NAVODILA ZA GEOGRAFSKO RAZISKOVALNO DELO MLADIH Metka Špes* V tokratni številki Geografskega obzornika objavljamo zajetno število napotkov oziroma navodil za geografsko raziskovalno delo. Namenjena so predvsem mladim raziskovaleem, ki delajo prve radovedne korake v svel znanosti pa tudi njihovim mentorjem, ki jim večkrat zma- njka idej, hrabrosti in tudi volje, da bi mlade usmerjali k samostojnemu razmišljanju in razisko- vanju, v to koristno in prijetno, a zahtevno dejavnost, ki je le posredno vezana na obvezne šol- ske programe. Navodila bodo s pridom uporabljali dijaki, ki se želijo s svojimi raziskavami odzvati na vsakoletne razpise gibanja "Znanost mladini" oziroma na podobna občinska in regij- ska srečanja, koristila pa bodo verjetno tudi mentorjem geografskih krožkov oziroma ostalih šolskih aktivnosti. Večji del predlogov je sestavljenih tako, da bo mladim in mentorjem nudil le osnovno oporo pri raziskovalnem delu in upamo, da s tem ne bomo omejevali inovativnih, samostojnih, samosvojih raziskav, s katerimi so se že doslej mladi večkrat izkazali. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so mladi raziskovalci najuspešnejši pri proučevanju domačega kraja oziroma pokrajine, zato tudi s pričujočimi navodili vzpodbujamo prav tovrstne raziskave. Navodila za raziskovalno delo so pripravili sodelavci Inštituta za geografijo Univerze, Geo- grafskega inštituta Antona Malika, Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, ki so poleg tega tudi pripravljeni pomagati z dodatnimi napotki in pojasnili. Upamo, da bodo pripravljena navo- dila vzpodbudila veliko mentorjev in mladih, da bodo začeli malo drugače spoznavati svoje okolje in razmišljati o pojavih in se morda le odločili za samostojno raziskavo. Vendar pa naj to ne bo le privilelgij odličnjakov in "malih genijev", svoje okolje in pojave v njem znajo prav dobro opazovali tudi "povprečni učenci", zgodnje privajanje na samostojno delo, razmišljanje in inovativnost pa bo koristila vsem, ne le potencialnim znanstvenikom. Uporabnike navodil pa tudi pozivamo, da nam sporočijo, kakšna je njihova uporabna vred- nost, morebitne pripombe in želje in če bi kazalo tudi v bodoče na tak način pomagati mladim raziskovalcem. NEKAJ OSNOVNIH NAVODIL ZA SESTAVO NALOGE TEHNIČNA OZIROMA OBLIKOVNA STRAN NALOG Prva stran nalog naj obvezno vsebuje nasle- dnje podatke: * mag., Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana. 1. Naslov naloge 2. Ime in priimek avtorja ali avtorjev ter razred 3. Šola (kraj in uradni naziv) 4. Kraj in datum sestave naloge 5. Ime in priimek mentorja Na drugi strani naloge naj bodo podatki, kaj naloga obsega: 1. Obseg teksta (število strani) 2. Število in vrsta prilog, npr. 20 anket, 17 fotografij itd. 3. Posebej naj bo označeno, če je naloga v več mapah oziroma če so npr. nalogi priložene karte v rolah ipd. Na tretji strani naj bo kazalo vsebine z ozna- čenimi stranmi. • Naloga mora imeli strani paginirane. Če so risbe in druge ilustracije med tekstom, naj bodo tudi le paginirane enako kol tekst, torej ne z lastno paginacijo ali celo z rimskimi šte- vilkami oziroma črkami. • Če pa so risbe in druge ilustracije same zase, torej kot priloge, naj imajo lastno pagi- nacijo s seznamom na prvi strani. VSEBINSKA STRAN NALOGE 1. V prvem poglavju naj bo prikazan namen oziroma cilj, ki si ga je raziskava zasta- vila (zadošča odstavek ali polovica strani) 2. V drugem poglavju naj bodo prikazani načini, s katerim se skuša cilj naloge doseči. Gre za krajši prikaz metod (npr. na osnovi literature, statističnega gradiva, anketiranja, terenskega dela sploh, na osnovi že sestavlje- nih navodil, z metodo primerjave itd.). 3. Naloga naj ima zaključek oziroma pov- zetek glavnih rezultatov, ki jih je dosegla. Najboljši je strnjeni prikaz po točkah. V za- ključku naj ho povedano, katera vprašanja so ostala še odprla. 4. Naloga naj bo jezikovno neoporečna. 5. Naloga mora dokazti obvladanje osnovne tehnike raziskovalnega dela - to je ustrezno citiranje virov, kritična obravnava podatkov, opredelitev odprtih vprašanj, izvajanja brez protislovij ipd. V nalogi mora biti predvsem jasno, kaj je ovzeto od drugod in kaj je lastni prispevek avtorjev. V tem so še vedno meto- dološke pomanjkljivosti marsikatere naloge. 6. Na koncu teksta je obvezen seznam virov, in sicer posebej a) objavljenih (tiskanih), h) neobjavljenih (različnih elaboratov), c) podatkov ustanov, posameznikov itd. d) med vire spada seveda tudi kartografsko in drugo gradivo. Seznam literature mora obsegati ime in priimek avtorja, naslov dela, naslov knjige ali revije, kjer je delo objavljeno, številka in let- nica izdaje in po možnosti tudi strani, odkoder so neposredno povzeli podatki. 7. V nalogi naj bo ustrezno razmerje med: a) tekstom (to je prikazom in obravnavo podatkov), b) gradivom (statistični, anketni in drugi podatki) ter c) kartografskimi in drugimi prilogami. 4