Zadet od kapi. Franc Leskovar iz Ho-doše, ki je bil, kakor smo poročali, zadet od kapi, ko je šel po mestnem parku in prepeljan v bolnišnico, je umrl. Zapušča pet nepreskrbljenih otrok, šesti pa je na potu.	-
Pozna ga.
Natakar, že petkrat sem vam naročil, prinesite mi kozarec vode. Zakaj še tega niste storili?
— Oprostite, znano mi je, da ste sc z vodo že davno skregali, pa sem mislil, da sc "> šalite.
Varčnost.
— Ali vam pripoveduje vaš mož tudi o trgovskih križih in težavah?
Da, toda samo takrat, kadar si ku-
pim novo obleko in hočem odpotovati na delane. Nekatera dela kažejo, da imamo‘morje.	 ’
Arkadi« Averčenko:
Mož pod posteljo
Kuroslepov je šel v gledališče. Ker pa je zbolela subreta, je bila predstava od-godena in zato je prišel domov ob osmih, namesto ob enajstih. Žena mu je odprla izredno prijazno, a on je ostal hladen. Ozrl se je na desno, na levo ia rekel temno:
»čigava noga jc tanile pod posteljo?«c »To ni nobena noga,« mu je smeje odgovorila. »To so tvoj: čevlji, ki si jih Vr«el pod posteljo.«
*Ti misliš, da so to moji čevlji. Dobro, ustrelil bom v peto.«
™d Posteljo je zašumelo na poseben iiaan in iz-pod nje je prilezel kakor krokodil mlad mošk!
»Čisto pralni ste,« je rekel Kuroslepov. »Kdo pa ste.«
Mladi mož je tmMal Zakaj molčite? Odgovorite! Mislim, da imam pravico, da vas vprašam. Po* niislite sajmo, našel sem vas pod posteljo svoje žene! Kdo ste? Al: ste tat, ali prijatelj moje žerte, ali blaznež?«
Miadi mož se je odločil igrati blazneža. Poskočil je trikrat, zaplesal na eni nogi in zakrilil z rokami...
»Kaj počnete?« je vprašal Kuroslepov 2ačudeno.
»Ptič sem! Let:ni!«
Gospa Kuroslepova se je pričela kljub resnosti situacije smejati.
»Zakaj se smejete? Greth je, če se šalite z bolniki,« je rekel mladi mož.
»Torej ste blazni?« je vprašal Kwosle-Pov.
»Ptič sem! Odprite mi okno :n odfrčal bom.«
»Glejte,« je rekel Kuroslepov. »če prileti ptič v hišo, ga zapro v kletko. Jaz vas bom dal zapreti. Sicer pa. mogoče sploh niste blazni?«
»Ne, jaz sem blazen,« je rekel mladi
mož in prestrašeno pogledal palico, ki jo je gospod držal v roki... »Jaz sem tih norec,..«
»To more ugotoviti samo psihiater. Katja! Telefoniraj takoj v norišnico, naj pride zdravnik in dva sluga... Hitro v avto!«
»Pošljite me rajše domov,« je prosil mladi mož. »Jaz sem tih in miren norec... v domači oskrbi...«
»Ne! Nevarnost je za vse mesto.«
Dolgo so čakali zdravnika. Mladi mož je stal v kotu in oponašal od časa do časa ptičje letanje.
Končno je prišel zdravnik z dvema slugama.
»Tamle stoji. Prišel sem domov nekaj preje, kakor sem računal, in ga našel pod posteljo svoje žene. Vprašal sem ga, kako je prišel tja in on mi je odgovoril: »Jaz sem blazen! Jaz sem ptič!« Gospod doktor, preisčite ga.«
Doktor je pogledal mlado ženo, mladega moža. Prepoznal je situacijo in ker je imel tudi saim doma lepo mlado ženo, si je mislil, da lahko tudi sam enkrat zagleda pod posteljo nogo. V njem je vstala besnost proti mladim ljudem, ki zapeljujejo omožene ženske, posebno pa še proti hudodelcu, ki mu je stal sedaj nasproti.
»Pojdite v kabinet,« je rekel osorno, »preiskal vas bom.«
V kabinetu se je odločil mladi mož za drugačno vlogo. Prekrižal je na prsih roke in rekel zdravniku:
»človek, če hoče priti v paradiž, se javi pri meni. Ja>z imam ključe za paradiž.«
»Potem si ti sveti Peter!« je rekel zdravnik in prešel k tikanju.
»Uganil si,« je odgovoril mladi mož.
»Mene zanima samo ena stvar: Kako je mogel priti Peter pod posteljo?«
»Nerazumljiva so pota Gospodoval«
»Dovolj!« je kriknil doktor nervozno. -Obležite ga v prisilni jojjič!«
»Dovolite,« je rekel mladi mož in prebledel. »Kaj to pomeni? Nimate pravice...«
»Takoj boste videli, kakšno pravico imam... Dal vas bom zapreti v izolirano celico. Ukazal bom, da vam bodo vlivali mrzlo vodo na glavo...«
»Izgubljen sem,« si je mislil mladi gospod in poizkušal, da se osvobodi služabnikovih rok.
V	težkem boju sta mu služabnika močno objela roke s svojimi rokami in ga pri tem še močno tolkla.
Doktor je prisostvoval prizoru z oči-tim zadovoljstvom.
»Doktor, izpustite me! Povedal bom resnico,« je izjavil mladi mož skorn jokaje.
»Dobro, spustite ga! No?«
»Jaz nisem blazen!«
»Kako ste prišli v sobo pod gospejino posteljo?«
»Gospod doktor! Boj za obstanek, brez poselnost... vsako sredstvo je do bro...«
»Vi ste tat?«
»Da,« rekel je mladi mož s ponarejenim stokom. »Ali sedaj nisem ničesar okradel. Pustite me, da grem.«
»Ne!« je rekel doktor. »Nisem patron tatov!«
Dvignil je telefonsko slušalko in zaklical:
»Halo! Gospodična! Prosim policijski komisarijat. Gospod pristav? Tu doktor Orlov! Prijeli smo tatu. Dvorjanskaja 7, vrata 10. Pridite, da ga aretirate!«
Ko je prišel pristav, je rekel doktor: »Našli so tegale pod gospodinjino posteljo. Najpreje je igral blazneža, potem je priznal, da je tat.«
Pristav je tudi imel doma mlado ženo. Mislil si je: jaz sem ves dan v službi in medtem... Bes se ga je lotil.
»A, ti lump!« je zavpil. »Krasti... Jaz ti bom pokazal. Kje imaš tovariše? Priznaj! Sicer.,,«
Vzdignil je roko in mlad mož je zletel v kot.
»To je bil predujem. Čakaj, pobček, na komisarijatu boš že duhal pendrek.«
»Gospod pristav,« je vpil mladi mož in padel pred njim na kolena. »To je pomota justice. Jaz nisem tat. V: ste me sicer udarili. Jaz nisem tat. Le dober znanec gospe. Njen prijatelj. Bil sem pri njej in tedaj je prišel nepričakovano njen moz domov.«
»Kako moremo ugotoviti vašo identiteto?«
»Imam svoje stanovanje, telefon, jaz sem odvetnik, sem 27 let star, nekaznovan, oženjen, dr. Galkin. Dovolite, da se predstavim! Zelo mi je prijetno, da se seznanim z vami.«
»Kakšno telefonsko številko imate?«
»23-45,« je odgovoril Galkin.
Pristav je pritisni! na telefonski gumb: »Halo! Prosim 23-45! Halo! Kdo tam? Galkin? Kdo jc pri telefonu? Gospa Gal-kinova? Našli smo vašega moža pod posteljo gospe Kuroslepove! Kaj naj napravimo ž njimi? Ha? Dobro!«
Pristav je odložil slušalko in rekel:' »Gospod Galkin, vaša žena vas prosi, da pridete takoj domov!«
Ko je prižel mladi mož omahu joč v pred sobo, mu je prišel nasproti gospodar:
»Vi ste dober znanec moje žene? Katjin prijatelj! Ti ptiček, hotel si leteti? Leti!« Dal mu je tak sunek v hrbet, da je preletel vse stopnice...
Doma ga je pretepla še žena. In kri je mladi mož pozneje preštel vse batine, ki jih je prejel tega kritičnega dne, j« spoznal, da je najboljša diplomacija, povedati resnico. Če bi bil takoj, ko je prilezel izpod postelje povedal resnico, bi ga pretepel samo gospodar, tako pa je od nesel batine obeh slug, pristava in svoje žene ter povrh še gospodarjeve, ki bi jih bil itak dobil...	_______
Spominjajte sč CMD
Stran
MariSftrski »Vefiemlk« Jutra
V	Mariboru, dne 6. VI. 1934.
marij skalan;
74
Roman Iz prazgodovine človeštva.
Savadagak je odložil bodalo in piani! k Buramgjtu. Skušal ga je dvigniti, a mu ni uspelo. Tekač je bil brez vseh znakov življenja. Pribočnik mu je razgalil prsa in hrbet ter ga ogledal. Po odstranitvi krvi je opazil na plečih veliko rano, iz katere je še vedno po malem curljala kri. Potem je prislonil uho k njegovim pr-som in poslušal,
»Hvala ti, veliki Inti!« je vzkliknil pribočnik. »Srce mu bije; živi.«
Obrisal in osnažil je nezavestnemu tovarišu rano ter mu jo nato tesno prevezal. da mu je ustavil kri. Potem ga je dvignil in položil na ležišče, poiskal v sosednem prostoru pijače ter mu jo vlil v usta. Buramak je globoko vzdihnil in počasi odprl oči.
»Tovariš, prijatelj!« je vzklikni! Savadagak. »Kako ti je?«
»Kaj se je zgodilo?« je šepetaje vprašal tekač.
»Atlanta sta premagana. Mrtva sta. Bila sta junaka, dva neustrašna leva,«
»Jaz sem ranjen, smrtno ranjen ...«
»Ni nevarno, leži mirno! V nekaj dneh boš zopet zdrav.«
»A beg? Princesa...«
»Ne skrbi! Odplul bom sam.«
»Saj ni mogoče ...«
»Je. Bodi miren!«
Savadagak se je približal baklji in si ogledal rane. Bil je ves krvav, a vbod-ljaji, ki mu jih je zadal Atlant, so bili le majhne praske, za katere se vojščak ni dosti brigal. Čutil je komaj, da ga skele.
Ozrl se je po tovarišu, ki je ležal bled in negiben na ležišču, potem pa planil ven in po lestvi na krov. Zunaj je še vedno divjala nevihta. Izpod neba je lilo kakor iz škafa, da je bil Savadagak v hipu ves moker. Toda to ga ni motilo, kakor ne skelenje ran. Oprijemajoč se za rob galeje sc je približal vrvi, s katero je bila privezana k stebru in jo prerezal. Nato se je dotipal do krmila, sedel poleg njega na tla in ga naravnal.
Galeja se je močneje zazibala in Sa-
Sokolstvo
ZLET MARIBORSKE SOKOLSKE ŽUPE 9. IN 10. JUNIJA v PTUJU.
Opozorilo udeležencem ptujskega zleta, ki niso Sokoli. Udeležencem župnega zleta, ki bo v soboto 9. t. m. in v nedeljo 10, t. m. v Ptuju, ki niso pripadniki sokolske organizacije, je dovoljena polovična vožnja na železnici. limeti pa morajo vsi, ki se hočejo poslužiti te ugodnosti, posebne legitimacije, izdane od zletnega odbora. Te legitimacije se dobe pri vseh Sokolskih društvih in četah. Imetnikom teh legitimacij pa ni potrebno imeti posebnih železniških izkaznic po 5 Din, nakar se posebej opozarjajo vsi, ki so namenjeni na župni zlet v Ptuj. Vlak bo odhajal iz Ptuja v nedeljo zvečer med pol 10. in 10. uro.
Članstvu Sokola Matice. Telovadeče članstvo, naraščaj in deca, ki se udeleži župnega zleta v Ptuju, naj se nemudoma javi pri svojih vodnikih, ki imajo na razpolago zletne legitimacije za brezplačno vožnjo in zletne znake. Društvena uprava opozarja vse svoje članstvo, da je sku pen odhod v Ptuj iz Maribora, gl. kol., v nedeljo zjutraj ob 5.40.
SokoJ Ruše poziva svoje članstvo, ki se misli udeležiti zleta v Sarajevo, da se najkasneje do 12. tm. prijavi pri br. tajniku.
Sožalna brzojavka Mariborske sokol, ske župe COS. Mariborska sokolska žu-Ra !e P05!3!3 včeraj sožajno brzojavko LOS zaradi smrti br. dr. Jindre Vanička.
Zlet dravinjskega sokolskega okrožja
V	romantične Zreče s še romantičnej-so okolico pod zelenim Pohorjem, kjer se je vršil v nedeljo okrožni telovadni nastop, so že dopoldne, ko so bile skušnje, pohitele množice rdečih srajc iz vseh v okrožju spadajočih edinic: iz Keblja, Konjiške vasi, Loč, Oplotnice, Poljčan, Slo« venskih Konjic, Sv, Jerneja, Špitaliča, Vitanja in domačega društva. Bližnji peš, daljnji z avtobusi in vozovi, tako, da je zavladalo tam že dopoldne živahno vrvenje, ki je doseglo vrhunec, ko je pripeljal na postajo popoldanski vlak, kjer se je zbralo za sprejem tudi mnogo občinstva, da sprejme še ostale goste, med katerimi jc bila tudi vrsta telovadcev iz Studencev pri Mariboru z župnim pod-načelnikom br. Cirilom Hočevarjem.
Tam zbranim Sokolom in drugim je izrekel dobrodošlico domači starosta br. Mravljak, nakar se je razvil sprevod % godbo »Dravinjo« in konjiškim sokolskim praporom na čelu.
Pod vodstvom okrožnega načelnika br. Nandeta Nardina in okrožne načelnice s. Križmaničeve, se jc nato pričel javni telovadni nastop, ki ga je otvorila deca z živahnim izvajanjem predpisanih
vaj. Domača deca je pozneje zabavala še z raznimi igrami in raznoterostmi, da smo se vsi prav prisrčno nasmejali. Za naraščajem je prikorakala devetorica de-ce iz Oplotnice in izvajala vaje tamkajšnjega vaditelja br. Sekirnika, ki se je večkrat predstavi! z lastnimi sestavami. Ob splošnem odobravanju je za njimi nastopila orodna vrsta iz Studenic na drogu in bradlji, domači naraščaj pa na konju. Uspel telovadni nastop so zaključili s skupnimi vajami člani in članice. Ves telovadni del — sad trudapolnega dela v telovadnicah — je v splošnem prav zadovoljiv, če pa bo treba tu in tam pred našimi zleti še kaj bolj utrditi in opiliti, bodo v teh dneh to naši vrli vaditelji s pridom nadoknadili, upoštevajoč, da za popolnost — ki je ideal — ni nikoli vaje dovolj! Vršil se je tudi štafetni tek in je zmago odnesla poljčanska vrsta.
Po nastopu je občinstvo, ki je ves telovadni prostor zasedlo, najprej nagovoril zreški starosta, šolski upravitelj br. Mravljak. Zahvalil se je h koncu vsem za lep obisk in zaključil z »Zdravo«-klici na kralja in starešino prestolonaslednika Petra, nakar je »Dravinja« zaigrala državno himno. Na govorniški oder je slednjič stopil župni zastopnik br. dr. Ervin Mejak, ki je pozdravil Sokole m druge v imenu župe, predvsem okrajnega načelnika dr. tSuhača in brate Studenčane s Hočevarjem. Omenjal je najvažnejše dogodke zadnjih dni. tako pristop Bolgarov v naše vrste, ki jim bodo v kratkem sledili še Rusi ter bo tako Sokolstvo tvorilo močen ncrazdružljiv slovanski sokolski steber, ki ga nobena sila več ne poruši. Pred nami so zleti v Ptuju, Zagrebu in Sarajevu, kamor bomo pohiteli v čim lepšem številu.
Položaj v Dravinjskem okrožju se jc od lani zboljšal, zlasti marljive so se izkazale Vitanje in Loče. Po/.ival je k složnosti. Kljub vsem huiskarljam sokolskega pokreta ne bo mogoče zatreti. Dokler bo Jugoslavija, bo Sokol In ker Jugoslavija ne bo propadla, ne bo propadlo tudi Sokolstvo. (Burno pritrjevanje.) Zato star ši mladino, ki bo rod bodočnosti, v naše sokolske vrste!
Ob bratskem kramljanju se je nato 'razvila prosta zabava. Iz prijaznih Zreč izpod zelenega Pohorja smo se na večer razkropili na svoje domove in odnesli od tam najlepše vtise, za bodočnost pa dobili novih pobud za nadaljnje uspešno delo. Zdravo!
Moličre in zdravnik.
Slavni Moličre je ležal na smrtni postelji, toda do zadnjega trenutka ni izgubil humorja.
Zjutraj je prišel k njemu zdravnik in ga preiskal, »Zakašljajte«, mu je dejal. Mo-liere je zakašljal. Zdravnik je zmajal z glavo rekoč: »Kašljate res težko,«
»Vidite,« je odgovoril Moličre, »vso noč sem kašljal, pa se še nisem dobro naučil.«
vadagak je čutil, da se pričenja pomikati po toku reke. Počasi je polzela dalje, se zaustavljala v viharju, nagibala na strani, pa spet plula naprej. Zaradi ne-prodirne teme ni mogel presoditi brzine oddaljevanja od vsidrališča, zato tudi ni vedel, kdaj bo dosegel dogovorjeno mesto na bregu, na katerem so čakali nanj in na ukradeno galejo njegovi vojaki z Isto in Upo.
S silnim naporom je po goli slutnji uravnal krmilo in pazil, da se je držal desnega brega. Naliv je polagoma ponehaval in tudi vihar se je umiril, zato so se pa nad Kalo pripodili treskajoči oblaki, ki so bili prej nekje na južnem obzorju. Prvi bliski so preklali neprodir-no temino in silen grom je pretresel ozračje. V bežnem svitu je Savadagak spoznal, da plava njegova galeja precej daleč od desnega brega, skoraj točno v sredini reke, zato je zaokrenil krmilo in pazil na obrežje. Bilo je golo, neobrašče-no. Po tem je spoznal, da se prav za prav pomika dalje zelo počasi. Prve palme, ki so sklanjale svoje krone nad Kalo, so bile še daleč doli, a tam so čakali nanj in na Buramaka njegovi ljudje,
Počasi so potekale minute. Divja in samotna je bila noč, nemirne pa so bile tu-
di njegove misli. Sedaj, ko je na tako nenavaden način zapuščal mogočni Se-misiris in vozil s seboj na ukradeni galeji nevarno ranjenega tovariša in prijatelja, in ko je z drgetom v duši pričakoval zopetnega svidenja z Isto, je čutil vse bolj ko prej, da preživlja najusodnejše trenutke svojega življenja. Jasno se je zavedal nevarnosti poti, na katero je stopal. A vedel je tudi, da ne gre le za njegovo usodo in življenje, marveč za usodo in življenje princese Evalaste, Buramaka, Iste, Upe in desetorice najhrab-rejših vojščakov telesne straže kralja kraljev. Razum ga je malodušno plašil, dasi mu je srce šepetalo opogumljajoče upe.
Tako so potekale dolge, neskončno dolge minute, katerih razdvojenost je povečaval še strah zaradi Buramakcve-ga stanja. Rad bi bil odšel k njemu, da bi pogledal kako mu je, če je še živ ali se je že preselil v deželo senc, a moral je ostati pri krmilu in voditi galejo dalje doli po blatni Kali, nevarni usodi nasproti. Ob novem blisku je s svojim orlovskim očesom opazil dalje doli ob bregu obrise prvih palm, in srce mu je močneje zabilo.
(Se bo nadaljevalo.)
Olimpijski dan bo prinesel tudi lep teniški spored. Dopoldne od 8.30 do 12. ure se izvede na teniških prostorih ISSK Maribora junioTsko prvenstvo Maribora med mladimi talentiranimi igralci ISSK Maribora in SK Rapidom. Popoldne pa nastopi v eksibicijskih igrah elita mariborskih teniških reprezentantov na prostorih SK Železničarja na Tržaški cesti, kjer se izvede tudi celoten program Olim pijskega dneva. Najboljši igralci vseh klubov: od ISSK Maribora ga. Voglarje-va in gg. Bergant, Gasparin in Voglar; od Rapida gdč. Lirzer in gg. Hitzel, Ley-rcr in Holzinger; od Železničarja ga. Bo-rič in gg. Masi in brata Škapin bodo nedvomno nudili lepe in napete boje ter pridobili novih pristašev za lepi beli šport.
Kolesarji na Olimpijski dan. Pod pokroviteljstvom Olimpijskega odbora priredi Mariborska kolesarska podzveza v nedeljo, dne 10. t. im. »Dirko z zaprekami skoz; mesto Maribor«. Start bo ob 10. uri na Kralja Petra trgu, od koder bo proga vodila po Ruški cesti - serpentine - preko dravske brvi - Strma ulica - Koroška cesla - Koserjeva ulica - Smetanova ul. -Tomanova ulica - Medvedova ulica - Kosarjeva ulica - Koroščeva ulica - Trubarjeva ulica - na Kalvarijo - milno cerkvice nazaj po Trubarjevi - Koroščevi - Vra zovi - Tomšičevi - Kersnikovi - Zrinjskega trgu - Maistrovi - Koroščevi - Trubarjevi - Halbertovi v Vrazovo ulico, kjer bo cilj. Tekmovanja se udeležijo vsi mariborski klubi s svojimi najboljšimi vozač' ter bo prireditev izredno zanimiva.
Mali o
Razno	Službo	dobi
SLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA
poceni in hitro, moderna izpeljava. Franc Ambrožič, Taborska 8, dvorišče, 2326
ALI STE SE ZE PREPRIČALI.
kje se Vam izvršijo najhitreje, najsolidneje in brezkonku-renčno vsa kleparska dela?
Samo v Sodni ulici št. 2. Se priporoča Benjamin Dibclčar, splošno kleparstvo- 2325
Prodam
SOKOLSKI KROJ.
moški, na prodaj. Vprašati v upravi »Večcrnika«. . 2316
PRODAM VOZIČEK
za slikarje. Taborska S, dvorišče.	2328
IŠČEM DEKLE
za vsa hišna dela, samo zdrave in močne. Prednost imajo one, ki še niso služile v mestu- Vprašati Gosposka ulica 52-11, levo. Cvitkovič. 2300
. S°5o odda
ODDAM STANOVANJE
s hrano dvema delavcema.
dvorišče, 2312
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
s kabinetom in pritiklinami oddam s 1. julijem. Vrbanova ulica 61. 	2313
STANOVANJA
dvo in trisobna oddam za Din 500,—, 600,— in 700— Na slov v upravi »Večernika«.
2314	____
ODDAM TRISOBNO ZRAČNO STANOVANJE
takoj ali s 15, junijem. Naslov v upravi »Večernika«. 2315
Koroška cesta 8, druga vrata.
BOLJŠEGA DELAVCA
sprejmem v vso oskrbo. Fran kopanova ulica 15. dvorišče, levo.	2319
DVE PRAZNI SOBI
tik kolodvora oddam. Aleksandrova cesta 48.	2322
STANOVANJE
tri in štiri sobe. kopalnica, vrt. Pisarna »Rapid«, GosP0" | ska ul. 28.	t&l
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddani eni osebi. Istotain se sprejme sostanovalec. Vodnikov trg 3-b-	2318
Sobo iSie
Oglašujte
IŠČEM sobo
s posebnim vhodom v centru mesta. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Center«. 2317
ZAHVALA. Za mnoge dokaze iskrenega sožalja ob težki izgubi prerano umrlega soproga in očeta
Ivana Hikluia
okrajnega sodnika, jugoslov. dobrovoljca in kap. I. klase v rez
se najtopleje zahvaljujemo patru Stanislavu dr. Aljančiču iu stalnemu vin.,, preč. Vinku Mundi za verska tolažila, zdravniku dr. Mariniču za ves njegov trud ob bolezni, ter.vsem prijateljem In znancem, ki so pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo poleg čč. duhovščine Sc predsedniku in podpredsedniku okr. sodišča dr. Žiherju in dr. Piclderju, dr. Zor-janu za drž. tožilstvo, gg. tovarišem sodnikom, jugoslov. dobrovoljcetu z favn, Pogačnikom na čelu, gg. odvetnikom in notarjem, odvetniškemu, notarskemu in sodnijskemu uradnlštvu, dr. Fornazariču	in	g.	Kralju	za »Jadran«	in »Nanos« in
hišnim stanovalcem —	vsem za spremstvo	in	vence;	posebej	preč.	Vinku Mimcli
predstojniku sres. sodišča dr. Lešniku in odv. dr. Bergoču za pomenljive nagrobne govore, častntštvu 45. PP. * četo vojakov za izkazano vojaško čast in pevskemu društvu »Jadran« s pevovodjem g. Lahom za žalostinkc. — Hvala vsem!
V M a r I b o r u,	dne 4. junija 1934.
2320	Amalija vd.	Mlklušcva in sinčka	Ivi In	Marjančck.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.