Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. it. 6/111 Posamezna št.l Din, mesečno, če sc sprejema Ust v upravi, naroč- Uprava: Miklošičeva c. 5 (paviljon) Telefon št. 20S0, uiterurban 2050 nlna 4 Din, na dom in po pošti dostavljen Ust 5 Din. Celoletna naroč- Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179 Rokopisi se ne vračajo nlna SODln, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnserall po dogovoru Telefon štev. 3030 Novi boji v predkrajih Jeruzalema Zakaj so nastali nemiri - Vedno nove smrtne žrtve Jeruzalem, 25. avg. (Tel. Slov. listu.) Sedanji krvavi spopadi Zidov in Arabcev v Jeruzalemu, ki so povzročili, da je moral poseči vmes London, so posledica diplomatskega hujskanja arabskih privatnih šovinističnih krogov, ki so za svoje namene porabili nejasni pravni položaj »Zida objokovanja«, ki ga smatrajo Židje za svojo svetinjo, in zaradi katerega že delj časa obstoja hud spor. Toda tudi Židje niso brez krivde, končno pa je napetih odnošajev krivo tudi pasivno postopanje krajevnih oblasti, tako da so šele po ovinku preko Londona kolonijalne oblasti nastopile energičneje, da vzpostavijo red in pomagajo židovskemu prebivalstvu. Neposredni povod za nemire je dalo dovoljenje, da se v tem starem zidovju zopet od-pro stara vrata, da se dobi neposreden dohod na mošejski trg. Za to otvoritev so dale dovoljenje palestinske oblasti. To je bil seveda za Arabce poseben migljaj, tem bolj, ker je vlada pred enim letom odrekla Zidom dovoljenje za postavitev pregraje pred zidom objokovanja, češ, da bi to kršilo status quo in dalo povod za prepire med Arabci in Zidi. To pregrajo so takrat odstranili s silo. Pale- stinske oblnsti so poslale angleški vladi v London brzojavko, da se sestavi parlamentarna komisija, ki naj takoj uvede preiskavo. Jeruzalem, 25. avg. (Tel. Slov. listu.) Položaj je skoraj nespremenjen. V mestu je mir, v predkrajih pa sc nadaljujejo boji. Z obeh strani javljajo neprestano nove smrtne žrtve in ranjence. Zanesljivih vesti pa ni mogoče dobiti. V kratkem se pričakuje prihod 1000 mož egiptskega vojaštva. London, 25. avgusta. Vojno ministrstvo objavlja, da so podvzeti nujni ukrepi, da bi mogle oblasti v Jeruzalemu vzpostaviti red. Poveljnik egiptskih čet jc poslal z letali 50 vojakov v Jeruzalem, nocoj pa bo odposlan bataljon vojakov. Tolpa Arabcev je napadla žide v selu Macu ter ubila 6 seljakvo. Ubiti so bili pri tem tudi trije Arabci. V Jeruzalemu traja nered dalje. Ameriški državljani so zahtevali od svojega konzula, naj jim zagotovi odhod na kako vojno ladjo. Anglija poslala nove čete London, 25. avg. (Tel. »Slov. listu.«) Mac-donald je dospel v London s svojim letalom včeraj zvečer ob 20. Na potu je imel radi slabega vremena neprilike, tako da sc je njegov prihod zelo zakasnil. V Londonu sc vestem iz Palestine pripisuje velika važnost. V Palestino so odpravili še pet nadaljnjih vojnih ladij. Ves osebni in blagovni promet v Palestino je ustavljen, da se zagotovi nemoteni promet za transport čet. Poslani sta bili v Palestino tudi dve vojaški letali, od katerih pa sc jc eno ponesrečilo. Na Malti so pripravljene za odhod še nadaljnje čete, dočim so v pripravljenosti še nove angleške bojne sile. Iz Jeruzalema se poroča, da dogodki pri zidu objokovanja v Jeruzalemu niso Angliji v čast, z druge strani pa sc trdi, da so dogodki pri tem zidu samo zunanji povod za boje med Arabci in Zidi. Mesto Jeruzalema jc popolnoma v obsednem stanju. Vso noč in ves dan se čujc streljanje. Policija nc zadošča za varnostno službo. V predkrajih jc bilo zažganih mnogo hiš. V dolini Ebron so imeli Židje 40 mrtvih in 70 ranjenih. V zgodnjih jutranjih urah jc dospelo v dolino Ebron angleško vojaštvo, ki je končno vzpostavilo mir med obema bojujočima se strankama. V vsem mestu Jeruzalemu vlada veliko vznemirjenje in so zaprte skoraj vse trgovine. Danes 9* M V Friedrichshafen, 25. avgusta. Po radio-resti, prejeti z zrakoplova »Grofa Zcppelina«, se je zrakoplov snoči ob 21 po srednjeevropskem času nahajal na 44.20° severne širine n 174.20° zapadne dolžine. Friedrichshafen, 25. avg. (Tel. Slov. listu) Ob 13 srednjeevropskega časa se poroča, da je bil zrakoplov »Zeppelin« na točki 43 stopinj severne širine in 145 stopinj 20 minut zahodne dolžine. Newyork, 25. avg. (Tel. SI. listu.) Hears/ listi javljajo v zgodnjih popoldanskih urah, Strahovita povodenj da se nahaja zrakoplov »Zeppelin« še 750 miij oddaljen od kalifornijske obale. Zrakoplov leti s štirimi motorji 70 milj na uro ter se pričakuje v Los Angelesu opolnoči ncw-yorškega časa. Zrakoplov leti direktno v smeri Los Angelesa. © © © 50 hiš odnesli valovi ■ 30 ljudi utonilo Sofija, 25. avg. (Tel. Slov. listu.) Zaradi neviht v zadnjih dnevih je nastala silna povodenj v radomirskem okrožju. Poplava je večja, kakor so javljale prve vesti. Iz gorovja so drle visoko narastle reke s toliko hitrostjo, da ljudje v vaseh Gornja Dikanja, Dolnja Dikanja in Duganj niso imeli več časa, tako da so se mogli rešiti samo s tem, da so splezali na streho. Valovi so odnesli 50 hiš, osta- le hiše pa so hudo poškodovane. Utonilo jc 30 oseb. Živina v teh krajih je večinoma uničena. Pomožna akcija jc bila otežkočena, ker je voda porušila vse ceste in odnesla vse mostove. Tudi železniška proga Radomir— Dubnica je deloma popolnoma pokvarjena, tako da je promet nemogoč. Škoda še ni ugotovljena. Znaša pa mnogo milijonov lejcv. Sofija, 25. avgusta. Bolgarska brzojavna agencija javlja, da jc včeraj po vsej Bolgarski močno deževalo, tako, da je bil ponekod vsled nalivov prekinjen promet, ki pa je že vzpostavljen. Silni nalivi so bili zlasti v predelu Radomirja, kjer sta po časopisnih vesteh dve vasi poplavljeni. Utonilo je pri tem 15 oseb, poginilo pa tudi mnogo živine. Dež še ni prenehal. Smrtna Motociklist povozil 60 letno gospo - Kako se je Tragična nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne na Tržaški cesti. Smrtna žrtev te nesreče je postala 66 letna gospa Marija Podržaj, žena mizarja državnih železnic Ivana Podržaja, stanujoča v Zrinjskega ul. 5. Priletna zakonca, Ivan Podržaj in njegova soproga Marija sta odšla danes zjutraj na božjo pot na Dobrovo. Šla sta peš. Njuna hči ju je prosila, naj počakata do poldne doma, morda bodo šli skupaj, toda stara gospa jc hotela na vsak način iti že zjutraj na Dobrovo, da prisostvuje tam službi božji. Spotoma na Dobrovo je skrbna Podržajeva mamica vedno opozarjala svojega moža: »Pazi se, da tc ne povozi kak avtomobil ali motocikel.« Enako tudi nazaj grede z Dobrove v Ljubljano, tako, da je že mož dejal svoji ženi: »Veš kaj, dajva vsak zase paziti na avtomobile!« Pozornost je bila tudi potrebna, kajti dan je bil lep in po Tržaški ccsti so drčala motorna vozila drug za drugim, nekatera tudi s prav pretirano brzino. V pogovor zatopljena zakonska dvojica je prišla z Dobrove žc na Vič. Pred Pavličevo gostilno, blizu viške cerkve, je tedaj za njima pri-vozil v smeri proti Ljubljani motocikel. Na lijem jc sedel Andrej Gostinčar. zastopnik Singerjevc tvrdke šivalnih strojev v Ljubljani, na sedežu za njim pa neka dama. Ravno v istem trenutku sta hotela Podržaj in njegova žena prekoračiti cesto. Gostinčar je vozil zelo naglo, dasi pravilno po desni strani cestc in je dajal znamenja s hupo. Podržaj je obstal sredi ccste in v strahu lovil roko svoje žene. Ali ta jc že napravila nekaj usodnih korakov, heteč priti na tretoar. Toda motocikel je bil hitreji. Kot blisk jc švignil pred Podržajcvo in le balanca motornega koksa je oplazila staro gospo. To jc zadostovalo. Podržajeva je padla vznak na levo stran motornega koksa, ki sc je prevrnilo nekaj korakov dalje. Okrog kraja nesreče so se takoj zbrali ljudje. Dvigniii so Podržajcvo in io prenesli v senco ob cestni strani. Starici je bruhnil iz ust in nosu močan curek krvi, še par krčev — in bila je mrtva. Notranje poškodbe so bile tako hude, da jim jc stara gospa takoj podlegla. Nesrečni mož, ki jc v hipu izgubil svojo dolgoletno življensko tovarišico, je v obupu vil roke, plakal in tožil: »Zc šestintrideset let sva bila poročena, sedaj sem jo pa izgubil!« Motociklistu in njegovi spremljevalki se pri padcu z motornega kolesa ni pripetilo nič hudega. Motociklist je šc v zadnjem hipu skušal preprečiti nesrečo in je tik pri Podržajevi hotel nesreča zaviti v stran, toda bilo je žc prepozno. Z Viča so za vsak slučaj telefonirali po reševalni avto. Ta je res prišel, ko pa so reševalci videli, da Podržajevi ni več pomoči, sc je avto prazen vrnil v mesto. Kmalu nato jc prišla iz mesta policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Avramovič in dežurni uradnik Gregorič. Policijski zdravnik je mogel samo ugotoviti smrt za notranjimi poškodbami. Na njegovo odredbo so prenesli truplo pokojnicc v mrtvašnico na Viču. Obupani mož jc prosil, naj sc mu dovoli prevoz trupla njegove žene v Ljubljano. Obrniti pa se bo moral na okrajno glavarstvo v Ljubljani, ki je zato kompetentno. Pozneje so bile zaslišane na policiji razne priče dogodka, tako kolesarja Zdravko Vrhunec in Lado Babnik, ki sta iz neposredne bližine videla ves žalosbii dogodek, dalje mož po-kojnice, 61 letni Ivan Podržaj, motociklist Gostinčar in dama, ki je sedela na motornem kolesu. Posebno žalostno je bilo zasliševanje Podržaja, ki je ves čas plakal, ko jc moral pripovedovati o tragični smrti svoje žene. S pokojno Marijo jc živel nad vse složno in sta imela še3t, sedaj že dorastlih otrok. Natančno bo ugotovila krivdo na nesreči šele temeljita preiskava. Zc skoraj izven dvoma pa jc, da je Gostinčar prehitro vozil. Tudi ko se je kako poldrugo uro preti nesrečo vozil iz Ljubljane proti Viču, so se ljudje čudili nje govi naglici. Skozi obljudene kraje jc prehitra vožnja nedopustna in po tem se naj ravnajo vsi mo tociklisti in nesreč bo manj. Lep pozdrav min. Korošcu Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov. listu.«) Danes sc jc vršil v Belgradu kongres zastop nikov domače gozdne industrije, ki ga jc otvoril s pozdravnim govorom g. Kuežcvič. Najprcje so zborovalci poslali pozdravni brzo-jav Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade, generalu Živkoviču. Na dr. Korošca, kot svojega resornega ministra pa so naslovili sledečo brzojavko: »Domači gozdni industrijci, predstavljeni po Zvezi domače gozdne industrije, zbrani na svojem zborovanju, ki je bilo številno obiskano, navdušeno pozdravljajo gospoda ministra dr. Korošca ter so mu hvaležni, ker sc je izvolil zastopati po svojem delegatu na kongresu in nas s tem počastil, in nvu izražajo svoje zaupanje v dokazano državniško sposobnost v upanju, da bo gospod minister uvaževal upravičene njihove zahteve.« Na kongresu se jc razpravljalo o tem, d» sc zaščiti domača industrija, ter so sprejeli resolucijo, v kateri med drugim izražajo globoko prepričanje, da jih bo minister za gozdove in rudnike podpiral ter da bo vlad? izvedla zakon o domači gozdni industriji. Naš odgovor Bolgarski Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov. listu.«) Po vesteh iz Bolgarije jc jugoslovanski poslanik v Sofiji Ncšič prejel od naše države noto, ki sc nanaša na amnestijo Žckova, Radoslavova in Tončeva in ki jo bo tekom jutrišnjega dneva predal bolgarski vladi. Nacionalno delo slovenskih sester v Slov. krajini Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov. listu.«) Gotovi krogi, o katerih ne moremo trditi, da so naklonjeni konsolidaciji razmer v naši državi, so začeli agitacijo pro>ti prosvetnemu delu čč. sester v Prekmurju in Mcdjimurju. Očividno jim delo seter križa njihove madžarizat-orske namene. Plenarna seja obrtnih zbornic Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov. listu.«) Danes sc je vršila letna plenarna seja obrtnih zbornic ter so pri tej priliki podali poročilo o delu zbornic. Na zborovanju jc prišlo do zanimivega incidenta. Poročevalec Stojanovič jc ugovarjal, ker jc zagrebška trgovska in obrtna zbornica imela že preje v rokah načrt obrtnega zakona in jc vpražal, kako je to mogoče, da ga jc zagrebška zbornica dobila prej, kakor belgrajska. Nato se je odzval zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo Orlič, ki jc izjavil, da jc to težka obtožba in da smatra za svojo dolžnost, da o stvari poroča ministru. 2000 Din odvetniške članarine Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov. listu,«) Danes se je tu vršila skupščina odvetniške zbornice, ki je razpravljala o zborničnem poslovniku. Sklenili so, da mora vsak odvetnik pla-čarti, ako jc v Belgradu, članarino v znesku 2000 Din, izven Belgrada pa 1000 Din. Belgrajske vesti 25. avgusta. Vesti o velikanskih poplavah in elementarnih nesrečah v Bolgariji s>o prispele danes v Belgrad. Oblak se jc utrgal na več krajih v Slavoniji, tako da je Sava narastla in napravila na poljih veliko škode. Za sprejem »Fidaka«, v katerem so organizirani rezervni častniki in bojevniki zavezniških držav, sc vrše velike priprave. Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno, vendar pa večji del juMiu. Vfšjrt temperatura. 1Vaše ceste Ko so bili nemški avtomobilisti v Sloveniji, niso mogli dovolj prehvaliti lepote naše domovine in gostoljubnosti njenega prebivalstva. Čeprav pa so bili v Sloveniji nad vse zadovoljni, so vendarle izjavili, da ne pridejo zopet kmalu v Slovenijo, ker so naše ceste preslabe. Kdor je hodil kdaj po Nemčiji m drugih naprednih deželah, se tej izjavi nemških avtomobilistov ne more čuditi. V Nemčiji so skoraj že vse ceste, ki služijo avtomo- , bilskemu prometu, asfaltirane. V zadnjem času trudi tudi Avstrija, da asfaltira svoje ceste. V Italiji grade veliko avtomobilsko cesto, ki bo šla skozi vso gornjo Italijo v Trst. Vsa cesta bo asfaltirana. Enako asfaltira svoje ceste Švica in vedno bolj postaja asfaltirana cesta pogoj za tujski promet. Kajti danes prodira avtomobil na vsej črti in bogati tujci potujejo v letovališča le na avtomobilih. Stara resnica pa je, da mora postati Slovenija dežela tujskega prometa, če se hočemo izkopati iz svojega siromaštva. Mi moramo privabiti tujce, mi moramo izkoristiti lepoto, s katero je obdarjena Slovenija v tako veliki meri, če hočemo, da pridemo tudi mi enkrat do blagostanja. Zato pa moramo posvetiti vso skrb svojim cestam in naše bele ceste morajo zopet postati naš ponos, kakor so bile nekdaj. In če zahteva tujski promet, da morajo biti ceste za avtomobile asfaltirane, potem moramo storiti tudi to. Napredek dežele zahteva to in blagostanje vse dežele je odvisno od lega. . AH tudi zaradi nas samih moramo nekaj storiti za naše ceste. Neznosen prah, ki se dviga na vseh prometnih cestah, postaja že prava deželna nadloga. Ljudje ne smejo odpreti oken, pešec in kolesar se ne vidi iz prahu, ki ga dvigne avtomobil in skoraj bodo smeli hoditi ljudje lc po stranskih potih. Ponekod si ljudje že sami pomagajo in vsak pred svojo hišo poliva cesto. Imamo tudi že cestol proti prahu, a vsa ta samopomoč ne zaleže dosti, ker je nemogoče, da bi ljudje ves dan polivali ccste. A to bi morali delati, če bi se hoteli res rešiti nadloge cestnega prahu. Tudi v interesu vsega prebivalstva je zato, da dobimo ceste, ki bodo sigurno brez prahu. Naši slovenski oblasti sta se s hvalevredno vnemo takoj po svojem nastanku lotili dela za zboljšanje naših cest. In priznati je treba, da se je kljub kratkemu času že dosti storilo in da so se naše ceste vidno zboljšale. Toda primerna sredstva oblasti so premajhna, da bi mogla v kratkem času res popolnoma prenoviti naše ceste. Naloga je tako velika, da jo more izvesti le sodelovanje vseh in da bi se moral naravnost ustanoviti poseben cestni odbor, ki bi obstojal iz zastopnikov oblasti, občin, avtomobilistov in velikih podjetij, ki najbolj potrebujejo dobre ceste. Lepo in razveseljivo bi bilo, če bi tudi država storila svoje in z znatnimi prispevki podprla to akcijo. Prepričani smo tudi, da bi imela država dovolj volje, da prispeva za zboljšanje cest. Vseeno pa je mogoče, da država iz proračunskih ali drugih vzrokov ne bo mogla takoj priskočiti na pomoč. V tem slučaju bi seveda morali sami prijeti za delo, ker bi bilo vsako odlašanje napačno. Vsako odlašanje pomeni izgubo in čim pozneje bomo docela izboljšali svoje ceste, tem pozneje pridemo tudi do blagostanja. Priznavamo radi, da je obnova cest v tem obsegu, kakor predlagamo, zelo težko in veliko delo. Toda zrnagljivo je, če je tu dobra volja. Prepričani smo, da bi prav vse prebivalstvo Slovenije z vsemi silami pomagalo, da se to delo izvede, ker je v resnici v interesu vseh. Zato bi se tudi dobil potreben denar in s posebnimi cestnimi dokladami, ki pa jih bi smel pobirati samo osrednji cestni odbor, bi se investirani kapital tudi obrestoval. Vsaj ni treba vsega izvršiti nakrat, temveč zadostuje, da se vsako leto nekaj stori in kar na mah ne bodo asfaltirane ceste niti v Sloveniji nobena iluzija. Najprej iz Ljubljane do Št. Vida in potem polagoma naprej do Bleda in ustvarjena bo trdna podlaga za razvoj tujskega prometa. Najprej treba ustvariti ccste, da more priti tujec v deželo in potem šele pridejo na vrsto hoteli. Najprej treba izvesti asanacijo vasi in ootem so šele luksuzni hoteli na mestu. Ne pa delati narobe, kakor hočejo po južnih krajih, ko grade tujski promet od strehe navzdol. Slovenija pa mora ostati zvesta zdravemu razvoju in zato naij velja njena prva skrb — dobrim cestam. Železniške dobave v Nemčiji Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov. listu.«) >Vos-sisehe Zeiiung« piše, da je naša država naročila na račun reparacij pri »Waggon- u-nd Ma-9chinenbaugesellschaft« v Chcntnitzu za 70 milijonov dinarjev raznega materijala. Kitajci aretirali 5000 Rusov Pariz, 25. avgusta. Moskovska »Tas« javlja, da je pribežalo več sto sovjetskih državljanov v Harbin z raznih postaj vzhodne kitajske žcleznice. Število na Kitajskem aretiranih sovjetskih državljanov znaša 5000. Varšava, 25. avgusta. Udeleženci statističnega kongresa, ki se je vršil v Varšavi, so odpotovali v Poznanj, da posetijo tamkajšnjo razstavo. Konkordat je v državnem interesu Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov. listu.«) Vaš dopisnik je imel danes priliko, razgovarjati se z neko odlično osebo o šolski zakonodaji, ki mu jc dala sledeče podatke: Vsi znaki kažejo, da stojimo pred pogajnji za sklenitev konkor-data med našo državo in Vatikanom. To dejstvo mora veseliti vsakogar, ki želi dobro državi in Cerkvi. Konkordat bi pomenil veliko okrepitev države na zunaj in znotraj. S temi izgledi za pogajanje o konkordatu je računal tudi VZS. ki je v načrt srednješolskega zakona sprejel odredbe, ki so v skladu z zahtevo Cerkve glede vzgoje mladine. Ta poteza je politično zelo modra in prepričani smo, da bo to napravilo dobro razpoloženje za začetek omenjenih pogajanj. Me bo državljanske vojne tj Avstriji Dunaj, 25. avg. (Tel. Slov. listu.) Glede včeraj objavljenih izjav, ki se pripisujejo voditelju Heimvelira dr. Steidleju o primerjanju sedanjega položaja v Avstriji s položajem v Italiji pred pohodom fašistov v Rim, izjavlja »Reichspost«, da lahko avtentično potrdi, da dotični intervju ni bil od dr. Stei-dleja, temveč da je apokrifen, ter izjavlja: Ker je vprašanje, kdo je to izjavo oddal, še odprto, ni mogoče, preceniti njegovega političnega pomena ali sc z njim baviti podrobneje. Vsekakor pa kaže primera s Factovim kabinetom, da dotičnik ali ni poznal položaja v Italiji leta 1922., ali pa ne pozna po- ložaja v Avstriji leta 1929. Ni »gotovih: analogij, temveč sploh ni nobenih analogij. Fac-tovo ministrovanje kaže, da je bila državna oblast takrat tako omajana, da je fašizem lahko po mili volji nastavljal in odstavljal oblasti in da takrat sploh ni bilo več govora o kaki državni oblasti, ki bi delala mir. Za Avstrijo pa velja ravno nasprotno: zvezna vojska, orožništvo in policija so brezpogojno zanesljivi organi državne oblasti. Dunaj, 25. avg. (Tel. Slov. listu.) Današnji dan je po vsem Štajerskem potekel mirno in nikjer ni prišlo do spopade . Velika želez* nesreča v Porurju 6 potnikov ubitih, 10 pa težko ranjenih Etsen, 25. avg. (Tel. Slov. listu.) Dopoldne je v Bueru brzovlak št. 23 Pariz—Varšava skočil s tira. Prevrnila se je lokomotiva in sedem vagonov, med njimi trije z inozemskimi potniki Po dosedanjih ugotovitvah je bilo ubitih 6 potnikov, 10 pa težko ranjenih, med njimi več inozemcev. Vzrok nesreče še ni dognan. Železniška uprava pa vrši preiskavo. Berlin, 25. avg. Brzovlak Pariz—Varšava je skočil na postaji Buir pri Kolnu s tira. Po prvih vesteh je bilo šest oseb ubitih, deset pa ležko ranjenih. Angl.~ameri$ka tuzomiitvena poga$an$a V/ashington, 25. avg. Z ameriške uradne strani se poroča, da jc bil med Anglijo in Ameriko že dosežen načelen sporazum o osnovnem vprašanju pomorskega oboroževanja. Pariteta med angleško in ameriško mornarico je bila dogovorjena. O podrobnostih dogovora šc ni poročil. Kakor hitro pa bo dogovor po potovanju Mac Donalda v Ameriko sklenjen, bo vse besedilo dogovora objavljeno. Mac Do- nald in Hoover bosta nato sklicala pomorsko razorožit v eno konferenco. Med Anglijo in Ameriko bo dosežena pariteta na ta način, da Anglija nc bo nadomestila del svojih zastarelih križark, Amerika pa bo premoč Anglije v križarkah nadomestila v drugih kategorijah ladij. Zvišanje oboroževanja bi se doseglo predvsem s sporazumom o podaljšanju življenjske dobe ladij in o gradnji samo manjših ladij. im spremen* -i® Varšava, 25. avgusta. »Pat« poroča, da nekateri inozemski listi razširjajo vesti o nekaki dozdevni izpremembi poljske vlade. Te vesti so skoraj dobesedno ponavljanje neke Bukarešt, 25. avgusta. »Razor« poroča, da sta tehnična svetnika rumunske Narodne banke prof. Richt in Oboan objavila svoje drugo tromesečno poročilo o finančnem in gospodarskem položaju Rumuniie. Poročilo obsega podatke iz časa zadnjih šestih meseccv, t. j. od dneva izvršitve stabilizacije. V poročilu se ugotavlja, da je Narodni banki uspelo brez težkoč zamenjati svoje denarne emisije in plačati 38 odstotkov prejemkov na račun obveznosti, čeprav bi po zakonu moralo znašati to razmerje samo 35 odstotkov. Od 15. • 19 « mm vesti, ki jo je že pred meseci razširil neki gdanski list. Te vesti so popolnma izmišljene in podrobnosti, ki jih vsebujejo, imajo značaj povsem prozorne tendence. « e CiAv- avgusta se je to razmerje povišalo na 42 odstotkov doslej uporabljenega posojila za stabilizacijo. V poročilu se tudi poudarja, da sta vlada in parlament z vso energijo vzdrževala državne finance v redu ter na ta način zagotovila proračunsko ravnotežje. Primanjkljaj na davkih v prvih šestih mesecih t. 1. bo vsekakor pokrit z novimi taksami in prihranki. Poročilo optimistične presoja splošni gospodarski položaj, glede na katerega izraža mnenje, da se bo še zboljšal zaradi ugodne žetve. Tovmite zrn orožje preprečuje|o mtf Washingtonski dopisnik londonske »Mor-ning Post« poroča, da je znani propagator povečanja ameriškega bojnega brodovja William Shearer vložil proti nekaterim velikim ameriškim ladjedelnicam in tovarnam za jeklo tožbo za izplačilo 50.000 funtov (nad 13 milijonov dinarjev). To vsoto zahteva kot plačilo za njegovo delo, da je za časa ženevske razoro-žitvene konference sejal nezaupanje med Anglijo in Združenimi državami Sev. Amerike ter tako preprečil, da bi prišlo do sporazuma v pomorskem oboroževanju. Kakor je izjavil Shearer časnikarjem, je bil nastavljen od ameriških tvrdk v tej lastnosti od decembra 1926, do marca 1929. Posebno delaven je bil, ko se je pripravljal predlog zaradi 15 novih ameriških križark. Shearer priznava, da je dobil od teh tvrdk skupno 10.246 funtov. Zopet nov dokazi kako so tovarne za orožje glavni krivci, da ne pride do miru med narodi. Drobne vesti Rim, 25. avgusta. Agence Havas poroča iz Rima, da je tamošnja policija zaplenila list »Impero« zaradi ostrega napada na jezuite, ki baje po pisanju lista neprestano rovarijo med delavci v Italiji. Rim, 25. avgusta. Mussolini je priredil snoči večerjo na čast albanskemu zunanjemu ! ministru Reuf Ficu. Solija, 25. avg. (Tel. »SI. 1.«.) V Varni biva na počitnicah član Nobilove ekspedicije, me-| tercolog, profesor Behounek. Včeraj ga je sprejel bolgarski kralj v avdienci. Dunaj, 25. avg. Zunanja trgovina Avstrije je bila v juliju za 77 milijonov šilingov defi-citna. Uvoz je znašal 258.3 milijonov šilingov, izvoz pa le 181.2 mil. šilingov. Praga, 25. avg. (Tel. Slov. listu.) V Karlovih varih so se igrale danes samo viseče partije, ki pa so seveda merodajne za končno razvrstitev najboljših mest. Spielmann je premagal Treybala po 65 potezah, dasi je bila njegova končna igra slaba. Gilg je premagal Mattisona, Colle pa Griinlelda. Stanje po predzadnjem kolu: Niemzovitsch, Spielmann 14, Capablanca 13Vi, Rubinstein 13, Vidmar, Bogoljubov, Euwe 11 Ml, Becker, Griin-feld 10Vi, Marocgy, Tartakovver, Mattison 10, Colle, Canal, dr. Treybal 9 Vt, Samisch, Joh-ner 9, Yates, Marshall 8Vi, Gilg TA, Thomas 5Vi, Menšikova 3. Danes se odigra zadnje kolo. Igrajo: Gilg proti Samischu, Colle proti Marshallu, Vidmar proti Grunleldu, Spielmann proti Mattisonu, Maroczy proti Capablanci. Tartakovver proti Niem-zowitschu, Thoimas proti Treybalu, Rubinstein proti Euweju, Bogoljubov proti Be-ckerju, Canal proti Menšikovi, Johner proti Yatesu. Da&i more prinesti zadnje kolo še presenečenja vendar je gotovo že danes, da zasedejo prva štiri mesta Niemzovitsch, Capablanca, Spielmann in Rubinstein, dočim bo današnja igra določila razdelitev 5., 6. in 7. darila med Vidmarjem, Bogoljubom in Euwcjem. Osmo mesto bo po vsej priliki zasedel Grun-feld. Nova pogajanja v Haagu Haag, 25. avg, Danes dopoldne so se sestali ameriški, francoski, belgijski, japonski in [ italijanski delegati. Ker se bodo sestali tudi I jutri v ponedeljek, odhoda Brianda v Pariz ored jutrišnjem dnem ni pričakovati. Zmaga Snowdena Ni še končana haaška konferenca in le dober znak je, da se bo prihodnji teden Se nadaljevala, toda že danes je gotovo, da je dosegel angleški finančni minister Snowden lepo zmago. Dočim šc pred kratkim časom države-sklicstcljice haaske konference o povišanju angleškega deleža niso hotele niti slišati, ponujajo danes Angliji že 36 milijonov več, kakor ji daje Youngov načrt. Ali Snow-den niti s tem ni zadovoljen in zahteva, da se ugodi vsem angleškim zahtevam. Energičen nastop Snowdcna je tako močno uplival, da se sploh ne govori več o nedotakljivosti Youngovega načrta, kar je bilo še pred kratkim naravnost zakon. Danes se vsled energičnega nastopa Snowdena sploh o tem več ne govori, ker so vsi pripravljeni, da revidirajo Youngov načrt. In da morajo biti na to reformo Youngo-vega načrta pripravljeni, je dokazal Snovvden. Najbrže osebno o Youngovem načrtu od zastopnikov vlad sploh nihče ni tako dobro poučen ko Snovvden. Zato se tudi vsaka debata konča z zmago Snowdena. To tem bolj, ker je prišlo sedaj na dan, da so v Youngovem načrtu čisto navadne računske napake. Strokovnjaki so seštevali napačno in Snovvden seveda ni zamudil, da je na te napake opozoril. Vrhu tega pa je vsa angleška javnost, brez razlike na strankarsko pripadnost, odločno na Snewdcnovi strani, kar je znatno okrepilo njegovo opozicijo, neglede na njegovo izredno dobro poznavanje materije, o kateri se obravana v Haagu. Zato je upati, da bo Snoivden v Haagu zma gal na vsej črti, kar bo v dobro tudi vsem malim državam, če se bodo seveda te potrudile, da imajo od Snowdenove zmage tudi one svojo korist. Ljubljanska nedelja Morda je bila včeraj v tem letu zadnja ne« delja, ki je bila za kopanja še primerna, čeprav je bila voda v Ljubljanici in tudi na Savi zelo, zelo mrzla, izjema je bila seveda voda v kopališču »Ilirije*. Da je odšlo iz Ljubljane mnogo izletnikov, turistov, kolesarjev in avtomobilskih družb, že ni vredno omenjati. To so sami vzroki, da je v Ljubljani ob nedeljah popoldne tako dolgočasno. Policijska kronika ni bila včeraj prav nič pestra. Mesar V. Š. je bit ovaden radi trpinčenja živine. — Žena strojevodje Ivana Sluga na Viču je prijavila, da jo je v soboto zvečer pred njenim stanovanjem pdrl na tla neznan, mlad kolesar in jo odkuril dalje. Žena je dobila pri padcu občutne poškodbe. — Sitnosti bo imel šofer Franc V., ki je uslužben pri neki ljubljanski tvrdki. Na Rimski cesti je vozil v soboto popoldne po levi strani cesie, tako, da se mu nasproti vozeči kolesar Avgust Mu-zlovič ni mogel nikamor drugam umakniti, kot v bližnje izložbeno okno in je pri tem ubil 150 Din vredno šipo. K sreči se kolesar ni porezal. Policijrka Icroaika. Aretiranih je bilo pet oseb, in sicer r.skl moški radi prodaje blaga sumljivega izvora, ena tatica, dva pijanca in en postopač. Neki A. S. je ovaden radi tatvine obleke, vredne 1857 Din, ena ženska radi ekscesa na frgu, neka trgovka radi prekoračenja obratnega pravilnika, dva šoferja radi prekoračenja avtomobilskih, devet voznikov pa radi prekoračenja cestnopolicijskih predpisov. V ljubljansko bolnišnico so zjutraj prepeljali 56-letnega krojača Franca Bandaša iz Trbovelj. Po-ncSi ga je napadel mrlvoud in mu je ohromela vsa leva stran telesa. Bati se ,ie najhujšega. Reševalni avto je včeraj pripeljal z Vrhnike v Ljubljano v bolnišnico posestrvico ivano Repovc na Vrhniki 199. Dopoldne je padla tako nesrečno na domačih stopnicah, da si je zlomila desno nogo v stegnu. Mnogo razburjenja je vzbudila po mestu vest o f.mrtrii nesreči na Viču. Naši naročniki in prijatelji so nas vedno klicali po teleibnu in soglasno zahtevali, naj zavzamemo odločno stališče proti divjanju nekaterih prenavdušenih voznikov motornih vozil, ki že resno ogrožajo osebno varnost na naših cestah. šiškarji so zvečer slavili svojo : komarjevo nedeljo«. V Šiški se je vršila menda v vsaki gostilni veselica. KzzpaSna aH ceia karta Ko je pred dnevi naenkrat nastopilo hladnejše vreme, je nastala na ljubljanskih avtobusih precej nerodna zmešnjava. Za kopalce velja namreč znižana vozna karta, toda vprašanje je, če se bedo ti, kadar je vreme neugodno, tudi v resnici kopali. Tako sc je zgodilo, da se je od potnikov zahtevalo, da pokažejo plavalne hlače kot dokaz, da .se v resnic; mislijo iti kopat. Odkrito moramo reči, da mi s takim dokazom nismo zadovoljni. Predvsem vsled tega, ker je po našem skromnem mnenju čisto vseeno, če ima kdo pri sebi kopalne hlače ali ne. Samo majhen primer. Nekdo se hoče v resnici kopati in vzame s seboj kopalne hlače. Pride pa nevihta ali kaj drugega in tudi pri najboljši volji se ne more kopati. Ali ie morda vsled tega izgubil pravico do znižane karte, ali se je morda vsled tega po krivici peljal z znižano karto? Nikakor ne, ker vendar nihče ne ve, kaj ga čaka. Zato pa mislimo, da je potrebno, da so vse naredbe jasne, o katerih ni treba debatirati. Naj se jasno reče, kdo ima pravico do znižane vožnje in pod kakšnimi pogoji, dokaz s kopalnimi hlačami pa se naj opusti, ker res ni na mestu. Oklopniea nasedla na sipinn Sfokholm, 25. avgusta. Vsled megle, ki je nastala na vzhodnem morju, sta nasedli na plitvino oklopntca »Mauligeten« in neka druga ladja, ki pa se jo je že posrečilo rešiti. Obstoji upanje, da bodo rešili tudi oklopnico. •Mi - i" i Na Kitajskem ne bo vojne Mukden, 25. 8. Čeprav se trudijo Kitajci prav tako kot sovjeti, da bi dokazali svojo veliko bojaželjnost, se v resnici niti na Kitajskem in niti v Rusiji nihče ne navdušuje za vojno. Vse »patriotične« demonstracnje v Moskvi so bile le »bluff« in prav tako one na Kitajskem. Po težkem prizadevanju je spravil man-džurski guverner skupaj 180.000 mož. Želcznici je naročil, da pripravi za to vojsko 150 transportnih vlakov po 30 vagonov. Vojaki so tudi že pričeli odhajati na fronto, vendar jih prebivalstvo nikjer ne pozdravlja, kakor da bi se vsa zadeva tikala res samo kitajskih generalov. Zato tudi ni pričakovati vojne med Rusijo in Kitajsko, zlasti še, ko se eni ko drugi pri medsebojnem plenjenju vasi prav dobro počutijo. Zasedanje Dmštva narodov 2. septembra Ženeva, 25. avg. (Tel »Slov. listu«.) Jutri 8e sestanejo razni odbori, ki bodo pripravili delo za 56. zasedanje Sveta in za 10. plenarno zasedanje Društva narodov, ki se prične dne 2. septembra. Od teh odborov bo eden obravnaval spremembe o kupni sili zlata in njih posledici za gospodarstvo. Drugi odbor bo razpravljal o dogovoru glede kontrole izdelovanja orožja in municije. Nadalje se bo v odborih razpravljalo o varnostnem vprašanju, Kello-govem paktu in o tekočih vprašanjih, ki jih ima rešiti Društvo narodov. Letalska nesreča Fulda, 25. avgusta. (Tel. »Slov. listu«.) Pri Elmu se je zgodila strašna letalska nesreča, ki jo je povzročila megla. V gosti megli je izgubil letalec orientacijo in je letel tako nizko, da se je zaletel v gorski gozd Pilot je nekaj časa krožil, po izpovedbi očividcev, nad pokrajino, da se orijentira, pri tem pa je prepozno zapazil, da bo zadel v drevesa. Ko je skušal dvigniti letalo kvišku, je že bilo prepozno. Učinek udarca je bil strahovit. Letalo je bilo čisto raztrgano in vsi štirje potniki so bili razmesarjeni. Med njimi je bila tudi neka gospodična iz Berlina, ki je letela v Berlin, da si nabavi dokumente za poroko. Usoda pa je hotela drugače. Mariborska nedelja Maribor, 25. avg. Danes jc bil zopet izredno lep in vroč dan. Novic za take, ki radi čitajo romane in kako se ljudje pretepavajo in kako tatovi in enaki ljudje »delujejo«, je bilo danes malo. Veselic je bilo v okolici zopet izvanredno mnogo. Prosvetna društva iz frančiškanske župnije so napravila pod vodstvom č. g. p. Pavla romarski izlet na Ptujsko goro. Okoli 700 romarjev je popeljal posebni vlak do Sv. Lovrenca, odkoder so udeleženci pod zvokom godbe odšli na Ptujsko goro. Po opravljenih pobožnostih se je vršilo prosvetno zborovanje pred cerkvijo. V Mariboru in okolici smo imeli volitve v okrajne cestne odbore. Zanimanje za te volitve je bilo izvanredno živo, kar ni nobeno čudo, saj so v sedanji dobi volitve gotovo velika »rariteta«. Volili so samo člani občinskih odborov. V Mariboru so bili izvoljeni z 28 do 34 glasovi: Dr. Andrej Veble, Franjo 2ebot, Vid Murko, dr. Pavel Strmšek in Dragotin Roglič. V Lajtersbergu so izvolili Ivana Janžekoviča, a na Pobrežju Iv. Pšeničnika, pri Sv. Petru pa Jankota Kostanjška. V vinarski šoli je bil občni zbor kmetijske podružnice. Tudi tu je bilo bojno glasovanje za 4 delegate. Izvoljeni so bili z 48 proti 37 glasovom: Majcen Gabrijel, Velkar Ivan, Gselman Josip in Žebot Franjo. Spori MALO ZANIMANJA OBČINSTVA ZA PRVE NOGOMETNE TEKME. Po poletnih počitnicah je L. N. P. za včerajšnji dan odredil prve nogometne tekme. Pričelo se je tekmovanje za pokal L. N. P., čisti dobiček je pa namenjen v korist poškedbenega fonda. Po drugih državah so pokalne tekme veliko bolj obiskane in privlačne, kakor pa prvenstvene. Pri nas se žalibog pokalnim tekmam posveča veliko premalo pažnje. Zlasti bi pa prireditve, ki se vrše v korist tako važnega fonda, zaslužile od strani športnega občinstva večji poset, da se doseže ne samo moralen, temveč tudi materijalen uspeh. Priznati moramo, da je bil obisk naravnost mizeren. Niti običajnih »drakerjev« ni bilo na polju. Nastopajoči klubi so na svojem prvem nastopu po počitnicah pokazali mesto napredka — padec. In tako se prične vsako jesen in spomlad znova in ni čuda, da se kvaliteta našega športa ne dvigne. Poleg teh pokalnih tekem L. N. P. se jc vršil tudi finale za mladinski prohedni pokal Ilirije. Ilirija prireja že peto leto mladinske tekme in vsako leto je število tekmujočih moštev večje. Letos so se prvič te tekme raztegnile na vso Slovenijo. In s tem je malodane dosežen že glavni namen te ustanove. Zbirati mladino in ji že v rani začet-niški dobi vcepljati pravi športni duh, to je glavni namen prirediteljev. Kar se pa tiče igre, ki so jo posamezna moštva pokazala, moramo reči, da je bila vzorna. Že ti mladi igralci so se pokazali verne posneniovavce, in marsikatero moštvo bi si lahko ogledalo tehnično, kombinaciisko dovršeno igro naraščaja. Ilirija jun. : Maribor jun. 3:2 (2:2). V tekmah za mladinski pokal je bil včeraj Maribor že v drugič finalist. Obakrat so le po trdem izravnanem boju zmagali juniorji Ilirije. Tudi v tej igri je bilo do konca nejasno, kdo bo zmagal. Obramba, kakor tudi napad sta bila prilično enaka, le krilska vrsta Ilirije je imela majhen plus, ki je pa zadostoval za pičlo zmago. Pri domačih sta bila dobra srednji in stranski krilec ler deloma levi hranilec. Napad je izpustil več lepih prilik, zlasti leva zveza ni pokazala ničesar. Maribor jc imel najbolje moči v levi zvezi, krilu in branilcu. Ob? moštvi sta podali lepo komhinacijsko igro, glede starta so bili na imiri-borčani boljši. TEKME ZA POKAL L. N. P. Hermes : Krakovo 4:2 (2:2). Krakovo je k tej igri nastopil le s 7 igralci in šele nied igro so posamezni igralci »kapljali«, tako da se je igralo že 30 minut, preden je bilo Krakovo kompletno. Hermes je, čeprav z več rezervami, odpravil Krakovčanc v veliki premoči. Pokazal ie malo več zmisla za skupno igro. Slovan : Natakar 6:0 (4:0). Ilirija : Reka 12 : 0 (b : 0). Kombinirano moštvo Ilirije je z lahkoto odpravilo Reko. Igralci Reke so igrali zelo ambici-jozno, vendar so bili prešibek nasprotnik za ruti-nirane igralce Ilirije. Svoboda : Jadran 5:0(1:0). Glavna tekma dneva je bilo srečanje obeh prvorazrednih klubov, ki pa niso podali prvorazredne j igre. Svoboda je pokazala malo več zmisla za skupno igro in je zmago docela zaslužila. Pred še težjim porazom je obvaroval Jadrana vratar, ki je reševal neverjetne situacije, m?d tem tudi ostro streljano 11 metrovko. Igralo se je precej ostro. Jadran jc imel od začetka igro v rokah, napadalci pa niso znali izkoristiti ugodnih situacij. Vsled ostre igre je imel sodnik g. Setina precej težak posel, vendar je scdil dobro. Rapid — Ujpcst 3:2. Dvnaj, 25. avg. (Tel .»SI. 1.«.) Danes sta igrala za srednjeevropski pokal Rapid in Ujpest. Gledalcev je bilo 25.000. Rapid jc s težavo premagal Ujpest s 3:2 (2:0). Zakaj so race krive časopisnih neresnic? Neresnični vesli časopisa so reče časopisna raca. Kako je prišla uboga raca do tega, 'ta je postala simbol lažnivosti? Pa no samo pri nas uživa rac« to žalostno slavo, tudi pri drugih narodih mera raca s svojim Imenom pokriti vse časopisne luži. Zakaj to? Saj vendar raca nič bolj ne laže, ko druge živali. Neki naravoslovec, ki je hotel odgovoriti na to vprašanje, je bil mnenju, da je prišla raca do svoje žalostne slave vsled svoje kle|>etavosti. V resnici je račji krik res podoben klepetanju in kadar se oglasi cela jata rac je res kakor ženski parlament. Kdor pa veliko klepeta, la tudi ne spc-šaije dosti resnice in tako jo prišlo do tega. da je postala raca simbol za časopisne laži. Čisto pil ta razlaga vendar ne zadostuje. Ker mnogo bolj klepetava ko raca, je sraka. Po ure dolgo more sraka z občudovanja vredno vztrajnostjo kričati in po pravici velja zato sraka pri mnogih navdih kot simbol klepetavosti. (Mimogrede: iz italijansko bes<-de gnzzera (sraka) izhaja tudi beseda gnzzetta, časopis, ali pravzaprav klepetulja.) Španec, pravi |x>sebno kle[>etavi ženi, da govori več ko sraka. Francoz pa pravi jaser com-ine une pis (klepetati ko sraka) in enako je obsodil srako Nemec. Povsodi velja torej sraka kot najbolj klopetavn žival in zato ne more biti račje kričanje vzrok za nastanek časopisne race. O tem vprašanju je premišljal tudi nemški naravoslovec Zeli, ki |>n je našel drugo razlago in ki pravi, da je v n -uici iažnivo«! race povzročilo frazo o časopisni raci. S"vedu treh« to lažnivost prav razumeti. Zeli pravi: Divje race pridejo v zelo nevaren položaj, če se bliža močen sovražnik. Na eni strani jih sicer ščiti barva, du jih je le težko ločili od tal. Ali fe se bliža lisica ali pes. ta zaščita ne pomaga, ker zavoha pes raco. Teilnj si pomaga raca nn drug način. Kakor hitro se bliža nad močan sovražnik, se naredi rac.t bolno. Dela se, ko da ima zlomljeno perutnico In du ne mere zbežati. Sovražnik misli tako, dn ima lahek plen, pusti mladiča pri miru in gre za raco. Ni pa za misliti, da hi jo ujel, ker je raca hitrejša in -•pret-nejša, čejirav »Santa . Ljudstvo je to navado race opazovalo in tnko je prišlo do izraza časopisna raen. V Za družno - g o s p o d ars k i banki se je zjutraj vršilo gospodarsko zborovanje, na katerem je predaval nadrevizor g. Puše-njak o »Kmetijskih zbornicah«. Strokovno zborovanje delavcev Neki profesor jc dognal, da se strah nahaja v možganih. Sedaj vemo, zakaj nekateri ljudje ne poznajo strahu. (The Arizona Producee.) Šoferji bi se ne smeli za noheno ceno opija- l »e je vršilo v nedeljo 25. t. m. v verandi Uniona i niti. Kajli če človek ne more obvladati niti sebe. v Mariboru. Zborovanje, katero je bilo prav dobro obiskano, je otvoril delavec Čeh. Nato je bil izvoljen za predsednika delavec Ribič, kateri je dal po kratkem nagovoru besedo tajniku delavske zbornice v Ljubljani g. Uratniku. V začetku svojega dolgega govora je omenil, da se namerava preurediti celo socialno politiko, in v prvi vrsti zakon o zavrovanju delavcev, o zaščiti delavcev, o obrtnem in o rudniškem zakonu. Prešel je k posameznim zakonom in je navedel, da je zakon o zavarovanju delavcev še le v začetku in da bodo delavci dobivali komaj polovico tega, kar dobivajo sedaj od bolniške blagajne. Usoda delavcev je radi tega strašna, kajti ako bi se hotelo skrbeti za pol milijona lakih delavcev, bi bilo treba najmanj 100 milijonov dinarjev, pri čemer bi pa upravni stroški znašali gotovo 42 milijonov (I). Gledati bo tudi treba, da se v novem obrtnem zakonu popolno izloči vajeniški zakon. Na koncu zborovanja sta se prečitali dve obširni na korist delavcev govoreči rcsoluciji, kateri sta bili soglasno sprejeti. Ameriški aforizmi V nekaterih evropskih revijah je kar stalna rubrika, v kateri so zabeležene neverjetne glupo-sti, ki se najdejo v ameriSkih listih. Toda na drugi strani se najdejo v ameriških listih tudi naravnost jedrnati izreki, ki so vrhu tega nad vse pri-kupljivo hudomušni. Par primerov: Kakšno bo vreme v nedeljo? Na to vprašanje odgovarja izletnikom «New York Evening Post» tako-le: »V nedeljo bo lepo vreme. V nedeljo bo grdo vreme. Tako, da nas ne boste zmerjali, da nc pišemo reenice.t * V istem listu čitamo: Neki zaradi prehitre vožnje prijavljeni šofer, je bil tako nesramno predrzen, da se je zagovarjal, da se je moral tako hitro voziti, ker se mu je mudilo — k zobozdravniku. kako naj obvlada potem pur desetin ko.ijskili sil! Komar ima dvaindvajset zobčkov, ki se jih vidi skozi mikroskop in čuti skozi svilnate nogavice, kar vam potrdi vsaka gospodična. (Albanv Knickerbocker I»ress.) • In sedaj še ena. ki pa je zelo primerna tudi za naže ljudi: Mogoče je, da bi bila tudi naša žena tako nežna, kakor so nežne žene v filmu, seveda, če bi tudi njen mož bil tako nežen, kakor so nežni možje v filmu. (Newar Ledger.) Uradni dan Sreskcga firemija trgovcev v Celiu za člane trgovce v goril jegraiskem s rezu se vrši v ponedeljek, dne '2f>. avgusta t. I. in sicer od 11 do 12 v Gornjem gradu v gostilni pri gosp. Ver Sni k u. iu od 1-1 do 10 v Mozirju v hotelu »Pri pošti«. — Nafelstvo. časopisni papir se dobi po it Din 4 — /a kg v JUGOSLOVANSKI TISKARNI, II. nad. ZNAMKE Proda sc par tisoč različnih znamk po nizki ceni. Naslov: Fran Ksav. Ažman, Javornik, (iorenjsko. Potrti najgloblje žalosti javljamo pretresujočo vest, da jc naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma sin, brat in svak, gospod Hvgust Sedef uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavccv, pešadijski kapetan v rez. danes dne 25. avgusta ob 2 zjutraj po daljšem bolehanju, previden s tolažili sv. vere, Bogu vdano izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v ponedeljek dne 26. avgusta ob 4 popoldne v Ribnici na Dolenjskem. Dragega pokojnika priporočamo v pobožen spomin. Ribnica - Ljubljana, dne 25. avgusta 1929. NUNZIA roj. MARINŠEK, soproga. - JOSIPINA, mati. -JOSIPINA, ANICA, sestri. FERDINAND, LOJZE, brata. Domovinska zavest. V Ameriki živi vse polno črncev. Med njimi sta dve stranki: ena je za to, da se vsi vrnejo v Afriko, kjer naj ustanove lastno mogočno državo: druga je pa za to, naj si črnci raje v Ameriki pribore več pravic. Ni dolgo tega, ko sta sc oba tabora v Newyorku spopadla. Afriški domo-j ljubi in oni črnci, ki jim gjg^j ni za rodno grudo, so sc streljali ko na fronti. Šele policija s strojnimi pu-j/ii^.j Skami jih je razgnala. Ul Mravljo kot ga3ilci. —• jfj Francozinja M. Komh, ki se mnogo bavi s prirodo-pisno vedo. jc dognala, da imajo mravlje ognjegasno društvo. Ce v mravljišču nastane požar, nastopijo mravlje kot ognjegaaci, brizgajo v plamen svojo životno kislino in ga s tem uduše. Vse to je opazovala Margareta Komb, ko je položila v mravljišče u žgano cigareto in nato užgano svečo. Med tednom Slovenci pravimo, da ga kdo lomi, če uganja kakšne nenavadne reči. Komur se kaj ponesreči, ta ga polomi. Kdor se pa imenitno postavi, ga pihne. Ljubljančani pa ne pravijo v svoji domači govorici, da ga je kdo polomil, ampa kpravijo, da ga je po-1 (s posebnim naglasom na 1). Včasih zamenjajo črko 1 tudi s kakšno drugo, kar da besedi nekoliko krep-kejši pomen. Tudi Ljubljančani sami ga večkrat po-1 (z naglasom na 1). Tako se je zgodilo v teh lepih soparnih dneh. ki so srečno že za nami, da so zagrebški časnikarji priredili na korist te ali one ustanove posebno veselico pod vabljivim naslovom »weekend (reci: vikend) na Savi«. Ce smemo verjeti časnikarskim poročilom (pravzaprav jim moramo verjeti, ker so časnikarji očetje resnice), se je tista veselica sijajno obnesla, ker se je na Savi zbralo vse, kar v Zagrebu lazi in hodi. Posebno mnogo je bilo žensk, ki so jih fotografirali ali celo filmali, ljudje so pa par dni pozneje glasovali v kinu, katera filmanka je najlepša. Slava te zagrebške zabave se je brž raznesla po celi deželi in je dosegla tudi Ljubljano. Ljubljančani so sprva debelo gledali, kaj naj vse to pomeni; ko so pa videli, da je treba za tako veselico ali zabavo le nekaj vode in ljudi, se je vzbudil v njih stari ljubljanski ponos in so rekli: Kaj takega lahko naredimo tudi mi. Vode imamo dosti, možakarjev tudi dosti in žensk tudi dosti, samo denarja ni dosti. Torej lahko tudi mi napravimo svoj \veekend. In so ga tudi napravili. Weekend (konec tedna) praznujejo namreč Angleži v soboto in v nedeljo in tudi v Zagrebu so priredili časnikarji svoj weekend na Savi na soboto. V Ljubljani so pa praznovali konec tedna že kar v sredo. To se je mnogim ljudem čudno zdelo in so se Ljubljančanom smejali, češ, weekend na sredo je polomija. Tako pa izgleda ta stvar le na prvi pogled. Kdor pa pozna Ljubljano in ljubljanske navade, ve dobro, da živi v Ljubljani precej ljudi, ki najrajši začenjajo praznovati svoj weekend že v ponedeljek zjutraj, še predno vstanejo. Če so ga torej Ljubljančani s svojim weekendom kaj po-1 (z naglasom na 1), ga le niso prehudo. Zakaj bi pa morali tudi mi začenjati praznovati svoj delopust šele v soboto: Angleži naj počno, kar hočejo, mi smo pa mi, ki ga pihnemo po svoje. Seveda je dobila Ljubljana nekaj dni pozneje tudi svojo «miss Ilirijo). V Zagrebu Sava, v Ljubljani pa kar cela Ilirija, da vsaj zaleže. Mnogi starejši ljudje so rekli, da ga je Ljubljana s svojo «miss» nekaj po-1 (z naglasom na 1), ampak v podrobno razpravo o tej zadevi se ni vredno spuščati, zlasti ker ni gotovo, kaj vse razumejo ljudje pod besedo «miss>. Eni pravijo, da pomeni ta beseda gospodično, in tako je tudi napisano v besednjaku, nekaj ljubljanskih rokodelskih vajencev pa tega ne verjame in so mnenja, da imenujejo tako lahko tudi moškega. Se pred izvolitvijo miss Ilirije so namreč ti nadebudni mladeniči počastili nekega svojega tovariša po končanem pouku v neki nadaljevalni šoli s častnim naslovom (reci: fajv o klok ti = čaj ob petih popoldne) na vratih velikih kavarn. Da mora to biti nekaj silno dobrega in še mnogo boljše kakor cObers-Kaffeo, to je bilo lačnemu študentu jasno in njegov prazni želodec si je le sladkosti prav pogosto zaželel. Zvečer, ko se mu od lakote dostikrat kar ni dalo zaspati, so njegove oči gledale pred seboj vse namizne dobrote tega sveta, nad temi dobrotami pa sc je bliščal napis «five o' clock tea». Vsem tem lepim fantazijam pa je napravilo konec pismo iz Amerike, iz katerega je padlo 10 dolarjev, po takratni cesarski veljavi «"50 dobrih zlatih kron. S takim premoženjem v žepu se pa že da stopiti tudi v elegantno kavarno in naš junak jo je res ubral v najlepši «ko!6» in ponosno naročil, naj mu prineso porcijo cfive o' clock tea>, čeprav je bilo že okoli desetih zvečer. Fant je sicer nekoliko začudeno pogledal, ko so mu prinesli navaden čaj, seveda v zelo lepi posodi, in še bolj se je začudil, ko so mu povedali, koliko lista čajeva odcejnina velja, ker jo je v ljudski kuhinji dobil za 4 krajcarje skoraj še enkrat toliko; tolažil se je pa le z zavestjo, da vsaj enkrat ve, kaj pomeni «five o' clock tea<". Pritajenega muzanja natakarjevega ni opazil. Ce bi se mu bilo zgodilo kaj takega doma v Ljubljani, bi mu bili njegovi tovariši rekli, da ga je po-1 (pn bi bili skoro gotovo črko I zamenjali z neko drugo). Da nam pa naši mili slovenski rojaki in dragi ljubljanski veljaki ne bodo očitali, da govorimo samo o njihovih polomijah, hočemo zapisati tudi to, kako ga eden ali drugi včasih tudi pihne. V prijazni dolini na Dolenjskem 4oji še bfiU Liu. kjer. J&g.&g- raj iz vsake hiše roko (ven) moli. Bogaboječi ljudje seveda to vabilo radi upoštevajo, posebno v taki sopari, kakor jih je letos mučila. Pri takih priložnostih se pa rado zgodi, da začne želodec nagajati in človek mora hočež-nočeš zapustiti tudi najprijetnojšo družbo in se podati na neprijetno pot okoli hiše, okoli hleva in včasih še okoli kozolca, da najde tisti skriti kol, ki mu pravijo ponekod v prenesenem pomenu besede «oddelek za pospeševanje kmetijstva) in ki ga navadno zaznamenu-jejo z znakom«00». V takem neprijetnem položaju človek ugiba z vso napetostjo možganov, kam bi se obrnil. Oči se obračajo sem, se obračajo tja, nazadnje pa zagledajo samo tisti mrtvi in brezpomembni rlve ničli. To ni nobena olajšava za silno dušno napetost. — Gostilničar v lepi kranjski dolini pa je rešil to vprašanje vse drugače. On ni zapisal na toliko iskana vrata «00» in tudi ni naslikal v bližino vrat roke s stegnjenim kazalcem, ampak je na vrata napisal «Aha:>! To je gostilničar, ki ga res pihne! Le zamislite se sami v lak neprijeten položaj, če hočete prav razumeti, kaj pomeni ta vzklik v takih okoliščinah. >Aha — tain-le jok Ta N^gg-S- s- C5 OS.F »g.a-- • Cšf-s-gug-01,rGf Zn Z S' Cgzg>tT|S M'* N (O > _. qOSD>N « c«i«i SS< 5-aS.PiS,-"glsSs o • _ sr: i— b S-toN? £«3 3 C o i. S S ^feS&gi 3 » p* 3 " (1»" S co « • —< r- os < fcgjs- ug I >-Ty ft n a .=*. Jf Cenejše kot pri se dobi vsakovrstno manufakturno blago samo pri TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17 to je postal nerazdružljiv pojm, kajti kjer je vzorno gospodinjstvo, tam je v hiši vedno le milo ,,GAZELA". Ono daje nadvse bogato peno, čisti, beli in" varuje perilo. Zato perite tudi Vi — dosledno le s pravim ..Giiiojr sezona se hSiža! Preglejte svoj aparat - njegove žarnice zvočnik - anteno 1 — Nabavite si pripravo za priklopitev na električen tok, ki Vam znatno zmanjša obratne stroške 1 — Če mu manjka eno ali drugo, če ga želite modernizirati ter ga usposobiti za novo radijsko sezono, dostavite ga delavnici Miklošičeva 5 za bodoč® sezono S SALDA-KONTE ŠTRACE - JOIJRNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. mUm NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH K-NJi-GOVEZMtCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE BREJ «£. T. D. V'LJUBLJANI; KOBlTABJEVA ULICA1" 6 IL NADSTROPJE IcsJ Zvonarna in železolivarna, st.uid n.uubi;ano Solidna postrežba 1 Zahtevajte ponudbe I Zvonovi za cerkve, podružnice in kapele iz zajamčeno prvovrstne bronovine, v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se izredno po lepem, Sistem in močnem ter daleč donefem glasu. Mnogobrojna priznanja preč. župnih uradov na razpolago. Kovinama i Železolivarna 1 Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelu ali načrtu iz litega želeia, balo a, lostorne in stro jne kompozicije, rdeče litine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin, surovo lite ali po /.e 1 j i obdelane. Odlitki za ležaje (ležajne šalice, osovine) parne stroje, vagone, vagonete, polnojarmenike. bri/.ga!ne, žage, peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, vodovode, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cenel Hitra in točna postrežba najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »Tribuna" E". B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. it Uubliana Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej) Tovarniško zaloga vsega elektroinst. mate-rijala in strojev. — Radloapnraiov in njih sestavnih delov. — McitcInsSil aparati I. t. d. — Izvršuje vsakovrstne instalacije pod vodstvom strokovnega inženerja. NoJrti In prorč.£unl na zalitevol C«ne prUnano najnižje! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča SLOVAR TUJK. Sestavil dr. Fr. Bradač. Cena v platno vezan 50 Din, po pošti 3 Din več. V slovarju najdemo vse, kar jc laiku nepoznanega, tujega; seveda z dodatkom od kje beseda izhaja. Jc zanesljiv vodnik in tolmač v številno množico tujih izrazov, katerih jc danes natrpano dnevno časopisje. Ima pa tudi namen posloveniti in nadomestiti tuje izraze z dobrimi domačimi. SLOVENSKO - SRBOHRVATSKI SLOVAR Sestavil dr. Albin V i 1 h a r. Vezan v platno 70 Din, po pošti 3 Din več. SRBOHRVATSKO - SLOVENSKI SLOVAR. Sestavil dr. Albin V i 1 h a r. V platnc vezan 60 Din, po pošti 3 Din več. NEMŠKO - SLOVENSKI SLOVAR. Sestavil dr. Franc Bradač s sodelovanjem dr. J. Šlebingerja. Cena 96 Din, po pošti 5 Din več. — Izmed vseh dosedanjih slovarjev je ta slovar najpotrebnejši ne samo uradniku, trgovcu, dijaku, temveč vsakemu, ki sc nemščine šele uči. Slovar je tiskan v latinici. Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva c. 7 vljudno naznanja cenj. odjemalcem, da prihaja vsak dan blago za pred-stoječo jesensko in zimsko sezijo in to za damske in moške obleke ter plašše. Blagovolite nas počastiti z Vašim posetom ozirvma zahtevati vzorce. Državni uslužbenci dobijo blago na obroke pod ugodnimi pogoji in le proti predložitvi uradne oziroma želežniške legitimacije. Brzoavi: Gaspobsnka Miklošičeva cesta 10. Telefon Stev. 2057, 2470, 2979. Podružnico: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital iti rezerve skupno nad Din 16,000.000---, vloge nad Din ^.OOjOOO.OOO—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pocl najugodnejšimi pogoji. uincfsiffi gnolilo. cement itd. if