I zvezelf. CVETJE z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabcc, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. ' j Vsebina 4. zvezka. retjeredni nagovori. 4............................................................97 ^v- Viljeljm iz Šiklija, cerkovnik, spoznavavec 3. reda.......................104 uh tretjega reda sv. Frančiška. 4. Tretjerednik in sv. vera...................106 retjerednikom — politikom........................................................112 aie duhovnega življenja. IV. Pogl. O potrebi zatajevanja......................117 Srbimo za zdravje...................................—......................... 120 Va>ika Sinjska, daljmatinska tretjerednica. IV. Početek skušenj.................124 ^'Poročilo v molitev.............................................................125 Tavala za vslišano molitev.......................................................127 a kitajski misijon............................................................128 ^‘Uisko-frančiškanski koledar za leto 1909. Mesec aprilj ....................128 V GORICI Narodna Tiskarna 1909. khaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 50 h. Naslov za naročila: „Cvetje" frančiškanski samostan v (gorici. Ido e Eulalia. (Dalje). Naši francoski prijatelj sodijo torej, da smo, postavili svojo ev-lalijo na latinska tla zavoljo 'nek e dan j e mejnarodnosti latinskega jezika v znanstvu. V resnici to ni tako. Mi smo izvolili v svoj name11 latinščino zavoljo njene sedanje nevtraljnosti in internacijonaljnost' Nevtraljna je latinščina, ker ni jezik nobenega sedaj živečih narode' na svetu ; internacijonaljna je, ker se je uče blizu pri vseh narodih ropsko-ameriške kuljture vsi, ki potrebujejo in iščejo koliker tolik0 višje izobraženosti. In, kedo bi si mislil? — tudi mej preprostim ljudstvom se semtertja najde človek, ki si zna pomagati z latinščine celo v deželah, kjer bi nihče ne pričakoval kaj takega. Leta 1907 se je vozil italijanski knez Scipione Borgii e sf na svojem avtomobilju „Itala“ iz Pekina v Pariz. Kurjač (franc. chanf' feur, evl. calefactčre) mu je bil mlad jako inteligenten mož Ettof-Guizzardi; ko časnikar se je vozil ž njim Luigi Barzini, slove' pisavec, ki je vso pot opisal v lepi knjigi „Pek i ng-Pa ri s i"! A u t o m o b i I. Eine Wettfahrt durch Asien und Europa in sechzi Tagen“ *) V 19. poglavju „Von der Kama zur Wolga“ pripovedi! jako interesantno, kako se jim je v nedeljo 21. julija ob enajstih do; poldne 30 kilometrov takraj reke Kame na samotnem kraju v sred' Rusije poterlo eno kolo. Zadrega je bila velika. K sreči pride po ces*1 star možek, ki je neko tele gnal Ta jim pove, da najdejo šest vers1 od tam jako spretnega kolarja, ki jim bo kolo popravil, Nikolaja Pe' troviča. V dobri uri so privozili, s kolesom za največo silo neka^ zakerpanim, do kolarjeve hiše. Mož jih je prijazno sprejel ter se ber£ lotil dela, in njegovi pomočniki ž njim. Podajmo nadalje izvir11' tekst: „Wahrend wir diese malerische Gruppe rauher, bartiger Marnih die sich einer so miihsamen Arbeit unterzogen, beobachteten, wandtf sich einer von ihnen zu uns und redete uns feierlich auf lateinisch a" Unsere Oberraschung war so gross, dass wir ihn einige Augenblic^ fassungslos betrachteten, oline zu antvvorten. „Wo hast du das gelernt ?“ fragte ihn Fiirst Borghese. „Ich liabe es fur mich studiert, zu Hause vvahrend des Winters“’ ervviderte der Mann ernst. Dies erinnerte mich an einen andern Lateinkundigen, den ic*' untervvegs antraff, einen chinesischen Wagenflihrer in der Nahe vo11 Hsin-wa-fu. Es war ein christlichen Chinese im Dienste der Kath°' lischen Mission der Provinz Schansi, der von Peking zuriickkehrte i"1^ seinen Brudern Lebensmittel mitbrachte. Aber diese Tatsache ist nid1** Aussergevvohnliches in China, wo Latein die Umgangssprache der Mis' sionen ist und viele Bekehrte es so weit bringen, dass sie sich seinef mit bewunderswerter Gevvandtheit bedienen. Wie es ein Pidgin-EngHscl1 gibt, so gibt es in China auch ein Pidgin-Latein zum Ruhme d1-’5 christlichen Glaubens. *) Leipzig, Hroekliaus. 1908. Cena lepo vezani knjigi 12 K. jjk p) b J M CVETJE z vertov sv. Frančiška. & _________________h XXVI. tečaj V Gorici, 1909. 9. zvezeh. Trefjeredni nagovori. p. k. z. 4. 'In to zapoved imamo od Boga, da kedor ljubi Boga, naj ljubi tudi svojega brata. 1. Jan. 4, 21. Slišali ste zadnjič, dragi bratje in sestre, kako se imamo ^čiti od najsvetejšega Serca Jezusovega, od vsmiljenega Serca Marijinega, od gorečega serca našega svetega očeta Frančiška, ljubezni, in sicer ljubezni do Boga, pa ob enem tudi ljubezni do bližnjega, zakaj, „če kedo pravi, da ljubim Boga, pa dvojega brata sovraži, je lažnjivec. Kedor namreč ne ljubi brata Svojega, ki ga vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi?" (k Jan. 4, 20). Ljubezen do bližnjega je po teh besedah sve-*ega Janeza podlaga ljubezni do Boga; brez ljubezni do bližjega ni in ne more biti ljubezni do Boga. Po natori začne °trok ljubiti stariše in druge, ki so mu najbliže, preden more kaj vedeti o Bogu. Po času je torej ta ljubezen perva. Ali P° imenitnosti je perva zapoved ljubezni do Boga ; zapoved ljube-Zl*i do bližnjega je druga, pa po dolžnosti pervi enaka. Ker Slho zadnjič govorili zlasti o ljubezni do Boga, govorimo de- nes posebej o ljubezni do bližnjega, zlasti o bratovsk' ljubezni, ki jo moramo imeti mej sabo po naročilu Kristuso-vem, ki pravi: „V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci ako boste ljubezen imeli mej seboj". (Jan. 13, 35). Tudi te lju' bežni se bomo učili v najpopolniši meri od našega Gospod Jezusa, od naše nebeške matere Marije, od našega ljubezni p0*' nega očeta sv. Frančiška. I. Dobri rimski cesar Tit se je spomnil nekedaj pri večerji da tisti dan ni storil nikomer nobene dobrote in vskliknil je' „Prijateli, zgubil sem dan!" *) To so pač znamenite, občudovanja vredne besede. Kaj ne, predragi; radi bi kaj več izvedeli 0 možu, ki jih je izgovoril, in njegovem dobrodelnem življenja Cesar Tit je vladal v Rimu samo nekaj čez dve leti, od 79 do 81 po Kristusovem rojstvu. In v tem kratkem času s' je pridobil pri svojih podložnih toliko ljubezen, da so ga im®' novali „radost človeškega rodu". Ob njegovem času 1. 79 j6 hrib ognjenik Vezuvij pokopal pod pepelom, ki ga je izbljuval* tri mesta, Pompeje, Herkulan in Stabije, in hud potres je naredil v južni Italiji veliko škodo. Cesar Tit je berž hitel tja pomagat in tolažit ljudi. V Rimu je bil velik požar, ki je divjal tri dni in tri noči. Tudi kuga je morila ljudi, kaker ne kmalu taka. V vseh teh nesrečah je cesar skušal pomagati, koliki je le mogel. Se vsemi je bil prijazen, vsem je rad odpuščal. so se pregrešili zoper njega, nikaker ni hotel, da bi šel keJ° žalosten spred njegovega obličja. Cel čas njegovega vladanj3 ni bil nihče k smerti obsojen. Njegov brat Domicijan mu je večkrat po življenju stregel, da bi se sam polastil cesarstva* Tit mu je vselej odpustil, le skrivaj ga je prosil se solzami v očeh, naj mu bo vender enkrat dober, kaker se bratu spodobi- Kako si bomo razlagali toliko dobrotljivost paganskeg3 ali ajdovskega cesarja? Alije morda vedel kaj o nauku in zgled3 Kristusovem? Nemogoče to ne bi bilo. Ob njegovem času je bilo gotovo že precej kristijanov v Rimu mej nižjim ljudstvont-Lehko bi bil kaj slišal o Kristusu tudi že preden je bil cesaiV ko je leta 79 oblegal ko poveljnik rimske vojske mesto Jeruzalem in ga podvergel rimski oblasti. Verjetno pa to ni; *) Suetonii Titus c, 8. ska gospoda je kristijane zaničevala, njih vero je imela za Prazno, nevredno, da bi se zmenila zanjo. Vse kaže torej, da Je bil cesar Tit tako dober le vsled natorne postave, ki jo je ®°g zapisal v človeško serce. On po vsi verjetnosti torej ni Poznal zapovedi Kristusove, niti njegovega zgleda. Mi pa vemo, kako je Kristus učil, in poznamo njegove zglede in vender, ko-^iko je kristijanov, ki bi se po svoji dobrotljivosti in ljubezni bližnjega nikaker ne mogli meriti s paganskim cesarjem Titom! Koliko je mej kristijani nevsmiljenja, zavidanja, spodri-vanja, obrekovanja, jeze, sovraštva, preganjanja, zatiranja, celo Pobijanja in moritev, to pač sami veste, ni vam treba še le dopovedavati. Kako malo se svet spominja prelepih besed sv. ^avla, ki jih je zapisal v 1. listu do Korinčanov: „Ke bi člo-Veške in angeljske jezike govoril, ljubezni pa ne bi imel, bi bil k^ker bučeč bron ali zvoneč zvonec. In ke bi znal prerokovati 'n bi vedel vse skrivnosti in imel vso učenost, in ke bi imel Vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa ne bi imel, nisem. . . Ljubezen je poterpežljiva ir dobrotljiva, ljubezen nevošljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje, ni časti lakomna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, Se ne veseli, krivice, veseli se pa resnice; vse preterpi, vse ve-ruje, vse upa, vse prenese1*. (13, 1. 2. 4 — 7). Ali čc svet pozablja te besede, ne pozabite jih tudi vi, ^ragi bratje in sestre! Saj vam prav posebno velja, kar je rekel Jezus svojim učencem, ko se je poslavljal od njih po zad-nji večerji: „Kaker me je ljubil Oče, sem jaz ljubil vas. Ostale v moji ljubezni. . . To je moja zapoved, da se ljubite mej Seboj, kaker sem ljubil vas. . . Če vas svet sovraži, vedite, da Je mene prej ko vas sovražil. Ke bi bili od sveta, bi svet lju-k'l, kar je njegovega; ker pa niste od sveta, temuč jaz sem Vas izvolil od sveta, zato vas sovraži svet". (Jan. 15, 9 id.). Kako imenitne, kako tolažbe polne besede so to, predragi bratje in sestre! Jezus vas ljubi, kaker Oče njega ljubi, in vi Se imate ljubiti mej sabo, kaker vas Jezus ljubi. Ljubite se to-reJ s tako ljubeznijo, ki se bo vsaj nekoliko mogla primerjati ljubezni Jezusovi do vas! To je njegova zapoved. In le če bomo njegove zapovedi spolnovali, pravi Jezus, da bomo ostali v nje-^°vi ljubezni. — Njegova zapoved pa ni samo, da se ljubimo mej seboj; njegova zapoved je tudi, da imamo ljubiti tiste, kii nas= ne ljubijo: »Ljubite vaše neprijatele", pravi, »dobro delajte tenv ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo; da boste otroci vašega očeta, kije v nebesih, ki dela, da vshaja njegovo sonce čez dobre in slabe in dežuje na pravične in nepravične. Če namreč ljubite nje, ki vas ljubijo, kako plačilo boste imeli ? ali ne delajo tega tudi cestninarji ? In če boste pozdravljali samo svoje brate, kaj več. storite? ali ne delajo tega tudi pagani? Bodite torej popolni, kaker je tudi vaš nebeški oče popoln1*. (Mat. 5, 44 — 48). n. Kaker torej Bog ljubi vse ljudi na svetu, dobre in hudobne, tako imajo tudi pravi učenci Kristusovi ljubiti vse ljudi, prijatele in neprijatele. In če je kedo izmej človeških otrok to zapoved natanko izpolnjeval, jo jo izpolnjevala njegova presveta mati Marija. Sveti evangelij nam sporoča najprej neke-tere ginljive dogodbe iz njenega domačega življenja, ki nam kažejo, kako je ljubila Marija tiste, ki so njo ljubili. Angelj Gabrijelj je naznanil Mariji, da je Elizabeta, njena sorodnica, spočela sinu v svoji starosti, in ta mesec je šesti njej, ki se imenuje nerodovitna. Marija pa je vstala tiste dni ter odešla v gore s hitenjem v mesto Juda in vstopila v hišo Zaharijevo in pozdravila Elizabeto. Ostala pa je pri nji okoli tri mesece, dokler je bil namreč sveti Janez rojen. Kako lepa je ljubezen Marijina do tete Elizabete, ki je na svoje stare dni pričakovala svojega pervega veselega dogodka! Kako dobro je-delo Elizabeti to obiskanje in pozdravljenje Marijino! Napolnjena svetega Duha je vskliknila z velikim glasom: »Blagoslovljena ti mej ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! Pa odkod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni? Glej. namreč, ko je bil glas tvojega pozdravljenja v mojih ušesih, je od veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blažena, ki si verovala, ker se bo zveršilo, kar ti je rečeno od Gospoda". Kakih 30 let na to se je vdeležila Marija drugega veselega družinskega dogodka, ženitvanja v Kani Galilejski! Gotovo’ ne, da bi bila tam iskala svojega veselja, temuč, da bi pripomogla k veselju drugih. Saj so bili to pač vbožni ljuje, ki niso imeli dosti prilike dobrot tega sveta se veseliti. Tudi tedaj je■ začelo zmanjkovati vina in Marija je opazila zadrego. »Vina uimajo", je reljla Jezusu, prepričana, da jim on lehko pomaga. Ali Jezus je to kaker odklonil. „Kaj je meni in tebi, žena?" je dejal. Ali Marija zato ni obupala. „Kar vam poreče, storite", Je dejala služabnikom. In res, Kristus je vstregel njeni želji ter storil svoj pervi čudež. Mariskaj se moremo učiti iz tega dogodka, pred vsem, da Marija rada pomaga tem, ki jo ljubijo, *u da njeni želji Jezus vstreže, ke bi sam od sebe tudi ne imel °amena storiti, kar ona želi. Pa to sta dva primera ljubezni, ki jo je imela Marija do svojih domačih in prijatelov. Kaj pa sovražnike, ali je tudi nje ljubila? Na to vprašanje bi se dalo odgovoriti, da v svojem Ponižnem, skritem življenju na zemlji sama za se pač ni imela sovražnikov. Ali tisti, ki so preganjali in sramotili, obsojali in tepli, bičali in križali in vmorili Jezusa, tisti so enake bolečine Prizadevali tudi Marijinemu sercu. Kar je terpel Jezus telesno, vse je terpela v svoji duši Marija ž njim. Ali je zato koga sovražila? O ne! Vsa vdana v voljo božjo je terpela molče, in ko je molil Jezus na križu: »Oče, odpusti jim, ker ne vejo, kaj delajo", je molila gotovo tudi ona ž njim. In ko ji je izročil Jezus z besedami: »Žena, glej tvoj sin!" ne le svojega učenca ljubljenca, temuč po razlagi pobožnih cerkvenih učenikov ž njim vred vse svoje učence, vfee kristijane, in celo sploh vse ljudi, j*h je ona vse sprejela za svoje otroke, dobre in hudobne, hjubi torej vse ljudi, tudi tiste, ki so ko. grešniki in neverniki njeni nasprotniki, njeni sovražniki; zlasti pa ljubi vse katoliške kristijane in skerbi in prosi za nas, ko naša dobra nebeška ruati, skozi vsa stoletja. Ne, ne, predragi, nismo zapuščeni Kvini otroci*) v tej solzni dolini, Marija nas ni in nas ne bo zapustila se svojo nevsehljivo ljubeznijo in Jezus Kristus je sam tudi telesno povsod mej nami v zakramentu ljubezni. Nismo zapuščeni! Kaker nam priča molitev sv. Bernarda, se ni slišalo °d veka, da bi bila ti, o preljubezniva Devica Marija, zapu-s t i 1 a koga, ki je pod tvojo obrambo pribežal, tvoje pomoči Prosil, tvoji priprošnji se priporočal. III. Da Bog človeštva ni zapustil, poterjuje nadalje tudi to, ker je vedno pošiljal na svet svetnike, ki so ljudi, ki so bili *) Kaker se pri nas še vedno moli in poje; le pri nas, in nikjer drugje na katoliškem svetu ! P. St. zašli, vračali na pravi pot in ogenj ljubezni, ki je pogašal, vnovič podkurili. Eden najznamenitiših takih poslancev božjih je bil, kaker vsi dobro veste, naš sveti oče Frančišek. Kolika je bila njegova ljubezen do Boga, ste videli zadnjič; po pravici jo sinemo imenovati seralinsko. Pa njegova ljubezen do bližnjega ni bila manjša. Saj ste pač slišali ali sami brali mnogo iz njegovega življenja ki vam to priča in poterjuje. Slišali ste ali sami brali, kako je Frančišek že v svoji rojstni hiši ko bogatega tergovca sin vsmiljenje imel z vbozimi in mnogo miloščine delil; slišali ste ali sami brali, kako je pozneje, ko je bil že vse zapustil zavoljo Boga in ni imel nič svojega ko svojo borno redovno obleko, včasih tudi to slekel, da jo je podelil vbogaime beraču, ki ga je miloščine prosil; slišali ste, ali morda sami brali, kako je nekedaj neki stari ubogi ženici velel vbogaime dati edino knjigo svetega pisma novega zakona, ki so jo bratje imeli, ker ni bilo nič druzega, kar bi bila mogla prodati, da bi imela denarja za svojo potrebo. Pa ne le vbozim je * miloščino dobrote izkazoval, tudi bolnikom je skušal pomagati s postrežbo, zlasti tistim, ki se jih je vse balo, ki se jih je ko mladenič tudi on od daleč ogibal, — gobavim. Sam pravi v v svoji oporoki: „Ko sem bil v grehih, se mi je zdelo pregrenko videti gobave. In sam Gospod me je popeljal med nje in sem storil vsmiljenje ž njimi. In ko sem šel od njih, se mi je to, kar se mi je grenko zdelo, spremenilo v sladkost duše in telesa". Ali veliko veče ko te in take telesne so bile duhovne dobrote, ki jih je izkazoval Frančišek svojim rojakom in vsi katoliški cerkvi, lehko rečemo vesoljnemu človeštvu se svojimi pridigami in svojim svetim življenjem, ki je toliko dobrih ljudi vnelo k posnemanju. Italijo je skoraj vso prehodil oznanjevaje besedo božjo in poterjevaje svoj nauk z najlepšimi zgledi evangelijskega vboštva, neomadežane čistosti, ostre spokornosti, pri' serčne pobožnosti, ponižne pokorščine do svete rimske cerkve. Ali to mu ni bilo zadosti. Tudi nevernim narodom je hotel oznanjevati nauk Kristusov, tudi nje pripeljati v katoliško cerkev, tudi njih neumerjoče duše pridobiti za nebesa.. Res se mn je posrečilo, da je prišel v Egiptu pred samega suljtana, ki je radovoljno poslušal njegove pridige, seveda pa ne, da bi se bil spreobernil. Rad bi bil Frančišek tudi življenje dal za sveto vero; ali Bog ga je ohranil, ker je bil še potreben svojemu redu. Njegovi bratje v Italiji so tedaj jako potrebovali njegovega nauka in njegovega zgleda. Kako je on še s prav posebno ljubeznijo ljubil svoje redovne brate, tega bi se mogli iz njegovega življenja povedati mnogi primeri; ali za zdaj naj vam zadostujejo le neketere besede iz njegovih spisov, besede, s keteriini jim je priporočal in še vedno nam vsem priporoča mejsebojno bratovsko ljubezen >n sploh ljubezen do bližnjega, tudi do nasprotnikov in prega-njavcev. V 6. poglavju našega sedaj veljavnega vodila pravi sv. Frančišek: „In kjer koli so in se najdejo bratje, naj se kanejo domače mej sebo in brezskerbi naj razodene eden drugemu svojo potrebo, ker, če mati hrani in ljubi svojega telesnega °troka, koliko bolj mora kedo ljubiti in hraniti svojega duhovnega brata? In če keteri od njih zboli, mu morajo drugi bratje streči, kaker bi hoteli, da bi se njim streglo". V 10. poglavju Pa priporoča predstojnikom, ki jih imenuje „ministre", to se Pravi „služabnike“, kako imajo lepo ravnati se svojimi podložnimi, kako naj jih ljubeznivo in dobrotljivo sprejemajo in tako Po domače ž njimi ravnajo, da bodo mogli govoriti ž njimi in delati kaker gospodje se svojimi hlapci, ker ima tako biti, da bodo ministri služabniki vseh bratov. Priporoča tudi, da imamo ljubiti tiste, ki nas preganjajo, grajajo in dolžijo, ker pravi Gospod : „Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas pre-ganjajo in obrekujejo. Blaženi, keteri preganjanje terpe zavoljo Pravice, ker je njih nebeško kraljestvo". V 22. poglavju prejšnjega p er ve g a vodila pa pravi, da so vsi tisti, ki nam kaj hudega store, naši prijateli in jih moramo jako ljubiti, ker . ■mamo iz tega večno življenje. Tudi od sv. očeta Frančiška se torej navzemite, dragi tre-tjeredniki, prave ljubezni do bližnjega, prave, pravim, take, ki se v dejanju razodeva, pa tudi resnično v sercu prebiva. Tista, hi bi se po unanjem kazala, pa bi v resnici izvirala le iz samoljubja, tista je, o keteri piše sv. Pavelj: „Ke bi razdelil v hrano vbozih vse svoje premoženje, in ke bi dal svoje telo, tako da bi se sežgal, ljubezni, to je prave, resnične, serčne ljubezni, pa ne bi imel, nič mi ne koristi". (1. Kor. 13, 3). In taka Prava in resnična bo ljubezen vaša, dragi tretjeredni bratje in sestre, ako boste vedno imeli pred očmi svoj najvišji zgled, ki si ga boste prizadevali posnemati bolj in bolj, namreč ljubezen Jezusovo, ljubezen Marijino, ljubezen našega svetega očeta Frančiška. Amen. Zv. Viljeljm iz Šiklija, cerkovnik, spoznavavec 3. reda. *) Zv. Viljeljm je bil pobožen plemenitaš, ki je živel na dvoru sicilijanskih kraljev. Nekega dne je bil s kraljem na lovu. Kralja je napadel divji merjasec. On ga je rešil gotove srperti, pa divja žival ga je hudo ranila. Hvaležni kralj je hotel svojega rešivca poplačati. Rekel mu je, naj mu razodene svoje želje-Viljeljm ga prosi, da naj mu dovoli dvor zapustiti in v samoto iti, da bo tam zveličal svojo dušo. Ko mu kralj dovoli, se odpravi h sv. Konradu, puščavniku, ki je takrat živel po vodilu tretjega reda sv. Frančiška blizu mesta Noto na Siciliji. V ta spokorni red je stopil tudi Viljeljm ter živel ko puščavnik po naukih, ki mu jih je dal sv. Konrad. Blizu mesteca Šikli (Scicli) si je naredil v gozdu bajto, kjer je molil, premišljeval in pokoro delal. V mestecu je opravljal cerkovniško službo. Ogibal se je sicer družbe in nepotrebnega občevanja z ljudmi, pa je vender ljubeznivo sprejemal osebe, ki so k njemu hodile po tolažbo. Vsmiljen je bil z vbozimi, ki jim je pomagal po svoji moči, zlasti v njihovi bolezni. Bog ga je poveličal z mnogimi čudeži v življenju in po smerti. Ko je preživel v pokori skoraj sedemdeset let, je vmerl 4. aprilja 1404 v petindevedesetem letu svoje starosti. Zvonovi v Šikliju so, kaker se poroča, sami od sebe zvonili ob njegovi sveti smerti. Duhovščina je prišla z veliko množico ljudi k bajti, kjer so našli svetega starčka, ki je mertev še klečal sč sklenjenimi rokami in očmi proti nebu obernjenimi. Neka nebeška svetloba je obdajala njegovo truplo. Prenesli so ga v župno cerkev svetega Matevža, kjer so ga djali v kamnito kersto. *) Winkes, Scraphiseber Tugendspiegel. L’ Aureola serafica, tom. II. Mej zveličane ga je prištel papež Pavel III. 27. junija 1537. Ker so bili prebivavci mesteca na njegovo priprošnjo rešeni kuge 1570, so si ga izvolili za patrona in njegov spomin obhajajo vsako leto na belo nedeljo prav slovesno. Leta 1873 so presedli župnijo od sv. Matevža v cerkev sv. Ignacija, kamer so Prenesli tudi telesne ostanke bi. Viljeljma. Na pomoč ga kličejo v bolezni kile in za dež v veliki suši. Njegov praznik obhaja vsa tamkajšna škofija, ki ima svoj sedež v mestu Noto. Mnogi župniki se tožijo, da ne morejo dobiti dobrega cerkovnika ali mežnarja. Za dobrega cerkovnika namreč zahteva cerkev ne samo, da zna gdo mašnika obleči in sveče prižigati, leinuč tudi, da se spodobno vede v cerkvi, doma in v družbi. Cerkovnik mora biti vesten in pošten, da nobene reči, tudi koščka sveče, brez župnikovega dovoljenja v cerkvi ne vzame. Skerbeti mora, da je cerkev vsaj vsaki ponedeljek dobro, ne na pol pometena, da ne visijo pajčevine po zidu, po oltarjih in Podobah. Gledati mora, da vsaki dan obriše klopi in spovednice, da osnaži sveče po službi božji. Znati mora oltarje okusno le-Potičiti s cvetlicami. V cerkvi in zakristiji ne sme govoriti, ako n' prave potrebe, glasno pa nigdar. Dalje mora biti vljuden in Postrežljiv z vernimi, zlasti ko želijo opraviti sveto spoved. Svojega duhovnika mora ne samo spoštovati, temuč tudi slu-*ati, kar in kaker mu naroči; zakaj v cerkvi mora zapovedo-vati župnik, ne pa cerkovnik, kaker se pogosto ravno nasprotno S°di. Dobro mora paziti, da ne vgasne večna luč pred oltarjem, kjer je shranjeno presveto Rešnje Telo. Po teh navodilih naj Se ravna tudi cerkovnik, keterega ima vsaka mnogoštevilna in dobro vrejena skupščina tretjega reda. Ta naj namreč skerbi, da bo kapela ali oltar tretjega reda okusno s cvetlicami olepšan na dan mesečnega zbora ali skupščine, na praznik sv. Frančiška, sv. Ludovika kralja in patrona tretjerednikov, sv. Elizabete Ogerske, patrone tretjerednic, in za druge redovne slovesno-sfi. Udje tretjega reda, tu dajajte lep zgled! P. A. F. Duh tretjega reda sv. Frančiška. Dr. P. G. R. 4. Tre tj er e d ni k in sv. vera. Jezus nam pripoveduje v lepi priliki, kako je sejavec vse-jal dobro seme na svojo njivo, ko so pa ljudje spali, je prišel sovražnik in prisejal ljuljko mej pšenico. (Mat. 13, 24). Tu vidimo v podobi, kar se godi tudi naše dni in sicer naše dni v obilniši meri, kaker nekedaj. Koliko jih je namreč dan današnji, ki spe v malomarnosti, brez skerbi za dragoceno seme sv. vere, ki ga je vsejal Jezus Kristus v njih serca. Koliko jih je, ki si nič ne prizadevajo, da bi to seme v njih sercih kalilo in obrodilo svoj sad! Koliko jih je, ki ne mislijo kaker le na posvetne potrebe,, ki nikoli ne povzdignejo duha nad malenkosti vsakdanjega življenja! Celo poveršno se učiti verskih resnic jim ni mari, nikar da bi jih globočje premišljevali. Nekedaj ni bilo tako. O pervih kristijanih pripoveduje Dejanje aposteljnov (2, 42), da so bili stanovitni v nauku apo-steljnov, to se pravi, da so se radi učili, kar jim je bilo verovati, in sprejete resnice tudi neprenehoma premišljevali, tako, da so se jim globoko v serca vtisnile in vse njih življenje prešinile in prenovile. Zato so se v sredi spačenega, hudobnega sveta svetili, kaker zvezde v temni noči. Terdno versko prepričanje jih je delalo močne in na vse pripravljene, po opominu sv. Petra (I, 3, 15) „pripravljeni tudi odgovor dati vsakemu, ki bi jih vprašal po vzroku njihovega upanja". In s koliko bistroumnostjo so odgovarjali sveti marterniki obojega spola, vseh stanov in vsake starosti na zvita vprašanja svojih sodnikov! Res, nad njimi se je izpolnila obljuba Jezusova, ki je rekel svojim učencem: „Ko vas bodo pa v shodnice vodih in pred gosposke in oblasti, ne skerbite, kako in kaj boste odgovorili in kaj boste rekli; zakaj sveti Duh vas bo učil tisto uro, kaj je treba reči". (Luk. 12, 11. 12). Tega nikaker ne smemo tako umeti, kaker bi jim bil Jezus obljubil, da bodo v takih stiskah po narekovanju sv. Duha govorili resnice, ki se jih prej niso nigdar učili, temuč le, da jim bo dal sv. Duh najti hitro prave besede, ki bodo mogli ž njimi povedati, česer so prepričani v svojih sercih. To prepričanje in torej to znanje so korali že prej imeti in tudi živeti po njem; sicer bi jih ne bili '*neli za kaj voditi pred sodnike. Za neznane resnice bi tudi ne bili mogli biti pripravljeni vmreti, kaker so bili. O vseh svetih •narternikih bi se torej smelo reči po pravici, kar beremo v cerkvenih molitvah o sveti Ceciliji: »Častitljiva devica je vedno evangelij Kristusov nosila v svojih persih in ne po dnevi ne P° noči ni prenehala z nebeškimi pogovori in molitvijo'1. Tako pervi kristijani! In dan današnji? Alije morda zdaj katoliškemu kristijanu menj potrebno, da ve, kaj ima verovati? to je dan današnji pač ravno tako, če ne še bolj, potrebno. Han današnji, ko se ljudje raznih ver in never vse križem shajajo in mešajo po svetu, je za tiste katoličane, ki ne podajo naukov svoje vere, kaker bi morali, nevarnost veliko veča, kaker je bila v starih časih, ko so ljudje le bolj zase živeli in s krivoverci in neverniki redko ali nikoli niso Prišli v dotiko. Zdaj je to drugači. Vse okoli nas in že tudi v Sredi mej nami vstaja več in več prav zagrizenih sovražnikov Vere Kristusove, ki si na vso moč prizadevajo spodkopati ker-šcanstvo ter vničiti popolnoma zlasti katoliško cerkev, prepričani, da, če ta pade, pade vse drugo samo od sebe. Kaj se je zgodilo na Francoskem, je zadosti znano in zadosti grozno. Pri nas niso še tako daleč, ali že imajo večinoma v oblasti višje 'n srednje, več ali manj tudi že ljudske šole. Znanstvo, slov-stvo, časopisje je po veČem ali nekod skoraj popolnoma v njih r°kah in po njem se širi nevera kaker povodenj, kaker ve-s°ljni potop na vse strani, ne le po mestih in tergih, že tudi P° vaseh in vasicah vse gori v poslednja gorska sela. Nevarnost je torej velika, ne le za učence po višjih in srednjih šo-'ah, tudi za odrasle katoliške kristijane, zlasti meščane in de-lavce po mestih, pa tudi za kmetiško ljudstvo po deželi. Kaj Se vse natveza ljudem, kaj se vse govori in piše in tiska in bere zoper duhovščino, zoper škofe, zoper papeža, zoper katoliško cerkev, zoper Jezusa Kristusa, zoper Boga samega! In kako učeno je navidez vse to! Kako imenitne in razsvetljene Se čutijo oznanjevavci novega znanstva, znanstva nevere in svobodomiselnosti! Kako zaničujejo, zasmehujejo, psujejo mračnjake, ki verujejo še, kar je Kristus učil, kar so aposteljni °znanjevali, kar katoliška cerkev veruje in verovati vkazuje! Mračnjak, nazadnjak, klečeplaz, tercijalj in kar je še takih le* pih priimkov — to mora biti že hraber junak, ki se jih ne vstraši. In v resnici ni lehko tudi za popolnoma prostega človeka, plavati proti reki, kaj še le za takega, ki je kaker koli navezan na ljudi, ki plavajo, kamer reka dere ! In reka dere, dere, dere — kam ? — v pogubljenje! Kedo more vstaviti ta tok? Le Bog! Ali on je dal človeku pamet in prosto voljo in po tem, koliker je vsaki prejel te in one in kaker je ali po nji ali proti nji živel, po tem ga bo sodil, oprostil in poplačal, ali obsodil in kaznoval. „Za priči kličem denes", pravi Bog že v starem zakonu, „nebo in zemljo, da sem postavil pred vas življenje in smert, blagoslov in prekletstvo. Izvoli torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod" (Deut. 30, 19). V novem pa je naročil Kristus: „Pojdite po vesoljnem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarjenju. Kedor bo veroval in kedor bo kerščen, bo zveličan, kedor pa ne bo veroval, bo obsojen11 (Mark. 16, 15. 16). Vera, ki nam jo je Bog razodel in jo katoliška cerkev uči, je torej pred vsem potrebna k zveličanju. Ali ta vera, to vidimo očitno in moramo priznati, ta vera je dan današnji v veliki nevarnosti. In to velja več ali menj za vsakega, imenitnega in preprostega, učenega ih neučenega. Vsaki je torej dolžan misliti na to, kako si jo bo ohranil $ebi, pa tudi kako more pomagati, da si jo ohrani bližnji, ali da jo zopet najde, ako jo je zgubil. Pomočki v ta namen morejo biti gotovo različni; eden mej njimi in ne najzadnji je, o tem ni dvojiti, tretji red sv. Frančiška. Sv. Frančišek sam, ki bi ga sicer protestantje radi častili ko nekakega predhodnika svojega Lutra, je bil v resnici tako ponižno veren in tako vdan rimski katoliški cerkvi, da se cerkvene molitve njegovega godu po pravici začenjajo z besedami: »Frančišek, mož katoliški" (»Franciscus,vir^catholicus"), kaker se podobno začenja tudi napis na grobu, ki mu ga je oskerbel sam papež Gregor IX: „V. S. C- d. FRANCISCI ROMANI" t. j. »Moža serafinskega, katoliškega, apostoljskega, Frančiška Rimskega" In kaker je bil sam katoliški, tako je hotel, da imajo biti katoliški vsi njegovi redovni bratje. V 19. poglavju pervega vodila naravnost zapoveduje: „Vsi bratje naj bodo katoličani, naj žive in govorijo po katoliško, če se pa keteri oddaljijo od katoliške vere in katoliškega življenja v besedi ali v dejanju '*n se ne poboljšajo, naj se iz naše bratovščine popolnoma izključijo". V drugem, okrajšanem vodilu, ki ga je poterdil ptjpež Honorij, pa naroča že glede tistih, ki žele biti sprejeti v red, »naj jih ministri skerbno izprašajo o katoliški veri in cerkvenih zakramentih, in če vse to verujejo in hočejo zvesto spoznavati in noter do konca stanovitno deržati" itd., potem še le jih smejo sprejeti v poskušnjo. Čisto enaka je določba tudi za ženske, ki hočejo vstopiti v red sv. Klare. Glede tretjega reda Pa pravi pervotno vodilo berž v 1. poglavju: „Če bodo keteri hoteli to življenje deržati in se jih k temu deržanju sprejme, naj se pred sprejetjem podveržejo natančnemu izpraševanju o katoliški veri in o pokorščini do imenovane cerkve. In če to za terdno obljubijo in zares verujejo, se smejo sprejeti. Skerbno Pa se je treba varovati, da se kak krivoverec ali ki je na sumu krivoverstva ali slabega imena, kaker koli v to življenje ne sPrejme. In če se najde, da je bil kak tak sprejet, naj se berž ko berž naznani preiskovavcu krivoverske hudobe, da se kaznuje". — Naposled naroča skerbni oče še v svoji oporoki, kako imajo bratje ravnati s takim bratom (1. reda), ki ne bi kil katoličan. Sč vso previdnostjo, da jim ne ujde, ga imajo Poslati v Rim kardinalju ostijskemu, zaščitniku in svarivcu reda. Iz vsega tega je pač zadosti jasno, kako ostro je zahteval sv. Frančišek katoliško pravovernost od vseh, ki se mu kaker koli hočejo pridružiti. Da to tudi v novem vodilu III, reda papež Leon XIII. ravno tako zahtevajo, vidimo berž v 1. § per-Vega poglavja: „Sprejeti se smejo le taki, ki so . . . zlasti terdni v sveti katoliški veri in v podložnosti do rimske cerkve in aPostoljskega sedeža". — Pa morda si bo kedo mislil: „To je že vse prav in lepo, vender vaš tretji red glede vere nikomer nič ne hasni. Tretje- redniki imajo vero, pa ne od tretjega reda, ker so jo morali 'meti že preden so bili sprejeti. Drugi, ki je nimajo, pa ne morejo in ne marajo stopati v tretji red; saj ga zaničujejo iz dna serca in zasmehujejo o vsaki priliki in nepriliki". Temu nasproti moramo povdariti mi, da tretji red vender le more koristiti in mnogo koristiti glede vere pervim in morda kaj tudi drugim, gotovo pa tistim, ki so v sredi mej temi in °nimi, in teh jc dandanašnji še največ. 110 l Tretji red koristi glede vere najprej svojim udom, ker jin* vero ohrani. Drugi jo pogostoma zgubijo, ker bero slabe knjige in časopise; njim pa je to prepovedano. Seveda je prepovedano tudi drugim, ali ti niso nigdar radovoljno sprejeli te prepovedi in se torej tudi ne menijo za njo; oni pa so jo sprejeli radovoljno, ker so sami radi vstopili v III. red, oni jo bodo torej tudi radovoljno deržali. To velja tudi sploh glede vsega življenja po veri. Vsi kristijani so zavezani k takemu življenju, ali drugi se k temu nišo posebej premišljeno in radovoljno zavezali, tretjeredniki pa so se, oni bodo torej radovoljno tudi res tako živeli. In spodbujal jih bo k temu vedno tudi lepi zgled \ njih redovnih bratov in sester. Da bodo pa mogli natanko po svoji veri živeti, jo bodo skušali dobri tretjeredniki tudi natanko spoznati. Ne bo jim zadostovalo samo to, kar so se ko otroci učili iz katehizma, ob času, ko so bolj na besede mislili, kaker na to, kar besede pomenijo. Ko tretjeredniki bodo skušali svoje znanje čedalje bolj spopolniti, resnice svete vere tudi prav in natančno razumeti-V ta namen bodo posebno pazljivo posiušali pridige in ker-ščanske nauke, pa tudi sami radi brali sveto pismo in njega razlago in druge dobre knjige o veri in njenih resnicah, če kake reči sami ne bodo mogli razumeti, bodo o pervi prilik' poprašali duhovnika, zlasti patra voditelja njihove skupščine-Tako bo znanje tudi preprostih tretjerednikov in tretjerednic lepo rastlo in bodo sčasoma zadosti učeni, da bodo mogli tudi druge učiti. In kako lepo bo doma ob nedeljah in praznikih) ako bosta oče tretjerednik ali mati tretjeredn ca sama učila svoje otroke, preden so še v šoljskih letih, in pozneje, ko se že v šoli uče katehizem, pomagala jim in razlagala, kjer kaj ne morejo sami umeti. Ravno to lehko storita teta ali stric, k' nimata svojih otrok. Takim samskim tretjerednikom in lretje-rednicam bo semtertja mogoče tudi iz drugih hiš otroke okoli sebe zbrati, zlasti take, ki vejo, da jih lastni stariši sami nic ne uče. Ako znajo lepo pripovedovati mikavne zgodbe svetega pisma, jih bodo kaj lehko privabili. In koliko dobrega bodo tako storili! Tako rekoč igraje, brez vsake sile, brez zopernega-strahovanja bodo vsadili perve kali svete vere v mlada nedolžna serca, ob času, ko se najlažje primejo in za vselej vko-ninijo. Kako se bodo mogli veseliti pozneje, ko bodo videli, d& ^j'h mali trud ni bil zastonj! Bog je blagoslovil njih delo in *e tu poplačal z lepim vspehom ; kako ga bo še le tam, kjer tudi najmanjše dobro dela ne ostane brez plačila! Pa ne le samo otrokom, tudi odraslim in celo nasprotnikom vere morejo o priliki mnogo koristititi tretjeredniki, ki so v kerščanskem nauku dobro izvedeni. Nasprotniki niso vsi ter-duvratni, tudi niso vsi vere popolnoma zgubili; ponavljajo vgo-y°re, ki so jih kje slišali ali brali, na videz morda s prepričujem, ali celo sč zasmehom, ali v serci žele vender le do-kuza, ki bi jih prepričal o resnici, ter jim vernil mir, ki jim ^a je vzela dvojba. I)a v takih primerih ne bodo v zadregi, treba tretjerednikom seveda najprej jako natančnega zna-nja in posebne hitrosti v mišljenju in spretnosti v govorjenju, potem pa tudi velike poterpežljivosti. Ne bati se niti raz-čljivega vgovarjanja; odgovoriti smejo včasih šaljivo, nigdar Pa ne razdraženo, zbadljivo in surovo. Vse to ni vsakemu dano, *ato tudi ni vsaki dolžan na ta način naravnost braniti svojo Vero. Dolžan je pa vsaki po svoji veri živeti in tako nasprotnikom dokazati vsaj to, da kerščanska vera dela človeka v vsakem oziru spoštovanja vrednega. In že to je zadosti dokaza, č je dobra in torej resnična. „Ne more namreč dobro drevo slabih sadov delati, niti slabo drevo dobrih sadov delati". (Mat. 18). Bodite torej vsi tretjeredniki in vse tretjerednice v vsem Sv°jem dejanju in nehanju taki, kaker veste, da imate biti po božjih in cerkvenih zapovedih in vašem svetem vodilu. Bodite sicer ponižni, prav iz serca ponižni, „skromnost vaša naj bo znana vsem ljudem" (Fil. 4, 5), vender „naj sveti vaša luč pred 'judmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega očeta, k' je v nebesih" (Mat. 5, 16). Zlasti se nigdar in nikjer ne sramujte in ne bojte očitno spoznati svojo vero. „Vsaki, ki bo mene spoznal pred ljudmi, spoznal bom tudi jaz njega pred Svojirti očetom, ki je v nebesih; kedor me bo pa zatajil pred ijudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim očetom, ki je v nebesih", pravi naš Gospod Jezus Kristus (Mat. 10, 32. 33). Pa, dragi tretjeredniki, tudi sv. Frančiška ne zatajujte pred ijudmi! Ne sramujte se svojega reda; častitljiv, katoliški red je! On vam ne dela sramote; glejte, da je vi njemu ne boste! Pogumno in brez boječnosti se pokažite povsod, kar ste; tre-tjeredniki svetega Frančiška, sprednja straža katoliške cerkve, brambovci vere Kristusove! Lepo je to, časti vredno, serce-povzdigujoče, — vender še ne zadosti! Še več morete in morate doseči! Namnožiti se morate, da vas bo kaker listja in trave, prava černa vojska kerščanstva. Že se je začelo živo gibanje tudi mej možmi in mladeniči. Ljubljanska moška skupščin3 ima, kaker se poroča, že jako lepo število dobrih, vnetih bratov — 76! Več ali menj vas je tudi v drugih skupščinah, ki niso še ločene v moške in ženske. Vsaki izmej vas pa pozna vsaj še enega dobrega kristijana, ki bi se rad pridružil tretjemu redu, ke bi ga le prav poznal. Naj nagovori takega moža ali mladeniča, naj ga povabi, ne bo se dolgo branil in kmalu bo vaše število podvojeno. Ti novi bratje pa bodo tudi vedeli vsak za keterega, ki bi rad vstopil; vaše število se bo početverilo, in tako dalje! Še je pri nas katoliško prepričanje živo mej ljudstvom; „mladeniška organizacija" kaj mogočno raste; veselo, hvale vredno! Le nekaj bi bilo še želeti: cerkvenega posvečenja v tretjem redu, soeijaljni organizaciji velikega papeža Leona XIII. Na delo torej, bratje, na delo tudi ve, sestre! Tudi vam velja vse rečeno; tudi ve morete mnogo storiti za vero Kristusovo, nje rast in vspeh. Trefjerednikom — politikom. 1>. H M. Žalostna so poročila, ki so prihajala zadnja leta s Francoskega : o izgnanju redovnikov, o vgrabljenju cerkvenega premoženja, o odstranitvi verskega poduka iz šol, kratko, o silnem preganjanju katoliške cerkve. In ni še konec; pričakovati, ali bolje, bati se je še vse hujega, ker v Franciji, kedo še tega ne ve, se načertoma dela na zatertje ter odpravo pred vsem katoliške, potem pa sploh vsake vere. Ko se ozirajo sedaj sovražniki cerkve v Francijo s ponosom, in to deržavo vesoljnemu svetu stavijo za zgled, naj bi pač služil neveseli pogled na njo katoličanom drugih deržav v svarilo in resen opomin ! AToghčni so nasprotniki katoliške cerkve na Francoskem, ker so oni, ki stoje na kermilu deržave, njeni najhuji sovražniki. Cujmo, kakšno je mišljenje neketerih pervih vladnih mož. Vičani, sedanji poljedeljski minister, je 1. 1906, koj po volitvah, rekel v zbornici, da si je prizadeval se svojo stranko že od oekedaj, »zvezde na nebu vgasniti", to je, vero v posmertnost zamoriti. Klemanso (Clemenceau) je pisal (v svojem delu „La •nGlee sociale" in v listu „Aurore“), še preden je bil minister, s*avke, kaker: „Jaz porečem Bogu: ako nisi zadovoljen z me-n°j> bi me bil moral drugačnega vstvariti, in ničeser mi na to ne bo mogel odgovoriti". Ali : „Po vzgledu velikega odpadnika, mojega plemenitega pradeda, ne čutim v sebi nobenega nagnjena k podložnosti". Žore (Jaures) je rekel 11. febr. 1895 v zbor-n'ci: „Ke bi se v otipljivi postavi prikazal pred ljudmi sam ^°g, bi venderle človekova perva dolžnost bila, pokorščino mu °di'eči, in v njem gospoda, keteremu se podveržemo, ne videti, aiT1pak le enacega, s keterim občujemo". Sedanji justični minister Briand je v nekem nagovoru rekel ljudskim učiteljem : »Prišel je čas, da iz sere francoskih otrok izrujemo staro vero, k' je dopolnila svoj namen, ter denemo na nje mesto luč svobodomiselnosti. Čas je, da se kerščanskega mišljenja osvobodimo. Izgnali smo Kristusa iz armade, mornarice, šol, bolnišnic, sirotišnic, sodišč: izgnati ga moramo iz deržave sploh". Buisson, tudi izmej mož, ki vlečejo francoski deržavni voz, je zapisal (i0- avg. 1904 v list »Radical"): „Naš cilj je, narod kaker rodbino in posameznega človeka od cerkve odtergati...... Mi ho- čenio deržavo brez Boga, šolo brez Boga, županstvo brez Boga, sodišče brez Boga, vedo in nravnost brez Boga". Sovražnost vlade proti cerkvi se je začela koj po vsta-novitvi tretje republike. Razne okoljnosti, keterih pojasnjevanje bi nas predaleč speljalo, so nanesle, da je ime »katoliško" dobilo Pomen'„protirepublikansko“. Kaker znano, je papež Leon XIII. °Pominjal francoske katoličane naj se oklenejo republike. Ali, ke bi bili katoličani tudi iskali svojo rešitev v republiki, in bi s® bili družili sč vsemi zmernimi strankami, bi za nasprotnike vonderle bili imeli radikaljce in socijaliste, ki ne bi bili miro-VaP> dokler bi ne bili katoličani oropani vsacega vpliva. Dobri katoličani so si želeli nazaj čase kraljestva in se volitev niso vdeleževali. Tako so h kermilu deržave prišli le strogi repu- blikanci, nasprotniki katoliške cerkve, ker za republikanca velja le tisti, ki se je kerščanstvu odpovedal. Francoska republika se v resnici tudi sme ponašati, da 30 let sem katoliški cerkvi ni izkazala nobene dobrote, pač pa, da je dolžnosti do nje, sprejete vsled pogodbe, koliker mogoče, slabo spolnjevala. Tako je n. pr. sam Pariz priča, da je ovirala popravljanje starih in zidanje novih cerkev. Pri nastavljanju urednikov za deržavne službe je nevernim osebam prednost dajala. V nobeni drugi deržavi se ni duhovščina tolikanj tlačila, višja in nižja, svetovna in redovna brez razločka. Kar je bil za rusko cerkev Pobedonoscev, to je več ko 30 let za katoliško cerkev na Francoskem Dime (Dumay), vodja bogoslužja. Mej-tem, ko so se ministri 20 do 25 krat menjali, je on vedno ostal na svojem mestu. Zlorabljal je pred vsem pogodbo glede imenovanja škofov. Predložil je dva moža po pogodbi, ali vedno dva, keterih eden je bil sicer veren in pobožen duhovnik ali za škofa nesposoben, drugi pa zmožen, ali popolnoma vladen mož. Za keterega koli se je potem papež odločil, posledice so bile v vsakem slučaju iste: vlada je mogla segati poljubno v cerkvene pravice. Zato že Leon XIII. semtertje ni hotel poter-diti za škofa nobenega izmej od vlade predloženih mož. Republikanski prefekti, podprefekti in župani so vodji bogoslužja pomagali in grenili življenje župnikom. Kaker s hlapci so delali ž njimi. To kaže jasno, zakaj so škofje in duhovniki tako malo premogli. Duhovščini je bilo prepovedano vsako prosto gibanje, kaker: skupna posvetovanja škofov, okrajni ali škofijski cerkveni zbori, katoliški shodi. Zato niso mogli škofje složno delati mej seboj, ne duhovščina se škofom. Vsak je hodil svojo pot. Tudi katoliški časniki so bili overti. Od leta 1880 je vlada vedno očitniše pritiskala cerkev i° zveste katoličane. Najnovejše preganjanje pa nam je tako še v spominu. Pričeli so z izgnanjem redovnikov. Ne brez vzroka! Ker je vlada pri najmanjši priliki zagrozila z odtegnje-njem plače, zato je svetovna duhovščina pustila politiko pr* miru. Redovni duhovniki so bili menj odvisni in'so se tudi res prosteje gibali. Zato je rastel njih vpliv pri ljudstvu v isti meri, kaker je ugled svetovne duhovščine ginil. Njim so katoliški stariši izročali vzgojo svojih otrok. Njih šole je obiskovalo vec učencev, kaker deržavne. Priljubljeni pri ljudstvu so bili re- dovniki in redovnice tudi v bolnišnicah, sirotišnicah in drugih zavodih. Ali brezbožna vlada je sklenila redovništvo s Francovega odpraviti. Že 1. 1902 je to storila z jezuiti, benediktini, kartuzijam, karmeliti in neketerimi drugimi redovi. Samostansko premoženje je pograbila. Obetala je priprostemu ljudstvu, da bo s tem denarjem vstanovila delavske zavarovalnice za starost. Bogastvo samostanov je računila na edno milijardo in Pol to je 1500 milijonov. Ker pa se je, kaker v Napoleonovem ^asu, cerkveno premoženje prodajalo pod nič — marisketeri kogat jud je s to kupčijo le še bolj obogatel —, prejela je der-Zava vsega vkup le osem milijonov. Zavarovalnic pa ni vsta-°ovila do današnjega dne. Tako je bilo ljudstvo že opeharjeno; zgubo pa bo vsled pregnanja redovnikov še dalje dolgo čutilo. Koliko več davka mora zdaj plačevati za deržavne šole, bolnišnice itd.! Na Francoskem, pa tudi zunaj Francoskega, se je menilo, da se bo cerkvi sovražna politika pač kmalu končala. Ali vihar se ni polegel, ampak še le ojačil se je. Po volitvah so prišli na kermilo še odločniši sovražniki. Lotili so se pri nastavljanju nekih praznih škofij. S hlinjeno prijaznostjo je vlada terjala od Rima, da prepusti pji prosto in neodvisno nastavljanje škofov in župnikov. V zahvalo bo republika posamezne zupnije priznala ko »bogoslužne družbe", ki pa bodo pod der-zavnim nadzorstvom. Take pogodbe papež ni mogel poterditi. brezbožna vlada je odgovorila 9. dec. 1905 z »ločilno" postavo. Od nekedaj so bili prepričani vsi, ki so dobro mislili, da je blagostanje narodov mogoče le v prijazni edinosti svetne in cerkvene oblasti; kaker mora telo neločljivo združeno biti z dušo, da more bivati človek na zemlji, tako mora biti deržava, h' skerbi za telesni blager, in vera, ki skerbi za dušni, v vedni terdni zvezi. So namreč neketere reči, ketere gredo v področje cerkvene in posvetne oblasti obenem. I)a bi se nobeni teh oblaki ne godila krivica, je cerkev glede takih reči sklepala pogodbe ali konkordate z deržavami. Tudi mej Rimom in Fran-c'j° je bila taka pogodba. V žalostnih časih pod Napoleonom I. sklenjena, ni bila sicer prevgodna za cerkev, vender se je je cerkev deržala, dokler ni vlada razglasila »ločilne" postave. Ta Postava ni samo pretergala pogodbe (konkordata), ampak vzela cerkvi na Francoskem vso javno pravico. Francoska republika cerkve kot take več ne pozna. Ne pozna ne škofij ne škofov* ne župnij ne župnikov. In tako je tudi katoliško bogoslužje sedaj na Francoskem v veliki negotovosti. Sicer je rečeno v p°' stavi, da ostane bogoslužje očitno in vsakemu pristopno, Ali s to določbo je cerkev na slabšem kaker keterokoli društvo. Zgodilo se je, da je iz neke pariške cerkve Cerkvenik vu® zapodil neko ženšče, ki je prišlo noter brat neki brezbožni časnik, in da je, ker takrat službe božje ni bilo, vrata za njo zaperl. Iztirana je tožila, in mežnar, od sodišča obsojen, je pl®' čal 50 frankov kazni. Tudi župniku se v cerkvi ne prizna nobena pravica; on torej nima moči, v cerkvi kakih izgredov preprečiti. Ako opravlja noter službo božjo, jo opravlja kaker kak potujoč duhovnik. Cerkve so deržavna ali občinska last* dolžnosti popravljati jih pa te nimajo. Čez cerkve so od det' žave nastavljeni „bogoslužni odbori", ki štejejo po velikosti kraja 15 do 25 oseb. Vsak čas pa deržava »bogoslužni odboi“‘ lehko odstavi, ako se ji zdi, da ne spolnjuje svojih dolžnosti-Tako deržava kerščansko življenje lehko zaduši, keder in kjer hoče. Zunaj cerkve je duhovnik brez vseh pravic. Župan lehko prepove, kaker se je tu in tam zgodilo, spremljati v cerkveni obleki pogrebni sprevod, kaj še le procesije! Na javnih krajih je prepovedano vsako versko znamenje razen v cerk\»i in na pokopališču. Na Francoskem so zdaj res blizu tam, kjer so bili leta 1792; razloček je le ta, de še ne teče kri. K temu ni vzroka, ker je vse mirno, manjka katoli' ške zavednosti. Druga težava, ki se ima ž njo francoska cerkev sedaj bojevati, je pomanjkanje gmotnih sredstev. Vlada ni le vsake plače odtegnila vsem od škofa do zadnjega kapelana; vzela ji*11 je (2. jan. 1907) tudi stanovanja. Glede mašnih vstanov je hudomušno rekla: „Ker deržava ne prizna nobene cerkve več, tudi ne more skerbeti, da bi se maše opravljale". In tako je vse cerkveno premoženje in vse vstanove deržava poropala. N®' stalo je resno vprašanje, od kod se bo jemala v prihodnje duhovščina? Res, pri vstopu v bogoslovnico morajo biti višji razlogi merodajni; ali, da take razmere ni mogoče, da ne k* ostrašile tudi mladeničev, ki imajo resničen poklic in najboljše namene, to je jasno. Ali ni žalostno, da so se morali poprijeti* da se prežive, mnogi duhovniki kakega rokodelstva ali oberti? Pravi svetnik bo moral biti mladenič, ki si bo odslej izvolil duhovniški stan. Svetnikov pa je malo na svetu. Skoraj gotovo bo nastopilo torej v kratkem času občutno pomanjkanje duhovščine. Marisketera cerkev bo ostala brez duhovnika. Sicer je zdaj tu in tam pri tolikem brezverstvu, tudi mej priprostim ljudstvom — cerkve so tudi ob nedeljah in praznikih skoraj Prazne — duhovnik že res skoraj odveč. (Dalje prih.) Vaje duhovnega življenja. P. A. M. IV. Poglavje. O potrebi zatajevanja. Kako potrebno je zatajevanje samega sebe nas uči sv. apostelj Pavelj, ko pravi: „Ako boste namreč po mesu živeli, boste vmerli; ako pa boste dela mesa z duhom zamorjevali, boste živeli". Rim. 8, 13. Zatajevanje je čednost, ketera stori, da kristijan s terplje-njem in mertvenjem kroti svoje meso ter se trudi zatreti grešno Poželjivost in huda nagnjenja. Ali smo bili vedno prepričani, da je zatajevanje s ker-ščanskim življenjem tesno združeno in neobhodno potrebno za naše zveličanje? Ali smo mislili na to, da ss nam nobena vaja tolikokrat ne priporoča v sv. evangeliju, kaker vaja v zatajevanju in da besede Gospodove: človek si mora silo storiti, samega sebe zatajiti, svoje življenje sovražiti, svoj kriz nositi in za Kristusom hoditi, po nauku svetnikov nič druzega ne pomenijo, kaker, da se moramo zatajevati? # Ali smo bili prepričani, da je to ravno to, kar uči sv. aPostelj Pavelj, ko pravi: „Keteri so pa Kristusovi, so svoje nieso križali z grehi in poželjivostmi vred"? Gal. 5, 24. Ali smo tudi mi tako prepričani, kaker so bili svetniki, da se duša, ketera se ne zna nič zatajevati, prav gotovo po- stavi v nevarnost, da se spremene njena slaba nagnenja v strasti, strasti pa jo pahnejo v pogubljenje ? Zatajevanje daje grešniku priložnost, da zadostuje božji pravičnosti, in kristijanu, da se klanja božji svetosti. Veš napredek v čednosti in kerščanski popolnosti sloni na tej vaji V" zatajevanju. Kaker je razberzdanost in prevelika prostost vir vseh hudobij in vzrok vsega hudega, tako je zatajevanje podlaga čednosti in vir vseh dobrot. Učimo se od svojega božjega učenika to čednost visoko ceniti in ljubiti. Lahko bi bil on, ke bi bil hotel, rojen v bogastvu, lahko bi bil živel v veselju, lahko bi bil vmerl brez bolečin; vender si je izvolil vboštvo, terpljenje in smert na križu. Vsaketeri, ki to čednost ljubi, vedno išče kako, bi se mogel zatajevati ; vadi se v tej čednosti in po zgledu svetnikov se veseli, ako se more kaj zatajiti. Veseli ga, keder dobi priložnost, da si je treba silo storiti. Ako ga kedo žali, ni vznemirjen, se noče maščevati, vedno ostane do njega enako ljubezniv. Ne pritožuje se nič čez težave pri vaji čednosti, dopa-dejo se mu osebe, ketere se znajo premagovati in rad se pogovarja o zatajevanju. Ker pa dobro ve, da mora biti življenje pravega kristjana vedna pokora, in da toliko napredujemo v popolnosti, koliker sami sebi silo storimo, se mu zdi, da je dan zgubljen, keterega je preživel brez zatajevanja. Zato piše pobožni Tomaž Kemp-čan: „Strah pred težavo ali trud v bojih mnoge ovira v napredovanju in gorečem poboljšanju. Toda mej vsemi v čednostih najbolj rastejo tisti, ki s trudom moško prenašajo, kar jim je bolj težko in nasprotno. Zakaj tam človek bolj napreduje, ter si služi večo milost, kjer samega sebe premaguje in v duhu zatajuje. Le toliko boš rastel v dobrem, koliker boš sam sebi sile storil14. Po teh znamenjih se vprašajmo, ali cenimo in ljubimo zatajevanje? O moj Bog! večna modnfst, tebi ne dopadejo duše, ketere se ne znajo zatajevati. „Modrost, kje se najde? in kje je mesto razumnosti? Človek ne pozna nje cene in ne najde se v deželi tistih, ki sladno žive44. Job 28. Napolni me, o Gospod, milostno z ljubeznijo in spoštovanjem zatajevanja, da bom potem, ko se odrečem nasladnosti in veselju življenja i*1 Serčno pri vsaki priložnosti sam sebi silo storim, s teboj ne-razločljivo združen in bom mogel govoriti se sv. Pavlom: „S Kristusom sem na križ pribit". Gal. 2, 19. Celo življenje našega nebeškega učenika je bilo vedno zadevanje, saj pravi sv. apostelj Pavelj: „Kristus ni sam sebi doPadel, temuč kaker je pisano: Zasramovanja tistih, ki so tebe zasramovali, so name padla". Rim. 15, 3. Zasramovanje in zaničevanje je Kristus voljno prenašal, bi ljudi pridobil, tedaj njim za ljubo. Njegovo meso ni bilo, kaker je naše, vpornosti podverženo; delal je vedno po nagibih Duha, vender nas on uči po svojem preroku, da je vedno 2*vel v terpljenju in delu. „Vbog sem in v težavah od svoje Mladosti", Ps. 87. 16, in sicer zato, da bi nas učil ljubiti zatajevanje in da nam je milost pridobil. Porabimo torej in posnemajmo njegov zgled. Kristijan, keteri ljubi zatajevanje, redno kroti svojo spačeno natoro, berzda svoje strasti, zatira svoja slaba nagnenja in vrejuje vse svoje moči, svoje notranje in zu-nanje čute po nauku sv. vere. Ne brani se terpeti težav in rad Se odpove vgodnostiin in veselju, tudi dovoljenemu. On beži Pred svetom in posvetnim veseljem in rad se odpove mehkuž-n°sti. Ker ve, da je njegovo telo suženj, ki se rad upre svojemu gospodu, ako se ga- predobro redi, zato mu odtegne včasih tudi kaj potrebnega, da ga s tem vpogne in podložnega °hrani, kaker govori modri v sv. pismu: „Kedor svojega hlapca z mladega mehkužno izreja, bo pozneje njegovo termo čutil". preg. 29. 21. Slednjič si vedno prizadeva, v vsem Jezusu Kristusu po-doben postati in rad vidi, da je ž njim v zapuščenosti in pomanjkanju na Kaljvariji in na križu. Vprašajmo se, kako smo Se mi doslej vadili v zatajevanju, kako smo zatirali svoje strank berzdali svoje čute, kako smo ravnali se svojim telesom. Moj Bog, ker obstoji velika sreča kristijana v tem, da sledi tvojemu Sinu, in ker mu morem le po poti zatajevanja slediti, zato se hočem z veseljem zanaprej vaditi v tej čednosti, llaj mi, o moj Bog, tvojo milost in vtisni globoko v moje serce besede, ketere je On sam govoril: „Kedor hoče za menoj priti, naj zataji samega sebe, naj vzame vsaki dan svoj križ nase 'n naj hodi za menoj". Luk. 9. 23. Skerbimo za zdravje! Vsakega človeka perva in najimenitniša dolžnost je gotovo : skerbeti za dušo. Ali pri vsem tem vender ne smemo pozabiti na telo, ki je posoda duše, in sicer prav dragocena posoda, dragocena zlasti zato, ker je ne moremo nadomestiti z drugo, ako eno pokončamo. Kedor hoče torej Bogu služiti) ta mora tudi za telesno zdravje skerbeti. Res je sicer, da se Bogu lehko služi tudi z oslabelim, z bolnim telesom, in imamo za to mej svetniki in svetnicami mnogo krasnih zgledov. Al* kedo nam bo oporekal, če terdimo, da so zdrava telesa vender le najbolja tudi za službo božjo? Saj sv. cerkev sama gleda na to, da si izbere za mašnike, ki imajo opravljati službo božjo v ožjem pomenu besede, koliker se le da!, krepke in zdrave mladeniče. Bolniki naj bodo seveda le potolaženi! Oni store svojo dolžnost, ako so v bolezni iz ljubezni do Boga poterpežljivi i° udani; mi hočemo reči samo to, da je zdravje tudi z ozirom na dušo velike vrednosti, in zato opominjamo: Skerbimo za z d r a vj e ! So namreč dvojne verste ljudje, ki v tem ne delajo prav* neketeri za zdravje preveč skerbe, drugi premalo; še bolj jasuo rečeno: gospoda navadno preveč, priprosti ljudje pa ne redko premalo. Srednja pot bo tudi tukaj, kaker povsod, najboljša. Tisti, ki skerbe preveč, naj bodo samo omenjeni! Da bi človek za telo, ki je obsojeno v smert, čez mero skerbel, to bi bilo nespametno. Kje bodo ob vstajenju drage obleke, zlati perstani in uhani, ki so nekedaj mehkužno telo lepotičili? Ne bo jih več, zakaj vse to bo prešlo. Razdišala se bo vsa še tako dragocena dišava, in nekedanja skerb za telo se ne bo poznala na njem. Samo čednost ln greh bo še spoznati, pervo po častitljivosti, drugo po ostudnosti telesa. So pa tudi ljudje, in njih število ni majhino, ki za telo premalo skerbe. Ne pravimo, da mu ne dajo jesti in piti, saj se to včasih morda še v preveliki meri godi; pač pa se premalo brigajo za zdravje telesa. Pri tem pogosto zajdejo v neko nasprotje: če je se skerbjo za zdravje združeno kako zatajevanje, pa bodisi še tako majhino, o, tedaj se na skerb za zdravje kaj hitro pozabi; kedar Pa gre za mehkužnost, tedaj se pa ravno tisti ljudje na zdravje sklicujejo. V cerkvi jim je po leti prevroče, po zimi premraz; v gostilni mej dimom in kvartarni pa zmirom prav. Preveč v*ivati je seveda zdravju škodljivo; „ali kedo se bo vedno Premagoval ?“ pravijo taki ljudje. Podlaga torej je tudi telesnemu zdravju, kaker dušnemu, utajevanje. Kar nam škodi, tega se ogibljimo, če tudi težko; kar nam pa koristi, tega se po svojih močeh deržimo, če tudi ne gre brez premagovanja. To je glavno vodilo! V posameznosti se pa seveda mi ne moremo spuščati, zakaj to je stvar zdravnikov. Le nekaj bolj splošnih nasvetov hočemo dati; spregovoriti hočemo o rečeh, ki se same ob sebi razumejo, in jih vsak sam ve, samo misli ne na nje. Tako bi pred vsem priporočali snažnost pri ljudeh in ži-vmi, v hiši in zunaj hiše: to je pervi pogoj zdravja! Zato se Je pa treba zjutraj pošteno umiti in snažno, svojemu stanu primerno, obleči. To velja ne samo za odraščene, ampak tudi za °troke. Če se ti ne znajo še sami, naj jih umije in napravi mati, ali pa kaka veča hči. Kako gerdo je videti sem ter tja majhine otroke, ki se jih derži vmazanost enega ali še več tednov, mejtem ko se nosi njih stariša sestra kaker kaka mestna gospodična. Namestu da si zvija lase in barva lica, naj h* rajši vzela skledo vode in umila mlajše bratce in sestrice, 'n jih lepo počesala, da se jim na glavi kaj ne zaredi. Poglejmo v hišo, od koder smo videli priti to nališpano S°spodično! Ura je že deseta, pa nihče še ni postlal, nihče od-Perl oken, da bi se malo prezračilo; otroci se valjajo po tleh v Prahu in smeteh pol nagi in vmazani, kaker bi bila voda najdražja stvar na svetu. Tako pa ni samo denes, dan za dnem Se to ponavlja. Potem ni čuda, da se bolezni vedno bolj širijo, ^a vedno nove nastajajo; eden glavnih vzrokov je nesnaga. Nepotrebni lišp, ki se zapravi zanj toliko težko prisluženega denarja in pa mnogo drazega časa, zdravju prav nič ne koristi, ^asprotno še dostikrat škodi; snažnost pa, ki je tako po ceni, le polovica zdravja. Se snago v tesni zvezi je čist in dober zrak. Odpirajmo torej zjutraj, ko vstanemo in se opravimo, da se nam izba do-hro prezrači; pa tudi mej dnem je treba večkrat odpreti, zlasti °h lepem vremenu. Tisti so v veliki zmoti, ki mislijo, da se po zimi ne sme odpirati oken, ako je zakurjeno; da bi namreč toplota ne šla vun. Seveda ne bomo v peči kurili, ob enem P" cel dan odperta okna imeli, to se razume, da ne; ali vedet* moramo, da smerdljivi zrak ni samo škodljiv, ampak se tud' ne segreje tako hitro kaker sveži, da torej na toploti še pridobimo, če včasih, recimo na vsaki dve uri za kakih pet minut odpremo, da se zrak spremeni. Ni se treba torej tako neznansko bati, kaker tisti, ki bi po zimi najraji še vrata zazi' dali, da bi nihče z odpiranjem vetra ne delal in mraza spuščal v izbo. Najboljši zrak pa vživamo, kedar smo na prostem. Kmet) ki ima svoje delo zlasti zunaj na polju, je navadno tudi zdraVi ako sicer redno živi. Drugače pa je z rokodelci in z delavci po tovarnah: ti morajo večino svojega življenja preživeti v- za-duhlih prostorih, ki jih dostikrat še zračiti ne morejo in ne smejo. Če je enemu prav, da se okno odpre, pa drugemu nit tebe boli glava od slabega zraka, tvojega soseda pa zobje, če le malo veter potegne. Kaj je tukaj storiti ? Naj bi skerbeli taki ljudje, da se vsaj ob prostih urah in dnevih, zlasti ob nedeljah in praznikih navžijejo dobrega zraka. Čemu torej ravn° ob teh dneh posedati po zakajenih, nesnažnih gostilnah, namesto iti na sprehod v bližnjo okolico, ako mogoče v gozd, al' kamer si že bodi, samo da se vživa čisti zrak, ki je našemu telesu tako potreben kaker ribi voda ? Kedor bo tako delal, hodil ob pondeljkih vesel in zdrav na delo, ne pa bolan in bolj utrujen kaker ob sobotah zvečer domov prihaja. Posebne važnosti za zdravje je nadalje zmernost v je**' in pijači. In koliko se v tem oziru greši zoper ljubo zdravje-Nimamo v mislih preobjestne gospode, ki si zmišljuje drage izredne jedi in pijače, ki so pri vsem tem dostikrat tudi zel° škodljive; pač pa mislimo zopet na priproste ljudi, in sicer o" tiste, ki mej tjednom stiskajo in stiskajo, ob nedeljah in paznikih pa gre vse po gerlu, na tiste, ki bi svoji družini še neslanega kropa kmalu ne privoščili, da imajo le sami za gostiln0 več. Družina doma zmerzuje, otroci vpijejo po kruhu, mati j'*1 more le se solzami tolažiti; oče pa s pijačo in kvartarni zapravlja svoje zdravje in svoj tjedenski zaslužek, ki bi lehk° vsa družina živela od njega, če ne po baronsko, pa vendef pošteno. Mari bi pil oče doma svoj kozarec vina, otrokom Pa kruha in sadja; to bi bilo veselo in srečno družinsko živ-Ijenje, ki bi mu ne manjkalo tudi blagoslova božjega. Kaj naj potem porečemo h temu, da take verste „očetje“ 'n »možje" rešujejo tako imenovano „socijaljno vprašanje"?! Naj rešijo najpervo sebe in svojo družino, potem naj milijo še le na kaj druzega. Čudni, neumljivi ljudje ! Zemljo bi radi v nebesa spremeni, vsem bi radi pomagali, samo za tiste, ki so jim najbližji, n'majo ne serca, ne časa. Njih otroci so slabi, bolehavi radi Pomanjkanja dobre, tečne hrane; sami pa tudi niso zdravi, ker s* vse preveč privoščijo. O vi čudni reševavci socijaljnega vprašanja, doma, doma ga rešujte, doma skerbite, da boste Obeli vsi, kar vsacemu gre, da bo za vse prav preskerbljeno; Pfed domačim pragom pometajte! Kaj pa post, ali škodi zdravju ? — Tako kaker je dandanašnji splošno vpeljan v katoliški cerkvi, gotovo ne, nasprotno še koristi. Ni dolgo tega, kar smo brali v nekem nemškem znanstve-nem listu spisek nekega zdravnika o postu. V tem spisku je rečeno, da se dandanašnji v prav mnogih deželah preveč mesa je> in da to na zdravje slabo vpliva. Naši bravci se bodo nasmehnili, „saj ga še nimamo ne, kako bi ga potem jedli!" No, n hočemo le reči, da je post, tak kaker je zdaj v naši cerkvi vPeljan, tudi glede zdravja koristen. Veliko strožji post kaker baša ima ruska cerkev; seveda bo menda tudi pri njih blizu tako kaker pri nas: ubogo ljudstvo, ki se težko posti, ga derži, 8°spoda, ki bi to lehktj storila, pa ne. Komer je kaj za zdravje, mora posebno paziti, ako je po °koliščinah prisiljen po gostilnah obedovati, da ne stakne kake žlezni radi pokvarjenih jedi in pijač, kakeršnih se zlasti po Različnih postajah veliko proda. Ako je le količkaj mogoče, naj » Želodec poterpi do doma ali pa vsaj do kake zanesljive in do-kre gostilne. Cigaret nam pa menda ni treba omenjati, kako škodljive s° zlasti tistim, ki jih ravno največ pokade, namreč mladim ljudem. Pa kaj pomaga? Svari in svari, reci tudi ostro besedo, 2astonj bo. Samo grob stori konec temu prismojenemu veselju. Zdravju pa škoduje tudi vsaka hudasstrast, ako je dovolj ne krotimo. Slaba stanovanja, preuaporno delo, tovarne, vse to ni vedno pravi in glavni vzrok bolezni ali prezgodnje smertir ampak nekaj druzega: greh, strast, to zlasti mori ljudi. O da-bi mogli mertvi govoriti! koliko bi lehko povedali živim! Mi smo jih pomilovali, ko so vmirali, da so obsojeni v tako zgodnjo smert. In res so bili obsojeni, pa obsodili so se sami, k° so se vdali strastem. Mladina, še tebi nekaj besedi: Ne bom imenoval grehar ki te tolikanj vleče in mika, ki ima pa tako strašne posledice dušo in telo. Ta greh zlasti ruši zdravje in koplje grobove, ta greh ti jemlje erdečo barvo z lic, ta ti izmozgava moč iz telesa. O da bi mogli grobovi govoriti! kaj bi ti vse povedali) kako čudne reči in strašne bi prišle na dan! Ali tudi od živih se lehko učiš, ljuba mladina! Poglej te sence, ki se premikajo leno in mertvo mej nami, ali boljše rečeno: nikar jih ne glej’ ne poslušaj njih gerdega govorjenja, beži daleč od njih, da se ne okužiš, da se ne zastrupiš! Beži, beži, beži! P. V. K. fV'/\9(S/v>o Ivanka Sinjska, daljmatinska tretjerednica. P. M. S. IV. Početek skušenj. Perva leta po njenem spreobernjenju sem ji priporočil nekega spovednika, in ko je bil ta premeščen iz Sinja, pripO' ročil sem ji drugega, potem tretjega, o katerih sem bil prepfi' čan, da so najsposobnejši za to. Gledal sem, da za BogoflV postavi v nje svoje popolno zaupanje. Prizadel sem si tudi, da bi si dobila drugega duhovnega voditelja namesto mene. Hodil*1' je k rečenim spovednikom, ali mene ni hotela nikedar pozabiti-odreči se mojemu jako slabemu vodstvo. — Bog zna, da se hinavsko ne ponižujem; resnica je, kar pravim o slabem vodstvu od moje strani. Uspešno voditi take osebe more sam0 resnično kreposten človek, ki natačno pozna tisto versto duhovne znanosti (askeze), ki uči, kako treba voditi duše h kerščanski popolnosti, in zraven tega, da mu ni se sedmimi pečati zape' ^atena knjiga tista uzvišena znanost (mistika) ki kaže, kako tfeba pomagati pobožni duši, da z voljo in razumom, ojačenim 1 nadnaravnim delovanjem svetega Duha dojde do popolnega Rinjenja z Bogom, nekaljeno resnico in neskončnim dobrim, k°Hker se da doseči v tem vmerljivem življenju. Mej tem se ni še končalo pervo leto, in Bog popelje Ivko na tisto pot, po keteri navadno vodi izvoljene duše. Njeno okušanje je bilo zelo težko in ni prestalo do smerti. To pa, ^emur pravimo trapljenje duha, je trajalo brez prestanita sedem Celih let, in postajalo je vsaki dan veče in strahovitiše. Sumnja 0 vrednosti svojih spovedi, strah, da ne ljubi Boga in da ni v m'losti božji, tema v pameti, otožnost in nemir v sercu, popolno Pomanjkanje vsake čutljive tolažbe v prejemanju svetih sakra-'hentov pokore in obhajila, neizrekljive smertne tesnobe duha, skušnjave proti veri, proti upanju, proti vsim čednostim: to je k>l pravi pekel za njo, kaker je sama se žalostnim sercem Povila. Pri vsih tih britkostih se je hotela še le zdaj naučiti brati, je tudi kmalu dosegla, ker je bila zelo bistroumna. Tedaj ■P je gospodinja nekolikokrat pokazala, kako se piše; in tudi to se je hitro naučila. Zdaj me po gospodinji poprosi, naj bi mi s od Negove Marija Pavlič, od Kapele Marija Mali, Apolonija Gutman, od Sv. Jurija na Ščavnici Marija Merčnik, od Vurberga Karelj Kramberger, od Sv. Lenarta pri V. Nedelji Jurij RižnaL Anton Bezjak, Martin Muhič, Terezija Majcen, Neža Janžekovic> Marija Hanželič, Marija Lah, od Sv. Lovrenca v Slov. gor. Marija Ostrž, Ana Rep, Ana Fras, Ana Petek, Neža Šotner, Jurij Nigl, Ana Kekec, Ana Rep, Marija Zelenko, od Sv. Marjete niže Ptuja Lucija Bratušu, od Sv. Petra pri Mariboru Jožefa Lešnik cerniške: Elizabeta (Terezija) Košuta. Dalje se priporočajo v pobožno molitev: č. p. Teodorik Murn, ki se že 1. julija 1. 1. ne more premekniti, s postelje; neka bolna tretjerednica kamniške skupšične; br. Metod Šarc, lajik reda manjših bratov konventualjcev v Čresu (Istra); neka °d božiča bolna tretjeredniea, ki terpi posebno po noči velike bolečine, da bi ji vsmiljeni Bog, če je njegova sveta volja, po Priprošnji Matere Božje, sv. Jožefa in sv. Frančiška podelil ljubo zdravje v pomoč bratu duhovniku tretjeredniku, ki mu je po zgledu sv. Marte vestno skerbela za hišne potrebe; neka tretjerednica priporoča svojega sorodnika, ki terpi v nogi hude bolečine že 6 mesecev; tretjerednica A. K. v Z. za pomoč v veliki stiski in zadregi; neka gospodinja za zdravje pri živini 'n blagoslov pri hiši; neka mati priporoča svojo hčerko, da bi napredovala v dobrem; neka tretjerednica dva brata, da bi Potihnil prepir mej njima; H. T. za pomoč v dušnih in telesnih težavah; dve bolni osebi svetotrojiške skupščine; neko dekle Priporoča svojega brata za spreobernjenje in stanovitnost v dobrem sedaj ko je poklican k vojakom, nadalje sebe in vse svoje,. Posebno pa stariše za zdravje in poterpežljivost ter vdanost v božjo voljo; J. Gr. priporoča pokojno mater in bolnega dušnega Pastirja; E. G. za milost stanovitnosti v dobrem. Zahvala za vslišano molitev. Neka oseba se zahvaljuje preblaženi Devici Mariji in sv. Jožefu za naglo ozdravljenje poškodovane roke; neka tretjerednica presv. Sercu Jezusovemu, bi. Devici Mariji in sv. Antonu, da je po obljubljeni in opravljeni devetdnevnici zadobila zdravje, brez zdravniške pomoči; neki tretjerednik iz Vojnika za prejete milosti; J. G. presv. Sercu Jezusovemu, Mariji, sv. Jožefu in sv. Antonu za večkratno pomoč v raznih potrebah;. El. Gl. presv. Sercu Jezusovemu, Mariji, sv. Jožefu, sv. Frančišku Seraf., sv. Antonu in sv. Vincenciju Pavl. za milost poklica v redovni stan; M. C. sv. Antonu, daje našla neko zgubljeno dragocenost. 12S Za kitajski misijon je poslala v Kamnik Marija Dolinar: 10 K; k nam g. Štefan Jenko, vikarij v Podgrajah (p. Ilirska Bistrica) 3 K. Rimsko - Frančiškanski koledar za leto 1909. Mesec aprilj. 1. četertek: sv. Martina, d. m. 2. petek : Mnti Božja 7 žalosti, sv. Frančišek Paveljski, sp. 3. sobota : sv. Benedikt Filadeljfijski sp. 1. r. P. O. 4. nedelja, cvetna: sv. Izidor, šk. c. 11. 5. pondeljek: sv. Vincencij Fererij, sp. 6. torek: bi. Tomaž Toletinski, m. 1. r. 7. sreda: bi. Marija Krescencija, d. 3. r. 8. četertek, veliki: bi. Julijan sp. 1. r. R. P. 9. petek, veliki: bi. Arhangelj, sp. 1. r. 10. sobota, velika : bi. Karelj Secij-ski, sp. 1. r. 11. nedelja, velika: sv. Leon I. p. ' c. u. I*. O. V. O. 12. pondeljek, velikonočni : bi. Angelj Klavaški, sp. 1. r. 13. torek, velikonočni: sv. Hermene-gild, m. 14. sreda, velikouočna: sv, Justin, m. 15. četertek velikonočni: sv. Cirili Aleksandrijski, šk. c. u. 16. petek, velikonočni: sv. Ralaelj ar-bangelj. P. O. (ponovljenje obljub). 17. sobota bela: sv. Cirilj Jeruzalemski, šk. c. u. 18. nedelja, bela: bi. Andrej Hiber-non, sp. 1. r. 19. pondeljek: bi. Konrad Askulanskii sp. 1. r. 20. torek : bi. Leopoljd Gajški sp. 1-{• 21. sreda: sv. Anzeljm, šk. c. u. 22. četertek: sv. Soter in Kaj, m. 23. petek: bi. Egidij, sp. 1. r. 24. sobota: sv. Fidelij Sigmarinški, sp. 1. r. kap. (I*. O.) 25. nedelja, 2. po vel. noči: sv-Marko evang. ; spomin božjega groba. 26. pondeljek: Mati Božja dobrega sveta. 27. torek: bi. Jakob Ilirski, sp. L f- 28. sreda: bi. I.ukezij, sp. 3. r. P. O’ 29. četertek : sv. Peter, m. 30. petek: sv. Katarina Sijenska, d. P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse v cerkvah 3 redov sv. Frančiška-P. O. „ „ „ samo za ude svetovnega III. reda, (P. O.) , , „ v kapucinskih cerkvah. R, P. , rimsko postajo s popolnoma odpustkom. V. O. , vesoljno odvezo za ude svetovnega III. reda. Das Latein unseres Muschiks war etvvas russifiziert/ aber er bediente sicli seiner hinreichend gut, um uns mitzuteilen, dass, wenn wir erinudet seien, wir in das anstossende Haus gehen mochten, wo wir ausruhen und Milch trinken konnten. Wir fanden hier nicht mir Milch, sondern audi lierrliche Walderdpeeren, die die Fran des Mei-sters uns diensteifrig vorsetzte.“ Dovolj tega! Če morejo preprosti ljudje, Rusi, Kitajci, ki niso videli nigdar nobene gimnazije, vender toliko se naučiti latinščine, da morejo ž njo dopovedati svoje misli in morda celo v zadrego spraviti visoko izobraženo evropsko gospodo, ali ne bi smeli vprašati, zakaj ne bi mogla prav latinščina kaker negdaj tako tudi še dandanašnji biti mejnarodni pomožni jezik? In ni jih malo po svetu, ki so še vedno te misli. Tako je pisal n. p. Dr. Karl Schnabel v dunajskem »Vaterland" 31. januarja 1908: „Man spekuliert, arbeitet fiir eine allgemeine Weltverkehrssprache und sucht nach klinstlich gebildeten Sprachen — Volapuk, Esperanto — iiber dieses neueste Sprachgebilde ist eine franzčsiche Broschtire vor kurzem in Pariš erschienen unter dem bezeichnenden Titel „La sottise čsperantine" — man will eine neutrale Sprache, aber man bedenkt nicht, dass die Sprache etvvas organisches ist, das sich fort-bildet. Die lateinische Sprache ist und vvare di neutrale, aber auch organisch sich entwickelnde Sprache, die vvie sie die Sprache der Kirche und der Wissenschaft war und auch noch ist, auch die praktischeste fiir das soziale und auch politische Leben in gevvisser Hinsicht sein kbnnte. Nur dUrften die Zunft-Philologen nicht das ausschlaggebende Wort haben. Die wiirden sich strauben ihre Schulsprache modem fort-zubilden. Lassen wir sie ganz ihrem goldenen und sjlbernen Sprach-zeitalter. Aber wir bilden die Sprache nach unsern jevveiligen Zeitbe-dtirfnissen; aus dem todten Latein machen wir vvieder eine lebende Sprache-" V resnici se mnogi trudijo, da bi dosegli ta namen. Imajo tudi svoje časopise v več ali menj dobri latinščini pisane. Nam je znan eden: „Vox Urbis", ki izhaja 12. leto, zdaj po enkrat na mesec v Rimu. Lastnik in administrator mu je vitez Aristide Leonori, Roma, piazza del Gesti 48; stane na leto zunaj Italije 9 lir. Natorno je, da taki časopisi ne morejo biti prijazni novim vmetno narejenim jezikom. „Vox Urbis" ima v junijevi štev. 1. 1907 daljši spis pod naslovom „Quid de lingua Esperanto censeamus?" Pisal ga je 1. Wabner v Varšavi, torej rojak Zamenhofov ; vender odločno odklanja esperanto: „Nam si comparamus linguas, quaenam lingua, Čjuamvis callide ex lingua latina fabricata, pulchridinem eius, amoeni-tatem, varietatein, opulentiam forfnarum, vini invictam logicam attin-gere et aequare potest? Heu! misellam illam formulam „desperatani“ corani magnifica splendida hera romana 1 Heu mutilatam, pannis vix vestitani, paene nudatam degenerem filiam nobilis ampla insignique toga amictae matris! — — Quid auteni niaxime ab imperitis rerum-que expertibus extollitur in hoc garritu esperanto ediscendo? Brezij tpmnnrp pum cunprniM prilepi nnaop 'unpifprnnf ---- intpr Hipe olirtun* inter nienses tres, binos! — Sane: ut quae res est miserrima, ita ati emendum facillima. -- Cui tanien ? Qui in niarsupio pecuniam habet. Quaenam autem hic illa pecunia necessaria? — Lingua latina est aliae-que ex aliqua parvula parte, quas omnes si prius cognitas habeas, iam tum brevi tenipore esperanto discas: tum scilicet x per y so-luto, recte dices facile et celeriter rem aedificari posse ; nam quantum temporis ad parandum fundamentum consumpseris, imprudens noti addis“. Tako Poljak. V julijevi štev. leta 1908 pa piše Amerikank T. Chave, ex oppido S. Boise, Idaho: „De linguis viviset mo rt ui s Ad Magistros Linguae Latinae". On sodi o esperantu menj ostro: Non ludifico, non exagito Esperantismum: suis officiisfungitur, suis laudibus cumulatur; at suis finibus continetur, neque illarum lingua-rum quae veri nominis sunt principatum obtinere meretur." Priporoča torej, naj se išče boljši način poduka v lutinščini. Ali naj še nadalje dokazujemo, koliko je na svetu razumnih mož, ki sodijo, da bi mogla tudi dan današnji za mejnarodni pomožni jezik služiti latinščina? Menda je to zadosti. In naša evlalija, kaj je druzega ko latinščina v novi, moderni, lehki in elegantni obleki, bogatejši in celo pristojniši ji od stare, vender ne menj veličastni ? C h a' ■ ve sicer hoče: „Latinorum gloriosissima lingua ita hominibus famule-lur, ut nemini potestatem novas leges in se condendi concedat , -mi smo si pa vender vzeli to pravico, prepričani, da s tem ne moremo škoditi nikomer, pač pa koristiti človeštvu. (Dalje prih.) Knjižna novost. Beitrag zur Liisung des Weltsprachproblenis. Pan - Arisch. Vorsclilag zur Ausarbeitung einer I n t e r n at lo n a 1 e Hilfssprache nebst Skizze einer Universal-Grammatik auf Grund der Physiologie der Sprachlaute von P' L.. Friedmann. Preis Mk. 1,20 Kr. 1,40 Fes. 1:,50. — 1908 — Verlag von Cecil BSgel. Altona, Elbe. To knjižico smo prejeli v oceno iz Altone in radi spregovorimo o nji kaj besed v poterjenje našega svarila pred esperantom. Friedmann (po .Progresu' pseudonim) pozna dozdanje poskuse določbe mejnarodnega jezika vse do espe-ranta in vidi njih napake. Očitno je učen jezikoslovec zlasti doma v primerjajočem glasoslovju lil strogo dosleden glede znanstvenega pravopisa, ki naj bi se dal obče - arskemu pomožnemu jeziku. Vjema se z nami tudi v tem, da bi se naj v novem jeziku iz latinščine vzete besede izgovarjale po staro latinsko. Latinska debla naj bi se, ko primeroma dobro znana in razumljiva, vender le provizorično rabila, Sčasoma naj bi se prešlo na neki obče-arski jezik posnet enakomerno po romanskih, germanskih in slavenskih jezikih. V tem se s pisateljem ne moremo zlagati, kaker tudi v slovnici, ki jo določuje temu jeziku, ne; nikaker namreč ne bi bila arska, najmenj pa lehka in praktična. Knjižica je p* vender interesantna in priporočila vredna.