AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MGENTNi« DAILY. NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 28, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL Till Kdaj bo konec vojne z Japonci? Ako uganete, dobite lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovin^ tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade so $100, $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, j drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. 2. Napišite na papir uro, dan, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, j 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu I naznanilo o koncu vojna in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posfebna komisija, ki bo odpirala ta pisma ta-1 koj zatem, ko bo predsednik Zed. držav uradno po radiu nazna-' nil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nem-1 čijo. 4. Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj aii kadar i hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, I mesec in leto konec vojne, ter podpišite svoje.polno ime in naslov. 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en I odgovor. . | 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno • isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki1 bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno. ) SIROVO MASLO 1 JE CENEJE V ! KANADI j | Washingto n. — Poslanec j ! Jonkman je povedal v zbornici 1 da se prodaja sirovo maslo, k , ga pošiljamo v Kanado iz poso jilnega sklada, ceneje v Kanad kot ga pa morejo kupiti naš« gospodinje. Nekdo mu je p'isal, da je pla čal za sirovo maslo, ki je nosik pečat posojilnega sklada iz Zed držav, 38 centov funt v Wind so^ju, Kanada, dočim se prodaja tukaj po 48c funt. Kanadsk; trgovci dajo pa še popust, kdo* ga kupi 3 funte skupaj. -o—i— Morgenlhau bi bil zdaj na vrsti za predsednika j Washington.—Zdaj, ko se je odpovedal uradu državni taj-:nik Stettinius, bi bil na vrsti za predsednika, ako se Mr. jTrumanu kaj prigodi, zaklad-niški tajnik Henry Morgenthau Jr. j Glasom postav Zed. držav, ki so v veljavi od leta 1886, za-I vzame predsedniško mesto državni tajnik, ako se kaj prigo-(di predsedniku in* podpredsedniku. Ker zdaj tu!di državnega [tajnika nimamo, ji na vrsti za predsedniško meso zakladni-ški tajnik.. — Državnega tajnika bo nado-mestoval pomožni tajnik Joseph C. Grew, dokler predsednik ne imenuje novega tajnika. -o-— Manjše telefonske cene za klice na daljavo Med Ameriško telefonsko in brzojavno družbo ter Federalno komisijo za komunikacije je bila napravljena nova pogodba, glasom katere bodo te- Stettinius je odstopil Sodnik je razsodil, da je jezersko obrežje samo za navigacijo Cleveland, O. — Okrajni sodnik Alva R. Corlett je raz-sodil, da sme služiti jezersko obrežje samo za navigacijo, trgovino in ribolov. Zato se smejo graditi ob jezeru samo take naprave, ki služijo tem namenom, ne pa za razvedrilo. Po njegovi razsodbi bi ne smela biti zgrajena cesta ob jezeru, če nima služiti paroplovbi in ribolovu, niti bi ne smel biti tam park, niti ne poslopje mestne elektrarne, niti bi ne smel biti postavljen na tem mestu mestni stadion. Sodnik Corlett pravi, da če hoče biti Cleveland svetovno pristanišče, kjer bodo pristajali tudi parniki z morja, ki bodo pluli po reki sv. Lovrenca, bo moralo mesto graditi pomole in skladišča vse od 9. ceste do Gordon parka, zato pa tisto zemljo ne more imeti no- ) ben zasebni lastnik, niti mesto : za svojo uporabo. Mestna administracija pra- ; d, da bo gnala zdaj to zadevo ia višjo sodnijo. -o-- VSE SLOVAŠKE KVIZLINGE SO ZAPRLI Praga. — Večinoma vsi člani slovaške vlade za časa Hitlerja so zdaj v ječi v Pilznu. Čehom so jih izročili Ameri-kanci. Med zaprtimi je predsednik Joseph Tiso, pi*emier Stefan Tiso, minister vzgoje Kocis, finančni minister Pru-zinsky, minister za ekonomijo Medricky in notranji miister Mack. Češka vlada je zaplenila že 6,000,000 akrov zemlje, katero so lastovali na Češkem Nemci in Madžari. -o- Firma bo odpustila nad 800 delavcev v septembru American Stove Co., 1825 E. 40 St., naznanja, da bo do konca septembra odpustila okrog 838 delavcev, ker so ji potekla naročila za letalske dele. Firma bo odpustila 352 žensk in 486 moških., Razne vesli od naSih borcev v službi Sirka Sama Mr. in Mrs. John Kromar iz 1113 E. 63. ceste sta prejela pismo od sina Pfc. Johna, ki jima sporoča, da je po številnih hudih bojih ž njim vse O. K. in da se sedaj nahaja v Turinu, Italija, kjer mu ni nič hudega. Samo to si želi, da bi bil že spet enkrat doma. Sporoča tudi, da redno prejema Ameriško Domovino, ki mu je v tujini v največje razvedrilo. Pri čitanju domačega lista se počuti kot doma. m PK M Pfc. Charles J. Bartol, sin Mr. in Mrs. James Bartol iz 6316 Carl Ave. je dospel v torek domov. Dobil je časten odpust iz armade, kjer je služil štiri leta in pol pri 37. diviziji, 147. polku. Na Pacifiku je bil polnih 39 mesecev. Pozdravlja vse prijatelje in znance po Clevelandu. -M M »a Mrs. A. Urbančič iz 18830 Pasnow Ave. je dobila vest od sina, ki služi na Pacifiku. Mater prosi, da naj naroči Ameriško Domovino še naprej. Bil je ranjen in so že mislili, da bo prišel domov, pa so ga zopet poslali v bojno lniijo. Bil je trikrat ranjen in ima še zdaj svinec v nogi. Dobil je odlikovanje višnjevega srca in bojno svetinjo. Naroča pozdraye vsem prijateljem in znancem. lefonske cene znižane od 10 do 37 odstotkov. F. P. Merrick, komercijalnfl poslovodja Ohio Bell Telephone Co. pravi, da bo znižanje izdatno. Med Cle-velandom in San Francisco, na primer, je stal poprej triminut-ni klic $3.75, po 1. juliju bp pa samo $2.45. Cene za, telefonsko in brzojavno družbo spadajo vse jurisdikcijo Federalne komisije za komunikacijo. -o- Poroka V soboto ob 9:30 se bosta poročila v cerkvi Marije Vne-bovzete na 15519 Holmes Ave. Miss Rosie Lukanc, hčerka Mr. in Mrs. Jerry Lukanc iz 1125 E. 174. St. in Frank J. Petrič, sin Mrs. Barbare Petrič iz 16306 Arcade Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni, da prisostvujejo poročnim obredom. Svatba se bo vršila pa zvečer v SDD na Waterloo Rd. Novoporočen-cema želimo vso srečo v novem stanu. TRI LETA BOMO MORALI ČAKATI NA NOV AVTO Washington. — Urad za obrambno transportacijo naznanja, da bo poteklo najmanj tri leta, predno bodo milijoni Ame-rikancev mogli dobiti nov avto. Zato urad apelira na vse lastnike avtov^ naj kolikor mogoče pazijo na tega, ki ga še imajo. Avtna industrija bo letos iZ' gotovila 240,000 novih avtov, kar bo komaj 1 odstotek, kar bi jih dežela rada imela takoj. Turčijo zdaj skrbi zadeva Dardanel, kakor poročajo Ankara, l|j,rčija. — Turški zunanji minister Saka se bo podal v London, kjer se bo posvetoval z angleškimi voditelji. Turčija bi namreč rada zvedela, kaj mislita Anglija in Amerika glede Dardanel, katere bi rada dobila Rusija v roke. V zadnjih 48 urah so namreč prišla poročila, da zahteva Rusija razveljavljenje pakta zaveznikov, ki so dali Turčiji kontrolo nad to morsko ožino, ki veže Črno morje z Sredozemskim. V Moskvi je začelo rdeče časopisje napadati Turčijo, češ, da je tekom vojne pomagala fašistom. Sodi se, da se bodo veliki trije na prihodnjem sestanku o tem razgovarjali, do takrat bo pa ostalo kot je. -o- Španija dobi 60,000 ton sladkorja iz Amerike Washington. — Neka vladna oseba je izjavila, da bodo poslale Zed. države Španiji 60,000 ton sladkorja. Ta pošiljka bo nadomestilo za angleško obljubo Španiji glede sladkorja. Zakaj morajo dati Zed. države sladkor mesto Anglije, ko ga doma tako zelo primanjkuje, ni znano. Fakt pa je, da ima Anglija danes večje zaloge sladkorja kot pred vojno. -o- Prva obletnica V petek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovze-te maša za pokojnega vojaka Cpl Franka Hren Unija poživlja vlado, naj kaj stori glede stavke v kkmu Akron, O. — C- V. Wheeler, predsednik lokalne unije, ki zastopa 16,700 delavcev pri Goodyear Co.. ki so na stavki že 10 dni, je pozval vlado Zed. držav, naj stori kake korake, da bo tovarna zopet obratovala. "Ako je res tako važno, da obratuje to podjetje in če so življenja v nevarnosti vsled zastoja teh produktov, zakaj ni vlada Zed. držav storila korake, da bi začelo podjetje zopet obratovati?" je izjavil predsednik unije. -—o-- Greater Cleveland bo po vojni lahko zaposlil najmanj 525,000 oseb Komitej za ekonomsko razvitje v Greater Clevelandu, ki je bil že dlje časa na delu s preiskavo, naznanja, da bo Greater Cleveland po vojni zaposlil lahko do 525,000 oseb. To bo približno toliko oseb kolikor jih bo hotelo delati. To število je nekoliko manjše, kakuv je zaposlitev danes, ko dela v tem okraju od 550.-000 do 575,000 oseb. Odbor, ki je preiskoval možno zaposlitev po vojni je bil na delu več kot eno leto, da je pri raznih pod-jetih poizvedel o možni zaposlitvi po vojni. --o-- 18,000 ton krompirja za Belgijo Washington. — Vojna živilska administracija naznanja, da bo poslanih v Belgijo 18,000 ton krompirja iz posojilnega sklada. To bo v nadomestilo za ono, kar so dali Belgijci zavezniškim armadam preko zime. -o-- Vojni ujetniki bodo šli kmalu domov Washington. — Okrog 80,000 bolnih nemških in italijanskih vojnih ujetnikov bo poslanih domov v juliju in avgustu. Prva skupina odpotuje drugi teden in sicer 2,800 Nemcev ter 300 Italijanov. V teku enega leta bodo poslani domov pa še ostali, katerih število je 421,291. -o- Avtne znamke Lastniki avtov naj ne pozabijo, da morajo imeti v nedeljo 1. julija na avtni šipi novo federalno znamko za $5. Naprodaj so na glavni pošti in na vseh poštnih postajah. Seja skupnih društev V petek zvečer ob osmih bo seja skupnih društev SDD na Recher Ave. Ker je seja važna, naj se udeleže vsi zastopniki in zastopnice. -o-— Kupujte vojne bonde! POLICIJA NAROČA, DA MORAMO ZDAJ POLETI POSEBNO PAZLJIVO VOZITI cah, se čuti bolj prostega in ne gleda toliko na prometne postave in svarila. Kadar vozi na delo je vse bolj oprezen, kot pa kadar se vozi za zabavo. Toda s tem postavlja v nevarnost sebe in druge. Pametno vozite, svari policija, pa naj bo na delo ali pri vožnji za zabavo. : Predsednik je njegovo odpoved sprejel in mu poveril važno nalogo Independence, Mo, 27. jim. — Predsednik Truman je imenoval državnega t a j n i k a .Štettiniusa za zastopnika Zed. držav pri-ligi narodov takoj zatem, ko se je ta odpovedal državnemu tajništvu. Predsednik Truman je povedal to novico časnikarskim poročevalcem v domačem kraju, kjer so mu včeraj priredili slavnostni sprejem. Mr. Truman je povedal, da bo imenoval novega, državnega tajnika v1 pondeljek ali torek. Pohvalil je delo Mr. Štettiniusa na konferenci Združenih narodov v San Franciscu ter izrazil željo, naj bi delo nadaljeval pri svetovni ligi narodov. Stettinius je izjavil, da bo novo imenovanje sprejel ter obljubil, da bo storil vse v svoji moči, da svet ostane brez vojne. Splošno se pričakuje, da bo predsednik imenoval državnim tajnikom James F. Brynesa, bivšega senatorja, bivšega člana najvišjega sodišča in vojnega mobilizatorja pod predsednikom Rooseveltom. --o-— Francija in Španija sta prekinili trgovske zveze Pariz. — Vse trgovske zveze med Francijo in Španijo so bile prekinjene in diplomatske zveze so tudi na tem, da se pretrgajo med obema deželama. Vzrok temu je napad Francozov na vlak, ki je vozil Špance domov iz Nemčije. Takrat je bilo ubitih več španskih državljanov in mnogo ranjenih. Takoj zatem je Španska vlada zaprla mejo v Francijo za vsak izvoz ali uvoz. Francija je upala, da bo, dobila domov preko Španije več kot 30,000 francoskih beguncev iz Afrike. Dalje je nameravala Francija nakupiti v Španiji olivno olje in druge potrebščine. -o--- Prijazen obisk Včeraj sta obiskala naše uredništvo Mr. in Mrs. Andy Blazič iz Berbertona. Mudila sta se v Clevelandu po opravkih. -o--- JAPONCEM MANILA — General MacAr-thur naznanja, da *so zdaj ameriške čete popolnoma v posesti otoka Luzona, katerega so Japonci invadirali 10. decembra 1941 in katerega so začeli jemati nazaj Amerikanci v letošnjem januarju. Na otoku je še nekaj razkropljenih japonskih čet, toda njih organiziran odpor je zdaj zlomljen. GUAM—Ameriški bombniki B-29 so napadli zopet štiri japonske tvornice, kjer izdelur jejo bojna letala ter metali zažigal ne bombe na tri mesta. Še vedno ni uradnega poročila, da so ameriške čete res invadirale otok Kurne, ki leži 50 milj zapadno od Okinawe, kakor to trdijo Japonci. Japonci trdijo, da gredo Amerikanci proti kitajskem obrežju, katerega bodo invadirali, predno bodo izvedli splošen napad na Japonsko. obro je, že veste 'žarna bramba na vodi imt ruge pravice kot na suhem to je požarna bramba na su. pod mestnimi oblastmi in 0 gasilske motorke in dru-l2ovi prednost na cesti pred 1 drugimi vozili, so požarni v pristaniščih in na obre-Pod oblastjo federalne vlade imajo prednosti pred dru- adjami na vodi. * * * primitivnimi plemeni v (ih divjinah imajo zelo ! postave glede njih pogla-v. Tako ima pleme Bolove-' Transvaalu strogo posta-prepoveduje svoji kralji-®itev. Dovoljeno ji je vze-ar hoče, začasnega moža, imenujejo "lobolo." Toda &a mora kraljica oškodo- * gotovim številom goveje t, * * * je oni dan nizozemska Viljemina obiskala svo. kovino, jo je narod sprejel "mi ovacijami. Menihi, re-^istov, ki ne smejo v jav-Kovoriti, so bili za ta dan svoje stroge zaobljube, ' mogli tako z drugimi '^i pozdrave kraljici. ♦ * * ^vernem morju so včasih 1 viharji tako silni, da dvi-Pesek z morskega dna iz le 120 čevljev in ga meče- taove ladij. * * * romskarska pot na na goro Tai šan na Ki-^ Pot je dolga 14 milj in' N d0 4,700 čevljev visoko t()- Na vsej tej poti je v j pkanih 6,500 stopnic in! W do 8 ur. Kljub temu, | J°rej ta romarska pot presna, pa je na nji kateri * 10,000 romarjev. * ♦ * 1 armada ima posebno le-'5>a P-38, ki ga uporablja-1)0 za poizvedovanje, naj-to. da jemljejo slike s po-^mero gotovega ozemlja. 5 Posebnost tega letala je 'eti po zraku čisto brezno naravnajo piloti leta. 300 milj na uro in če '150 čevljev nad zemljo. lfitalci tudi dokazali. Ko ^č leteli nad morskim to pri belem dnevu in I6 bilo vsepolno kopalcev, ^kazale slike, ki so jih ^eli nad okrajem, da ni j kopalcev gledal v zrak.! da ni letala nihče je brzelo nad njih gla-* * * rekord v igranju ša-[ Miguel Najdorf. Rekord N 10. oktobra 1943 v .^osario, Argentina. Igral ; in jih je dobil od teh i je sam proti 80 igral-Sa igra je trajala 17 ur feut. Kar je značilno pri da je imel Najdorf te. zavezane oči. * # * v skoku na višino ima ^Učan Cornelius War-j' On je edini v tem sporih skočil čez palico 15 čev-J^o in sicer je napravil i j skokov pri tekmah od lla 1940 do 17. julija —o- v1 se spominjate ? * • junija 1944 je kazal v Clevelandu 101 sto-j, je bil rekord, odkar ^ obstoji. Danes pa ne t ločine in za popoldne vremenski urad ce-3 moče. Policijski načelnik Geo. J. Matowitz naroča avtnim voznikom, naj bodo zdaj poleti, ko je doba počitnic, posebno pazljivi pri vožnji. Okrog 4. julija, ko si ljudje vzamejo počitnice, je vsako leto največ ,avtnih nezgod, praVi policija. • Kadar je voznik na počitni- Japonski poveljnik na Okinawi izvršil samomor Okinawa. — Ameriški vojaki so našli na Okinawi v plitkerr grobu truplo generala Ušijima in njegovega načelnika generalnega štaba 32. armade, generala Isamu Cho. Na truplih se je videlo, da sta oba japonska povelj, nika izvršila samomor, takozva-ni hara kiri, to se pravi, da sta si prerezala trebuhe. Oba poveljnika sta bila položena v grob v polni vojaški uniformi z vsemi odlikovanji in re. galijami. Polkovnik Nis iz Salem, Oregon, je izjavil, da ni nobenega dvoma, da sta trupi: omenjenih japonskih generalov -o- Požar na Waterloo Rd. Včeraj zjutraj je izbruhni: požar in napravil veliko škode na sledečih hišah na Waterloo Rd.: 15436, 15502 in za vogalom na 434 E. 156. St. Požarna obramba se je mučila štiri ure da je dobila ogenj pod kontrolo SHERlSKA DOMOVINA, JUNE 28, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" A M ERIC AN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HZnderson «62« Clevel**4 t, Ohio. _ Published dally except Sundays and Holidays • NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland. Do Dottl, celo leto 17.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti 6etrt leta »2.35. Za Cleveland In Euclid, po raznažalcih: Celo leto »8.60. pol leta »3-60. četrt leta »2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. »0.60 per year. Cleveland, by mail, »7.60 per year. U. S. and Canada, »3.60 for 6 month«. Cleveland, by mall. »4-00 for 6 months, u. s. and Canada. »2.00 for S months. Cleveland, by mall, »2416 for S months. Cleveland and Euclid by Carrier. »8.60 per year: »3.60 for 8 months. »2.00 for 3 months. Single copies 8 cents. BEMPA IZ HABODA Novice s Hubbarda Entered aa second-claas matter January 6th. l»0t. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 187». No. 149 Thurs., June 28, 1945 Carter je podpisan Zastopniki Združenih narodov, ki so v San Franciscu ustvarjali svetovno mirovno ligo, so podpisali v torek čarter, ki bi naj bil podlaga za bodoči svetovni mir. To se pravi • tako vsi upamo, ki si ne želimo nič drugega kot živeti v miru drug z drugim kot ena velika družina, pomagati drug drugemu do boljšega življenja, pa nastopiti s trdo besedo in če to ne pomaga, tudi s krepelcem proti vsakemu, ki bi hotel ta ljubi mir kaliti. Več tednov je zborovalo 50 narodov, da so končno zgradili nekako bazo, na katero bodo gradili mir po tej vojni. Razume se, da čarter ni popolen in da je pot za dosego svetovnega resničnega miru še dolga in težka. Zastopniki teh 50 narodov sb čarter podpisali, zdaj ga mora pa vsaka teh držav ali dežel sprejeti in odobriti, da bo veljaven. Šele potem bo začel čarter za svetovno ligo narodov poslovati in šele potem se bo videlo, koliko je vreden, to se pravi: ali bo res podlaga svetovnemu miru. Ta čarter je vreden samo toliko, v kolikor ga smatrajo vrednim tisti, ki so ga podpisali in ki ga bodo odobrili. 'Ako se narodi, ki bodo prisegli na ta čarter, ne mislijo ravnati po tem, kar čarter vsebuje in zapoveduje, potem je vreden samo toliko, kot je vreden papir, na katerem je čarter spisan. Ako pa je narodom res do tega, da bodo ostali mirni, da ne bodo gledali po lastnini svojega soseda, potem je ta čarter res listina, ki je nekaj vredna. Ako je pa čarter samo trenuten oddih od sedanje vojne ter priprava za novo vojno, no, potem je ta čarter zopet eden tistih "paktov" med državami, ki niso imeli nobenega pomena. Da bo pa čarter res posloval, to se pravi, da bo res dokument za bodoči mir, je pa odvisno v prvi vrsti od petih velesil, ki so čarter prve podpisale. Dokler teh pet velesil, drži skupaj z odločno voljo vzdržati mir na svetu, bo mir res tudi trajal. Kakor hitro se pa teh pet velesil razdvoji, če samo ena odpade od celote, potem se bo ta čarter lahko vrglo v koš, zaviralo rokave in prijelo za puško. Tako imamo na tem čarterju podpise zastopnikov 50 narodov. Pet od teh ima v rokah bodoči mir, ostalih 45 je pa kar tako zraven, samo da je število večje. Amerika, Rusija, Anglija, Francija in Kitajska, to so velesile, ki bodo držale v rokah ključ za bodoči mir ali pa, za tretjo svetovno vojno. Ako teh pet velesil reče, da ne mara vojne, vojne tudi ne bo, pa če se ves ostali svet postavi po robu. Te imajo in bodo imele v rokah vprašanje miru ali vojne v bodoče. Toda ta čarter ne govori samo o bodočem svetovnem miru, ampak govori tudi o boljši bodočnosti za svetovne narode. V bodoči ligi narodov bo posloval poseben ekonomski koncil, ki bo študiral svetovne probleme ter priporočal izboljšavo v ekonomskih in socialnih problemih narodov, da se izvede v svetu boljši življenski standard, da bodo ljudje imeli delo in pošten zaslužek, da bodo boljše zdravstvene razmere, boljša vzgoja, z eno besedo — liga narodov bo delala, tako vsaj je nje zamisel, za boljši svet. Ekonomski koncil lige narodov bo imel še drugo važno nalogo. Študiral bo svetovno trgovino, pravično razdelitev surovin med posamezne dežele, 'ki jih nimajo, zamenjavo izdelkov in pridelkov med deželami. Ti problemi so bili do-zdaj navadno vzrok vseh vojn, ker je imela ena dežela več kot druga, ker je hotela ena dežela bogateti na račun drugih. Ako se naravno bogastvo sorazmerno razdeli, ne bo imela nobena dežela vzroka za pritožbo in ne vzroka škiliti na bogastvo soseda. Opazovalci razmer trdijo, da bo imel ekonomski koncil v ligi narodov najbolj pomembno in najbolj odgovorno nalogo in v rokah rešitev vprašanja za bodoči svetovni mir,- Ako bo rešil ta koncil gospodarsko vprašanje sveta, da bo vsakemu narodu zagotovljen boljši standard življenja, boljši ekonomski obstoj, da narodom, zlasti malim, ne bo pretil gospodarski pogin, potem bo odstranjena glavpa nevarnost za kako bodočo vojno. Dežela gre v vojno takrat, kadar narod take dežele naščujejo voditelji, govoreč mu, da ima sosed vsega pretfeč, a on sam j^a strada. Svet je velik in bogat. To se pravi, nekateri imajo veliko, dosti preveč, drugi pa nimajo niti za vsakdanje življenske potrebe. To je treba v bodoče izenačiti, da bomc imeli, če že ne vsi enako, pa vsaj vsi dovolj za življenje. Saj svet ni bil ustvarjen samo za nekatere. Svet ni bil ustvarjen, da bi nekateri samo ležali in jedli, drugi pa zanje delali. Svet je bil ustvarjen za vse ljudi in je tudi tako velik in s tolikim bogastvom, da lahko vsi ljudje primeroma dobro živijo, Saj imamo živino in stroje, ki naj delajo za ljudi, torej ni potreba človeških sužnjev. Med narodi, ki so podpisali čarter za novo ligo narodov, veje duh dobre volje. Vsi kažejo iskren namen storiti vse, da se prepreči vsaka bodoča vojna. Bilo je prvič, da se je zbralo 50 narodov k skupni konferenci za ustvaritev svetovnega miru. Začetek je torej dober, dobre volje ne manjka, zdaj je treba samo intenzivnega dela in to samo v enem namenu —"za svetovni, pravični mir. Ako bo vsak narod storil svojo dolžnost za dosego tega, vsak od svoje strani pripomogel za ohranitev miru, ni nobenega vzroka za kako bodočo vojno. Začetek za to je bil storjen na konferenci v San Franciscu. Naj bi dal Bog k temu svoj blagoslov in svet stoji danes pred boljšo, lepšo bddočnostjo. Vreme je pa res od muh letos, dež kar naprej, troštajo pa nas, da kadar se bo zlilo, da bo dež prenehal, če pa posije nekako bledo sonce, pa pripeka kot sam šment. Tako, da če me slučajno lobi na njivi med rožicami, ko jih branim, da bi mi jih plevel ne zadušil, jo moram kar lepo v senco pobrat, kajti če bi kaj dalj časa ostal na soncu, se bojim, da bi se morda "scvrl" od tako hude vročine. Ob takih prilikah se kaj rad zatečem v mojo poletno pisarno, ki je v tako lepi senci, da sonce ne more do nje. Ampak žalost me obhaja, ko pomislim, da bom moral kmalu "zmufat." ker bodo te prostore zasedli prijazni Clevelandčani in sicer za daljšo dobo. To mi bo hodilo precej narobe ker ne bom imel pravega prostora za pisanje, kajti da bi pisal pri mojih kurah ni nič kaj prijetno. Pa z dobro voljo bom že kako prestal tudi to, saj sem že vsemu privajen. Saj sem vam nekoč že povedal, da sem bil že na poti na oni svet. Torej že nekako vem kako bo. Res bo hudo vzeti slovo, a ko se pa še tisto prestane, potem je pa konec za vse večne čase. Saj si pa tudi že želim tistega miru, prav za prav sem se že nadrevil po tem svetu in si že kar nekam želim poštnega miru. Tako se časi spreminjajo, da nam ni najboljše in še slabše bo, ker ne bo pod zob kaj d j at. Goveje živine in kokošk bo vedno manj, ker nima kdo delat in tudi zato ne, ker* držijo cene tako doli, a živež za kokoške je pa vedno dražji; jajca so v primeri s tem prepoceni in zato bodo kokoške šle nA "črno borzo" po visoki ceni. Posledica temu bo, da ne bo ne kokošk in ne jajec. Vse tako izgleda, da bo še vse kaj hujše, kot pa je bilo pod Hooverjevo prosper iteto, nad katero se še danes nekateri spod. tikajo, češ, da nam je Hoover obljubljal po dve putki in dva avta. Pod sedanjo demokratsko vlado pa kmalu ne bo niti enega avta in ponve na peči bodo samevale brez putk. Nekateri pripovedujejo, da je ta kontra samo srečna, da je dobila Trumana za predsednika, ki jo bo poskusil obvarovati propada. Saj ta veliki že priznavajo, da so bili na napačni poti. če se bo Mr. Truman držal gesla "America first" in potem šele drugi in če bo skušal živeti v miru in spravi z vsemi narodi, pa se Ameriki ne bo treba bati nobenega sovražnika in bomo tudi lahko živeli brez obvezne vojaščine. Kdo drugi na hoče obvezno vojaščino kot militarist. Pod prejšnjo vlado ali gospodarstvom, bi bila ta tudi uspela in tudi delavstvo bi bili zasužnjili s prisilnimi postavami. Pa je do sedaj polovico vojne minilo brez nje in bo še druga polovica, čte bi naša dežela spravila na površje prisilno vojaščino, bi dala s tem samo vzgled drugim, da bi se tudi oni oborožili in vojna bi bila neizogibna v doglednem času. Jaz vedno pravim, da mirnemu človeku se ni treba ničesar bati, Torej, proč z vojaščino in naj bodo mladi fantje prosti v svojih najlepših letih. Gleda naj se na mirno spravo med narodi in za prijateljstvo, dajmo drugim lep in dober vzgled, pa ne bo treba nobene prisilne vojaščine. Torej, tisti vroči poletni dnevi so že tukaj, saj jaz jih nisem pričakoval preveč željno, ker sem že naprej vedel kako bo, samo delo ali večno delo, ki ni nikdar zgotovljeno. To delo pa mi povzroča velike skrbi, da niti v spanju nimam miru pred njim, ker mi roji' samo delo po glavi. Dčlo na njivah ostane ne-zgotovljeno, ker jaz nimam ča- sa prijeti zanj in zato mi pa ponoči roji po glavi. Prav za prav sem do sedaj nosil samo čopič v rokah ter barval in dekoriral pristave po našem parku, da se bodo gostje, ki bodo tu na oddihu, bolje počutili. Saj je pa tudi res lepo pri nas, kei; razen kokošk in pa kokošje trave v parku se še nisem pritaknil drugega dela. Ampak nikar ne mislite, da radi lenobe, pač pa zato, ker sem bil preveč zaposlen z barvanjem. Tako da je sedaj vse "up to date," samo stoli in mize ne, o tem pa že veste kakšni so, saj sem vam že zadnjič opisal. Torej, farmarska dela so sedaj v polnem teku. Kmalu bodo pričeli s košnjo in pospravljanjem sena. Našim sem že po. vedal, da če hočejo, da bom pozimi tistih par repov v hlevu krmil, naj le sena napeljejo na hlev, da ne bo živina stradala. Da bi se tega dela jaz postopil, nimam časa za to in tudi za na voz nisem, ker sem se že par-krat strkljal doli, ker sem tako neroden in okrogel in da bi na voz metal sem pa prekratek, zato je pa najbolje, da se držim mojih l^okošk in pa pisanja. Na deželi je res prijetno če nj treba preveč delat, a gorje pa onim, ki se palijo na sončnih žarkih dan na dan z motiko v roki ali s čim drugim. Hiteti ni mogoče, če pa človek počasi dela, pa nikamor ne pride. Vendar pa je bolje biti počasen, da se dlje vztraja in zato sem pa tudi jaz bolj počasne sorte. Če le morem odložim delo za drugi dan, a če je pa kaj dobrega za pod zob ali za suho grlo, tisto pa raje danes storim kot jutri, to pa zato, ker ne vem, če bom jutri še pri življenju ali ne. Vidite, da povem odkrito, kot v resnici je. Najhujše mi je, kadar se spomnim da bi kaj popil, pa ni cvenka v žepu. če bi ne bil tako zaposlen s kurami in parkom, bi morda kakšen cent zaslužil, saj delo ponujajo vse povsod. Oni dan sem šel doli k jezeru obiskat neke ljudi in ker imam na glavi barvarsko kapo, katero dobim tam, kjer kupujem barvo, me je takoj pobarala neka ženska in me za božjo voljo prosila, da bi ji šel pobarvat njeno sobo. Komaj sem se ji bil odpovedal. Se reče saj se na barvanje razumem, samo časa nimam, da bi hodil drugam v žer-nado. Kar Rostana vprašajte, pa vam bo povedal, če se razumem na tako delo ali ne, saj on je mojster v takem poslu Vsem novim naseljencem na farme svetujem, da si najprej ogledajo za košato senco okrog hiše, če je pa ni, naj si takoj nasadijo lepih javorov in to že bolj odraslih, da bodo v 15 do 20 letih imeli res lepo senco, da se jim ne bo treba pod božjim soncem palit. Kdor pa le more udobno živeti v mestu, je pa boljše, da preživi svoje žive dni v mestu in tam počaka smrti. Res je na deželi lepo, a tudi ne povsod, to je le bolj na našem Hubbardu, a tudi tukaj ne ob vsakem času. če se pa mo. ra človek martrat kot se je jaz, pa to niso mačje solze. Seveda onim, ki so trdem delu privajeni, jim je farmarstvo igrača. Jaz nisem za tako težko delo, saj mi je še Mrs. Steklasa iz 64. ceste rekla, da sedaj izgledam mnogo mlajši kot pa sem tedaj, ko sem v Clevelandu čebulo, solato, kavo in druge take reči prodajal. Mnogi se me še spominjajo iz tistih dni, posebno bi rad videl, da bi se me spomnili tudi tam na 62. cesti. Kaj je neki za en zlomek z njimi, da so popolnoma utihnili. Kaj je morda g. Blythin že "zmufal" od tam, ko se nič več ne oglasi? Prav radoveden sem, kaj je vzrok takemu molku. Tudi obiske smo imeli oni dan in sicer prav iz Pasadena, Calif, in sicer Mr. in Mrs. Al Speser, ki sta obiskala Mr. in Mrs. Kašper in Tončka Lesko-vic v Clevelandu, ki žive na za-padni strani. Vsi ti so nas obiskali in so moja "žlahta," saj sem v sorodstvu s številnimi ljudmi širom Zed. držav in tudi prav tja do Jeruzalema in Madrida. Torej po dolgem času so nas obiskali in so bili tudi res prav dobrodošli. Mrs. Gr-shen je prinesla pokazat tudi svojega novorojenčka, ki je res luškan fantek, da bi mu le Boga dal srečo v življenju. Tako sem postal stric že v drugem rodu. čestitam. Al in Bettie, ki je bolničarka, se prav dobro pohvalita o sončni Kaliforniji, posebno pa še zato, ker pozimi ni treba prijema, ti za lopato in snega odmetavat. Obiske smo imeli tudi iz Lora-ina in sicer Mr. in Mrs. Poga-čar s hčerko in sinaho. Prišli sc bili pogledat tistega, ki nič ne dela, pa so bili jako razočarani. Prav lepa hvala za obisk in se še kaj oglasite. Obiskali pa so nas tudi naši stari prijatelji iz Clevelanda Mr. in Mrs. Louis Menard ml. ter Mr. in Mrs. Kmc iz Addison. Prišli so bili namreč pogledat tisto slavno solato v glav-cah, o kateri sem tudi že pisal Ti so me pa pobarali, če bi se morda peljal z njimi doli k našemu Strojinu. Prav nič se nisem branil, kar lepo prisedel sem. Tam smo se posedli krog mize in Mrs. Strojin nam je postregla z jedjo in okusnim pivom, ker so Krncevi tako naročili. Saj pravim, Krncevi me nikdar ne pozabijo, ker smo že stari znanci. Jako prijazni ljudje so to. Saj imam več sorodnikov v Clevelandu, a kar nekam nosove vihajo in menda si mislijo: kaj nam hoče ta ubogi kmet ter se me ogibljejo kot kakšnega ščurka. — Se reče saj clostim prida res nisem, a ugriznil pa tudi ne bi nobenega. Dalje so nas obiskali tudi Rebolovi in Mrs. Nemec in sinko iz Eu-clida, dalje Mrs. Kovačič iz 176. ceste, kakor tudi Krnčevi -iz 72. ceste in pa Kunčičevi iz Col-linwooda ter še več drugih, katerih imen si pa nisem zapomnil, če si takoj ne zapišem, pa pozabim. Je še več novic, kj pa bodo prišle drugič na vrsto. Pozdravljeni. Frank Leskovic. -o-- Pod oblastjo partizanov (Izvirno joročilo bivšega prisilnega partizana) (Jugoslovanski Obzor, ki izhaja .v Milwaukee, 111., je z dnem 15. junija 1945 priobčil naslednje zanimivo poročilo, katerega je prejel iz krogov slovenskih beguncev v Italiji, ki so pobegnili pred partizanskim terorjem iz Jugoslavije k zaveznikom. Ker to poročilo, z prejšnjimi, ki so bila že pri-občena, precej osvetljuje razmere v naši stari domovini, zato ga prinašamo,, kakor je bilo priobčeno v Jugoslovanskem Obzoru.—Ured.) * (Konec) Poleg mene je tal slovenski intelektualec, ki je bil poprej v laški, internaciji. Oba sva komaj verjela, kar sva slišala. Komisar je zaključil svoj govor s klici vrhovnemu poveljniku tovarišu Titu, tovarišu Stalinu in nepremagljivi osvobodilni vojski. Nato je še govoril komandant našega bataljona in razlagal, kako naj izvedemo napad. Tudi ta nam je zabičaval, da ne maramo ni-kakih ujetnikov — vse je treba pobiti. Takoj nato smo se pripravili za napad. Velika večina je bila popolnoma nevajena boja in še nikoli ni imela v rokah vojaške puške. Toda stari partizani so izpopolnili to pomanjkljivost. Po eden od njih je bil med tremi ali štirimi re-1 kruti. Omenjeni slovenski intelektualec in jaz sva bila odrejena k poizvedovalni patro-li. Okoli polnoči je prišel naš oddelek pod ogenj in eden naših je bil ranjen. Midva z onim Slovencem sva dobila nalogo, da odpraviva ranjenca v Ne-resin do ambulance. Zelo rada sva se lotila naloge. Vzelo naju je vso noč in drugo jutro so privedli še kakih 15 ranjencev. Bitka se je nadaljevala skozi dva dni, potem smo na večer dobili povelje, da se odpravimo na Mali Lošinj. Bitka da je končana in partizani da so zajeli 200 ujetnikov. Ko smo dospeli v kraj, je bilo vse prazno in mrtvo. Ljudje so se skrivali pred nami, toda partizani so venomer peli komunistične pesmi. Komandirani smo bili v neko poslopje, kjer smo imeli stražiti ujetnike. Bili so natlačeni po sobah, da so se stiskali kot čebele v panju. Pozneje sem zvedel, da v resnici niso ujetniki, ampak so se podali pod garancijo življenja. Komisar je hodil od sobe do sobe, ogledoval ujetnike, jih preklinjal, zmerjal in brcal. Med njmi je bilo nekaj zelo starih mož in tudi nekaj zelo mladih, skoraj otrok. Okoli polnoči je spet šel komisar po sobah in ukazal vsa kemu, ki je imel boljšo uniformo ali dobre čevlje, naj vse tc odda. Ako se je kdo kaj upi tal, je zvedel: "Nič ne maraj saj teh reči ne boš potrebova1 več." Kolikor sem mogel videti so nabrali kakih 50 ali 60 parov čevljev in razne obleke precej. Nato so začeli odvzemati ujetnikom druge vrednostne i4e-či, kakor ure, kovčege, prstane in vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Kdor se je skuša upirati, so ga neusmiljeno pretepli. Med. tem je potekel moj čas na% straži in odšel sem spat. Kaj se je še godilo tisto noč, ne vem povedati. Nalslednje jutro je bila vsa vas v zastavah z rdečimi zvezdami in vršile so se man if e stacije. Seveda so vse to partizani naprej aranžirali. Slišali smo komunistične vzklike in komunistične pesmi v laškem jeziku. Domačini so dobivali majhne zaplate rdečega blaga, da si ga pripno na prsi. Torej kar čez noč je vsa vas postala komunistična. . . Popoldne smo dobili povelje, da odrinemo drugam. Neki starejši partizani so povezali ujetnike s telefonsko žiep. Kmalu so izpustili te siromake na cesto, povezane kar mogoče trdo s telefonsko žico, da niso mogli ga niti rok. Zunaj so jih po štiri in štiri skupaj povezali tako, da je vsaka skupina tvorila popoln štirikot. Vsa formacija je bila obdana s partizani, oboroženimi z avtomatičnim orožjem, in začel se je marš. šele tedaj sem zapazil, da so bile tudi tri ali štiri dekleta med njimi, in dečki kakih 15 let so bili enako povezani na tak barbaričen način. Marširali .smo v smeri proti Velikemu Lošinju in dospeli zvečer. Tam je prevzel ujetnike bataljon "Matjia Gubec." Vkrcali so jih in odpeljali v Cirkveni-co. Mene so mislili te'daj poslati v Senj, pa kmalu so spremenili odredbo in sem bil spet'dirigiran v Cirkvenico. Od 180 ujetnikov je dospelo v Cirkvenico samo ISO mož. Kam je med potjo izginilo 50 ljudi, ni nihče od nas vedel. Šele nekaj dni pozneje mi je pripovedoval neki partizan od bata-r Ijona "Matija Gubec," kaj se je zgodilo. Nekje sredi potovanja so poklicali 50 mož na krov. Tam so jim partizani, enemu za drugim, z nožem narezali vrat, pa samo napol, in jih pahnili v morje. Med tem ko se je to nečloveško postopanje počasi in zapovrstjo vršilo na njih, so morali ostali gledati in čakati, da sami pridejo na vrsto. . . Onih 130 Četnikov, ki so dospeli v Cirkvenico, so potem poslali v smeri proti Senju, toda nikoli niso dospeli tja. Kako so med potjo izginili? Partiz! v bataljona "Matija Gubec" so. | na poti med Vinodolom i'1 ' njem odvedli v gozdove na 1 globokega prepada. Tam s0 postrelili s strojnicami, ('a_ trupla zdrknila v prepad. Ker ;!l bili še vedno povezani štirje icl štirje, kdo ve, koliko je z 1111 2 mi vred še živih šlo v gIob( :a no .. . Domačini so pozneje 1 le povedovali, da so na p°^u tistega brezdna še tri ali s si dni pozneje slišali obupno ^ P< nje na pomoč, šli so bliže 1,1 i nagnili preko pečine. Ker Je Ha la globočina velika, niso ^ a ničesar videti, pač pa so ra f . čili klice, ki so prosili vode- in ni bilo blizu vode, so jo Š'11S ;gr daleč in so med potjo V°xe, J ] drugim ljudem, kaj so b ' D s Nekaj ljudi se je dvignil0- * j, ___(Dalje m ! strands td ~—a ^^šLr ver jam »j Mož ji je ušel na oni & ^ strašno je žalovala. Kar j^ lažiti se ni mogla in tulila 3 j(i bi se je kamen usmilil- ■ • bom zdaj reva sama, je toZl ' komaj sproti brisala kot , . ' debele solze, ki so ji vrel® pih oči. če je take P01^ [ | tedaj, kadar je bila sa"18' J ^ znano, ker ni bilo Pri':" J 6 " ima pa vsak absolutno P^ z< da za svojimi vrati Pot'n ,°n hoče, bi rekel. Tretji dan tega siln^ v vanja pride pa k vdovici e j valninski agent, ki ji ie pl„ an ček za smrtnino njen#^, "ru Vdovica je samo toliko uS. ; 8e potok grenkih solza, da Je 6 li naglo švignila po čeku t® fcn vila, da se glasi ček * • Saprabolt, če ni to ^ dandanes na svetu, cel ^ taka draginja. ... j ki Ko se-je vdovica uv«rj j1^ »ih, njene oči niso varale 11 glasi ček res na $50,000, ^ ^ i boko vzdihnila in. vno'*'11^ ^ la. Komaj da je moS}&f j da iz sebe nekaj besed, ki -1 j t , vorila agentu: "če nri v ^ ''He: te, ali pa ne, ampak P1'^ lata bi rada dala od tega ce* ^ 000, če bi mogla dobiti nazaj." * * *,„-«)» fcr Učiteljica je razlag' ^ j t kom v šoli, kakšna _Je j, g med ponosno vrtnlC ., j Je "Torej, otroci, ltL fe gre tam po cesti čudo^ ik0 elegantno oblečena ^ pa tako ošabna, da 111V 15 hi pogleda niti ne Pozdr^ja nos nese visoko, kot bi t»sp ona na svetu, pa A zadaj za njo ft01>1 t)0v: liH hno, neznatno bitje s • j > glavo ... / ;c ]. "Aha, že vem, kdo ^ 'o* majhno bitje," zavpU^ j tam v zadnji klop1' ; njen mož." * ' * * . s< . Pri bari sta slonela & govarjala o svojih r( vicah, kot je to gla^111 j zakonskih mož. Nav^ ,gt! « se pri prvih kozarčk^^ g, jezijo nanje, ena ii»a ^ i pake kot druga. i ' srca omehčajo in v s, v^iti nosti ne morejo prel1 'je< jih predobrih ženic- | škoda, da jih ne sliš1-'^' Torej dva sta in se menila o svojn1 J lovicah. Eden pi"avi: .. i) "Vidiš, ko se fJoKro f -zbudi, veselo pogleaf ^ ■be, me narahlo zbudii ^ j . beznivo pozdravi : ' l-'1 dragec moj!" ..jpoV W \ "Hm," počasi V drugi svoj roman. ^ \ J. nekoliko drugačnega , ^ menta, ali kakor se se V "Kako te pa tv0,,(f1 ■ ( zjutraj?" bi rad ved 0i / "Moja me pa df^ ^JJ bra in ukaže: "K°, ž ti^'C^--potem pa glej, da b° j^y, kosil pred hišo!' vetloba in senca w 5UIERISKA DOMOVINA. JUNE 28, 1945 SPISAL DR. FR. DETELA Mana je molče prikimala in hvaležno pogledala očeta, ki je izbral ravno tisti dan, ko bo Ga-šperjeva poroka, ko bodo peli in vriskali po vasi njej v zasmeh in žalost. "Ali ste Vi zadosti trdni za tako pot?" je vprašala sočutno Mana. "Jaz sem se obljubil," "je dejal oče, in hči je stopila k Bri-cu povedat, kam da pojdeta in da naj pazi-on na hišo. Bric si je mislil, da ve, zakaj da sta si bila izbrala ta dan, a rekel ni nič; samo to je opomnil, da naj hodita počasi in poči j eta parkrat, ker se boi oče utrudi J> "In nekaj kruha vzemi s seboj !" je dejal. "In veš, kaj je prav dobro?? Glej tukaj steklenico hruševca! Tega vzemi! Ti ne veš, kako to človeka pogreje. Jaz sem ga vzel pri vojakih za vsak marš polno čutaro s seboj in nisem nikoli opešal. Kakor otepje so padali drugi v vročini in prahu; meni ni bilo nikoli nič. En požir, kadar so mi začela kolena nagajati, in dober sem bil. Nekateri so pa norci; ali nič ne pije ali pa preveč; jaz pa zmeraj, kar je prav." "Pa še za nas molita!" je dejala Rozala Bricova. "Za Toneta," je dejal Bric, "se pa stvari dobro sučejo. Priče so vse dobro govorile zanj, in jaz mislim, da bo preiskava kmalu ustavljena." "Kaj pomaga to!" je dejala Mana. "Sum bo vendar ostal na Tonetu." "Od moje strani, Mana," je dejal Bric, "leti sum vse drugam, in če bi bil Tone res v nevarnosti, jaz bi govoril." "Oh, nikar ne sumniči, Janez!" je dejala Mana, ki je ve-dela, kam da merijo besede "Saj vidiš, kako hudo je Tonetu, ki so ga osumili in hudo nam zaradi njega." Studena megla je ležala na tihi dolini, ko sta se napotila oče in hči na božjo pot. "Zadnjo noč spi Jerica v očetovi hiši," je prišlo Mani na misel, :"in v par urah bosta Gašper in ona srečen par, in nov rod bo zrastel iz stare hiše. Mi pa smo obsojeni na staranje in smrt." Otrnila si je solzo, ki jo je bila iztisnila poleg lastne bridkosti tuja sreča. "Moliva, dokler gre pot po ravnem!" je dejal oče, snel klobuk s sive glave in začel naglas moliti. (Dalje prihodnjič.) — Da se sir pri rezanju ne drobi preprečite s tem, da nož prej v vroči vodi ogrejete. V najem V najem se odda 3 sobe zgo-rej, samo odraslim ljudem. Pokličite HE 2586. (150) POD OBLASTJO PARTIZANOV (Nadaljevanje z 2 strani) so nesrečnežem vode in vrv so imeli s seboj. Ko so dospeli na mesto, so jih iznenadili skriti partizani in vse pobili, trupla pa zmetali k onim v brezdno. Nato so partizani vrgli več ročnih grana|t v brezdno in postavili posebne straže, da bi nihče ne prišel tam mimo. Res nisem bil sam priča teh strahotnih zločinov, toda ni tra. jalo dolgo, ko je vse Primorje vedelo za to strahoto in vsakdo brez ozira na svoje politično pi^epričanje je obsojal dogodek. Vse vprek je govorilo, da so partizani s svojo krutostjo prekosili ustašfe. Poudarjam, da je opis dogodka absolutno točen in sicer po podatkih partizana, ki se je sam udeležil tega početja. In štirje civilisti, ki so izginili — bili so tisti, ki so skušali pomagati četnikom v brezdnu-je nadaljnji dokaz resnice in obenem, kako so skušali partizani prikriti svoje početje. Poleg tega je %nano, da so partizani žugali s smrtjo vsakemu, ki bi kaj izdal. Vendar so pripovedovali, seveda strogo zaupno. Tudi se je nekaterim izmed njih vse to tako studilo, da so odpadli od partizanov. Enako se je zvedelo dosti takih zgodb tudi od drugod. Neko število partizanskih pomorščakov, med katerimi je bil tudi kapitan Urovič, je pozneje pobegnilo z majhnim čolnom v Italijo in se pridružilo zaveznikom. Partizansko vojno sodišče je vse obsodilo na smrt. Na drugi strani je pa neki Zuran, ki je z menoj skupno pobegnil na Laško v isti ladjici, tam šel k partizanski mornarici. Kar se mene tiče, je moje končno bivanje med partizani poteklo takole. Dne 11. oktobra 1943 so me klicali v glavni stan partizanov in tam so me iia mestu aretirali. Vzeli so mi revolver in bjnokel. Ko sem po vsej sili hotel zvedeti, zakaj ;o me aretirali, ni bilo od nikoder odgovora. Pod vojaškim spremstvom so me odpravili v Bribir in me izročili vojni ko-nandi. Prišel sem pred povelj-nikovega namestnika, ki je bil tajnik komunistične stranke in predsednik partizanskega sodišča. Bil je znan kot silno krvoločen in je vedno zahteval smrtno kazen in razna mučenja. Zapisal je o meni razne podatke in ukazal nekemu de-^ kletu, da mi preišče žepe. Vzeli so mi ves denar in vse papirje. Potem so me odvedli v ječo. Ponoči so mi prinesli umazane in raztrgane hlače in par takih čevljev, mojo uniformo in čevlje so vzeli. Prve dni sem bil sam v ječi. pozneje sem dobil druščino, večinoma so prihajali razni inte-lekutalci. Prva je bila Gizela Kožar s trgovske akademije v Zagrebu. Nato sta prišla dva brata z imenom Rakveni, eden arhitekt, drugi radijski inženir. O teh dveh vem, da sta pozneje bila poslana na Vis in napravila samomor. Tretji je bil Mirko Lenhart s Sušaka. Tega in Gizelo Kozarjevo so ustrelili pozneje čisto gola v globo- kem snegu. Nadalje je prišel neki policijski saržent, ki so ga mučili na najbolj barbarski način. Obraz in ušesa so mu drgnili z razbeljenim električnim likalom. Izvabili so tako iz njega neko priznanje, potem so ga ustrelili. Nadaljnja žrtev je bilo neko dekle iz Bribira, ki ni nikoli zvedela, zakaj so jo aretirali. Bila je ustreljena. Nemogoče je popisati, kaj sem jaz sam prestal tiste dni v ječi in kaj moji sojetniki. Šele 29. oktobra so me odvedli k izpraševanju. Izpraševal me je dr. Vaic iz Sušaka, ki je pozneje dobil živčni napad in zbežal k Nemcem, ki so med tem prodirali ha jug. Ti so ga poslali v blaznico na Reki. Izpraševanje je bilo površno, ker so itak imeli o meni vse mogoče podatke od prej. Drugi dan sem bil klican pred povelj nikovega namestnika, ki mi je povedal, da sem bil po krivem obdolžen. Opravičeval se je na vse načine in mi obetal, da bom dodeljen kam drugam, kjer ibom prišel med boljšo tovarišij o, ki ne bo tako sumničila. Tedaj sem zahteval nazaj svoje stvari in* dobil obljubo, da se mi bo ugodilo. Radi tega sem ostal tam še tri dni kot gost. Na vse strani so razposlali iskalce mojih odvzetih reči, Seveda sem dobil nazaj le del svojega imetja, ostalo se ni dalo več najti . . . Med tem sem imel priliko pogledati v zapisnike tega sodišča in sem videl prepise pisanih obsodb raznih ljudi, ki so jih bili malo pred tem pobili v Dreznici na Lošinju, na Krku, v Sen ju in Vinodolu. Dne 1. novembra sem bil spet v Cirkveni-ci in tam sem govoril s poljskim Židom, po imenu Braun, ki je bil poleg še enega človeka edini, ki je ostal od skupine 101 aretiranih Cirkveničanov, o katerih sem govoril v začetku tega poročila. Pravil mi je da so jih bili odvedli peš iz Cirkve-nice v Dreznico, povezane kot sužnje. Tam jih je sodilo posebno partizansko sodišče, čigar predsednik je bil neki krojaški pomočnik. Okoli 60 od njih je bilo obsojeno na smrt, med njimi dr. Car, dalje župan cirkveniški z enakim imenom, dr. Seidl in mnogo drugih, katerih imen se ne spominjam več. Obsojence so odvedli le lobrih 100 korakov od ječe, jih dekli, jim prebrali obsodbo in pri priči postrelili. Iz ječe so jih odvajali največ po pet in pet naenkrat in ko so rabi j i prihajali nazaj v ječo po drugih pet, so jetnike spraševali: A.H ste slišali krike? No, zdaj ste vi na vrsti . . . Ostalih 38 aretirancev je bilo obsojenih na prisilno delo od šest mesecev do dvth let. in pravili so, da je to hujše ko smrt. ^ Na otoku Krku so ustrelili 25 obsojencev, med njimi nekega katoliškega duhovnika. V Lošinjii so jih obsodili in ustrelili 30, v Sen ju 40. V Vinodolu. so jih 1. novembra obsodili na smrt 9, 20 na prisilno delo. Dne '3. novembra so me pozvali pred krajevnega povelj nika, čigar ime je bilo Djuro-Čižmek. Dal mi je papirje in me pridelil 7. diviziji. Dokumentov mi ni vrnil, češ da mi bodo itak dali na novem mestu partizansko izkazilo. Namesto k sedfrii diviziji sem šel, da se pripravim na beg . . . -o-— Kupujte vojne bonde! DELO DOBIJO DELO DOBIJO MALI OGLASI Sobe iščejo Zakonska dvojica srednjih let išče 3 sobe z gorkoto ali furnezom, najraje od 79. ceste do Collinwooda. Kdor ima kaj primernega naj pokliče IV 7257'. (150) Dobra investicija Naprodaj so 3 hiše blizu cerkve sv. Vida; v jako dobrem stanju; zmerna cena; prodaja jih lastnik. Pokličite-HE 5475 ali M A 5960. (151) Income Bungalow Na E. 169. St. blizu Lake Shore Blvd. V 1. nads. je sprejemna soba, jedilnica, kuhinja, zajtrkovalni kot, 2 spalnici in kopalnica; ima furnez na plin. V 2. nadstr. so 3 sobe in kopalnica. Z vsem pohištvom. Najemnina je na mesec $45. Obširen lot, dvojna garaža. Lastnik se seli in mora prodati. Cena je s pohištvom vred $10,800, Za podrobnosti se obrnite na Strainic & Rozance 15607 Waterloo Rd. IV 6561 KE 4120 (149) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 4 sob in kopalnica, zgorej. Vprašajte na 1081 E. 66. St. (149) THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. žena in dekleta! Dež pada vsak dan, dežnikov se ne dobi več. Pridite po kopalne obleke in kape. To bi bilo najboljše v takih dneh, ko je vedno toliko dežja. Kopalnih oblek imamo veliko izbiro, vse mere od št.. 2, naprej pa do 48. 48 je že za precej veliko mamo. Imamo tudi suknje, obleke, krila, bluze, jopiče in vse drugo, ki se potrebuje za opravit. Dosti vprašanj smo imeli tudi za flanelo in porhant; sedaj smo ga dobili dosti v več barvah. Pridite, se vam priporočamo Anzlovar's 6202 St. Clair Ave. vogal 62. St. (June 22, 28) Sprejme se dve ženski za čiščenje, obe za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. ali pokličite HE 2000. (x) Natakarica se sprejme Sprejme se ženo ali dekle, da ^i stregla gostom pri mizah. Večerno delo, dobra plača. Jankovich Bar 523 E. 152. St. (150) RENU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenvUle 3830. Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barva nje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Moški in ženske ZA TOVARNIŠKO DELO ŽENSKE ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORICE MOŠKI SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI BRAZERS SHIPPERS POMIVAČI OKEN Dobra plača od ure — 10 ur na dan Definitivna povojna bodočnost The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. (151) Ženske za čiščenje Nočno delo Plača od ure v Stalno delo Vprašaj tfe pri Mr. Stocker od 8 do 5 Carnegie Medical Bldg. 10505 Carnegie Ave. (149) Za čiščenje uradov Sprejme se ženske za čiščenje uradov od 10 zvečer do 6 zjutraj Dobra plača od ure Zglasite se Marquette Metal Products 1145 Galewood Drive (x) MALI OGLASI Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS Delavci za splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union (151) Vzamemo na delo danes pri naših vratih izkušene ali neizkušene moške in ženske za stalno delo v važni industriji Overtime — Merit Bonus, šift Bonus Reliance Electric & Eng. Co. Ivanhoe Division 1091 Ivanhoe Rd. Marine Division 1190 E. 152. St. (149) Hitrejši kot katero koli japonsko letalo je novo Grumman letalo tipa F7F Tigercat, ki je opremljeno z dvema motorjema. Leti lahko s hitrostjo milj na uro in nese dve toni bomb ter je v zraku veliko bolj okretno kot katero drugo vojno letalo do sedaj. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigri zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Kuharica fci bi imela v oskrbi 2. šift, od 3:30 do polnoči. Mi bi radi dobro kuharico, ki zna pripraviti dobra, tečna jedila. Majhna tovarna. Prijetni delovni pogoji. Posebna transpor-tacija aranžirana. Dobra tedenska plača in overtime. Eaton Mfg. Co. E. 65th St. & Central Vzemite Central Ave, bus ali Scovill ulično karo. (154) Delo dobijo Sprejme se moža, ki bi bil nekoliko vajen pri barvanju hiš in izučenega barvarja z nads linijsko plačo; vzame se ga tudi kot partnerja pri podjetju. Oglasite se ali pokličite, Lukanc, 698 E. 159. St. MU 3729. (151) 'Per je vse obljubil; ta- r ehkega in voljnega še ni e idela Jerica, ki se je to- '' z mislijo, da prinese ta ,( & njej novo srečo. Ga- !e začel kar siliti, da naj določi poročni dan in na- s svatba, in je res težko " Poroke, ker se je nade- n & mu nove razmere pre- e Nadležne spomine, čez 4 je pač motilo delo, in 8 ?so ga večkrat poneve- . in nehote zanesle noge is ■Sne gledat kraj, kjer je •i 1 Miha. Potem je bežal q ^ se oziral, če ga ni kdo : Natihem je bil hud, če s Ido vprašal, kje da se je ' |prav zgodila nesreča; ! le ni upal jeziti. Poji ||ar ni mogel spati, pa J|dno še napadale raz-l misli, in preobčutlji-ta so še čula znano Mi-•e ojo. Večkrat je še str- 1 pi Sovražno noč in se zge-je kakšnem šumu. Potem ,e Je zopet plašila tihota, iil e zaželel kakšnega zna-P °Pota. Veselil se je vo-i Je škripal po osamljeni ".se jezil, zakaj da ho-P 5ntje tako zgodaj leč, ' || pojo na vasi. Najla-"A Zaspal, kadar je Bric ie °«il. če bi ga ne bilo bil prosil mater, da 1 '' 1 v njegovi spalnici. Za-ilV j® je parkrat prav dolgo 1,11 ^novih, kjer je bil v Je-® ^užbi miren in vesel. b' se je pa kar nekako bal l hiše in temne spalni-„1' $foo je bil precej opu-;>' so preveč govorili o j 111 Tonetu in se mu je ta hočejo njega dražiti. l i I1' mu je^bila kakor an~ \ 'h, ki ga bo rešil hudih je se je kazal tako Zj 0 vdanega, da se je topi' Metu srce od blažene i j |a je ukrotila takega ,rjGašper ji je bil res iz f'Nsel svojo smrt, ko jo Stanko ogledal in skrbmi fel, in Jerica jo je sež-( Znamenje, da je zdaj Prejšnjega življenja, la torn ljudem človek ne-" r» 1 tolikanj ne zameri; i! I svojci pametni! h' 1 so oklici, in ženin je do^; drugom, nevesta z dru-a2 |iti v svate. 3 1 Je bila za to žalost že 1 Mjena, ko je morala no-. druge. Brat je bil 1)0 v zaporu, in oče je ^ " hiral od skrbi in bridki ||a njenih ramah je slo-j.^ '°sPodarstvo in gospo- '°v' \ jutri zjutraj po j deva J j |skovo k Materi božji, je |«ia pomaga, če je božja i H dejal Oče zadnjo ne-o 3 led adventom. Hiše naprodaj Bungalow 6 sob, vse v enem nadstropju, ni treba nobenega popravila; jako pripravna transportacija; cena $7,300. Za 2 družini, 5 in 5 sob, cena pod $6,000. Nahaja se na Park. grove Ave. in je res jako dober kup. Lepa dvodružinska hiša, 4 in 4 sobe in kopalnice, dvojna garaža. Nahaja se na Grovewood in 169. St. Lastnik je presta-vjlen, zato bo prodal po jako zmerni ceni. Za podrobnosti vprašajte pri B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500. (150) V finem stanju! -Naprodaj je hiša za 2 družini; zelo krasno izdelana in v finem stanju. Nanovo barvana in dekorirana. Kadar boste videli prijazno in moderno kuhinjo ter vse drugo, se vam bo gotovo do-padla. Nahaja se na 18213 E. Park Drive blizu Lake Shore Blvd. in blizu 185. ceste, kjer ustavljajo busi; jezersko obrežje blizu ; v bližini cerkva, šol in trgovin; 5 lepih velikih sob zgorej in spodaj; 2 furneza na vroč zrak; nova dvojna garaža z dvi-galnimi vrati; nov cementni dovoz; zimska okna in mreže; lepa trata in gamičje; davki $140 na leto. Cena je $13,500, dajte ponudbo. Vedno odprta za ogled. Lastnik je v hiši. Pokličite IV 1889. (151) ^ —----- <>}>, boys, I lust remembered I hililrt't bought a War llond today." ^ W uofcttS TODAY? DyiGracio Allen « HV.^Stt iwiwn and George Burns V1". I Illustrated by Eric Ericson 11 J V ______—--—T—--AskV'l ! vkrcali na ladje, da odidete tja. Indijska brigada je določena za Balaklavo . . . Pravijo, da je to nekako prekleto gnezdo .. . Ali ste že kdaj slišali za Balaklavo? . . . Tam so se vgnezdili Rusi . . ." Geoffrey je gledal guvernerju naravnost v obraz: "Sire, dovolite mi pripombo, da se čudim tej ministrovi zapovedi. Konjeniki sedemindvajsetega polka so že zdaj zdeseterjeni, saj so dovolj pretrpeli v Chukotiju. Res ne razumem . . ." "Takoj boste razumeli . . . Sedemindvajseti se pri Seba-stopolju, pri Balaklavi, ne bodo bojevali proti Rusom, temveč . . . protj, . . Suratu!" Ko je Vickers zaslišal to o-sovraženo ime, se je stresel in toliko, da ni planil pokoncu. "Proti komu?" "Proti Suratu!" "Kaj je . . "Da!" Guverner ga je ustavil, preden je izgovoril, kar je hotel. "Ne vem, ali vam je znano, da je Surat po klanju v Chukotiju pobegnil iz države?" "Vem, sire," je odgovoril Vickers. "In je dobro naredil, da je pobegnil." "V poročilu, ki sem ga prejel, mi sporočajo, da je Surat-kan pobegnil k Rusom in je zdaj v glavnem stanu grofa Volonova . . . pri Sebastopo-lju ... pri Balaklavi . . ." Geoffrey je zamrmral: "To je zelo zanimiva novica !"' "Zdaj razumete, zakaj je tudi polk premeščen na Krim! Vsak posamezni vojak bo imel priliko, da se maščuje za ono strašno prelivanje nedolžne krvi!" "Razumem!" je odgovoril Vickers. POP KONCERTI dvakrat v tednu do 28. julija. Sred. in Sob. zv. .8:30 Cleveland. Poletni Orkester Rudolph Ring-wall, dirigent Sob. 30. jun.: HENRY PILDNER, piano HRUBY BROTHERS, trobent Sob. 7. Jul.: JOHN SEBESTTAN, harmonika virtuoz MESTNA DVORANA Vstopnice naprodaj v Taylor's Arcade Balkon 35c, 60c, 95c Pri mizah: $1.40, $1.55, vkl. davek Smejala se je . . . Ženska, ki jo vidimo levo na sliki, se. je smejala, ko je prišla iz gledališča v Burgsteinfurt, Nemčija, kj§r je bilo prebivalcem ukazano, da so šli v gledališče, kjer so kazali slike nemške podivjanosti. "Kdor se še.more smejati ob pogledu na te slike, mora biti pač pravi sadist," je rekel kapitan Stirling, ko je zapodil žensko nazaj v gledališče, da je morala gledati slike še enkrat. "Poveljnik vas kliče. Našli so polkovnika Campbella!" "Kje . . . ? Je živ . . . ?" A vojak je že tekel naprej in ga ni več slišal. Geoffrey je drvel za njim. Vedel je, kakšen prizor ga čaka. Suratkan ni prizanesel nikomur . . . Vse ženske in otroke ter tisto nekaj vojakov, kar so jih zajeli pri reki, je dal odvesti v trdnjavo skupaj s polkovnikom Campbellom. Tam je dal vse pobiti.. . . ' Vojak je pripeljal Geoffre-ya na majhno ploščad za Campbellovo hišo. Tam je na soncu ležalo kakih deset trupel. Warrenton in njegovi so nekaj časa molče in sklonjenih glav stali pred temi trupli. Strašno tišino so trgali samo jokajoči vzkliki indijskih vojakov, ki so pritajeno doneli z velikega dvorišča. Polkovnik Campbell je ležal med drugimi umorjenci vznak. Njegov obraz je bil popolnoma miren, zdelo se je skoraj, kakor da zaradi močnega sonca mežika z očmi.' Sonce mu je sijalo naravnost v boraz ... V levici je držal odprto knjigo . . . sveto pismo . . . Zraven njega je ležal mladi poročnik Pearson. Njegov o-braz je bil ves spačen od bolečine in smrtnega strahu. Sir Warrenton je tiho zamrmral, kakor da se boji skrunit.i molk mrtvih: "Zato je torej Surat kan pobegnil! Prelomil je besedo in pomoril vse neoborožene vojake! . . ." "Moramo za njim! Saj ne njore biti še daleč!" "Ne moremo jih preganjati . . . Zatekli so se v gore . . . Nimamo upanja, da bi se z njimi mogli spoprijeti v odprtem boju . . ." Geoffrey^je še enkrat vzkliknil: "Toda, saj vendar ne moremo stati tu kar tako, ne da bi kaj začeli!" Warrenton mu je pogledal v oči : "Pri živem Bogu: sedemindvajseti polk indijske brigade ne bo miroval, dokler se ne maščuje za svoje tovariše, za vse nesrečne nedolžne žrtve! Indija bo premajhna za Surata, da bi se mogel v njej skriti pred nami! Našli ga bomo, naj zbeži kamorkoli!" . Odhod na krimsko bojišče. . Preteklo je nekaj mesecev. Sedemindvajseti polk indijske brigade je bil prestavljen v Kalltuto. V Chukoti so Angleži poslali nove oddelke, toda Indijci niso trdnjave niti enkrat več napadli. Surat je svojo vojsko umaknil. Nihče ni mogel izvohati, kje se skriva. Bal se je kazni, katero so mu Angleži pripravljali. Nekaj stran od trdnjave, na pol pota do reke, je bilo zdaj pokopališče padlih žrtev. Tam je bil pokopan tudi polkovnik Campbell. Geoffrey Vickers je ves ta čas vodil ogledovalne pohode na meji ozemlja, ki je bilo pod angleškim pokroviteljstvom. Perrya pa so dodelili k skrivni obveščevalni službi v Chukoti- Na dan po očetovem pogrebu se je Elizabeta vrnila v Kalku-to, kjer je živela v hiši polkovnika Warrentona in čakala na neko svojo oddaljeno sorodni-eo, s katero bi morala odpotovati domov na Angleško. To so bili najhujši dnevi v njenem življenju. Trpela je ne le, ker je na tako strašen način izgubila očeta in prebila ti- A1IERISKA DOMOViNA, JUI^E 28, 1945 ste grozne dneve med obleganjem v Chukotiju, marveč jo je zelo bolelo tudi vse, kar se je odigralo med njo, Geoffreyyem in njegovim bratom Perryem. Vedela je, da ima rada samo Perrya, toda strašno težko ji je bilo, kadar se je morala spo- ■ mniti Geoffreya, ki ji je rešil , življenje in ki se je tako plemenito vedel do nje in do svojega ■ brata. Od tistega dne, kar jo je Geoffrey rešil gotove smrti, ga ni več videla. Perry se je vrnil v Loharo, da bi ji sporočil o očetovi'smrti in da jo je po pogrebu odvedel v Kalkuto, O Geoffreyu je vedela samo toliko, da so ga s posebno nalogo poslali na mejo. Zdaj v Kalkuti je komaj kdaj šla iz hiše. Pod večer je vsak dan prihajal k Warrentonovim Perry. To so bili edini trenutki, ko je mogla pozabiti na vse strane ure iz nedavne preteklosti. Tedaj je spet začutila, da ji je namenjeno še živeti in da bodo zanjo še prišli srečni dnevi. Ta čas so se Angleži že bojevali na Krimu s Francozi in Turki proti Rusom. Kalkutski guverner Sir Ma-cefield je moral na zahtevo londonske vlade poslati del svojega vojaštva na krimsko bojišče. Indijska brigada je kljub temu še ostala v svojih obmejnih garnizijah, samo sedemindvajseti njen ,polk sp prestavili v Kalkuto. Vojaki naj bi se tam odpočili, toda od častnikov niti eden ni smel na dopust v Anglijo. Zaradi tega so skle- RODNEY ADAMS I GRELNA POSTREŽBA j Nov lokal /jp 550 E. 200. St. vogal Monterey jt Odprto dnevno 8 zj. do 6 zveč. Sredo do 1 pop., soboto do 8 TfV Kompletna zaloga plumberskili in grelnih potrebščin ' #7 in opreme ^^ Mi imamo v zalogi . . . ^ *FURNEZE NA PREMOG, jeklo in lito železo »FURNEZE NA PLIN. Gravity in Airconditioning units "CONVERSION PLINSKE GRELCE 'BLOWER UNITS ♦TERMOSTATE za furneze na premog in plin. »BOILERJE, para in vroča voda *STOKERJE na premog. Sedaj je čas, da daste pregledati furnez brez vsakih ' stroškov Naj vam naš licenziran vdevalec pomaga premagati vsake težkoie. H ki jih morda imate. FURNEZI RE-CEMENTIRANI .1................................$15.00 Naša kompletna zaloga plumberskih potrebščin vklj^ f 20 in 30 gal. avtomatične grelce za vodo — toilete — umivaII,"'e Tank Jackets — termostate — bakrene grelce — Stone lined rrelce,J vročo vodo (imajo 20 let garancijo; mere 24 in 33 gal.) — De | dry Trays — pipe iz medi — baterije za žepne svetilke — žarnic^ Pokličite KEnmore 5200 !IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM!llllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||llllll""""" Gt i . 1 Vre. \ Jos. Zele in Sino^ 0 / = knet, P O G R E B N I Z A V O D ci. | = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpol&S0, E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo j5| ____ = 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ENdlc«4' COLINWOODSKI URAD: ,pjjl 3 452 E. 152nd STREET. Tel.: KEnffl»re ^iiiiaiiiiaiiiiiiaiaiaiiiiiiaaiaiiiaiiaiaiaiiaiaiiiiiiatsiaaiisaiiiiitiiiiiaiiBaaiafiiiiii^llL- litri ................. —^ r ^ M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN %--_-A pali, da bo vojni val zajel tudi Indijo. V začetku septembra se je major Geoffrey Vickers vrnil s svojim malim; konjeniškim oddelkom v Kalkuto h polku, kamor ga je poklical guverner Sir Macefield. Ko je dospel v mesto, je takoj odšel v guvernerjevo palačo, da bi poročal. Macefield ga je prisrčno sprejel: "Dragi moj Vickers, kakor vidim, ste že vse preboleli. Rano ... in vse drugo! Vi ste pravi vojak!" Vickers se ni hotel pogovarjati o Elizabeti in Perryu, ko je začutil, kam 'meri guverner. "Sire, poklicali ste me . . .;" Governer se je zresnil in mu odgovoril: "Da, dragi moj Vickers. Imam za vas važno novico, ki vas bo nedvomno razveselila. Indijska brigada je premeščena ... na Krim! Jutri se boste z-oddelki generala Warrentona KLIC NA DALJAVO Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke * ni< THEN A CO.'S M iS 1 IT i V ČETRTEK-SAMO EN DAN Razprodaja koncem mesecaj^ Boljše bluze in krila Nekoliko zaprašene bluze in krila—vse narejeno za prodajo po mnogo višji ceni! Različne mere za dekleta in žene. Pl ni ja Si dl sa kl 1.19 predpasniki sani pinafore predpas- < ki—v "bib" stilu, ki so * mčeni, da se operejo. 1.98 do 3.49 Casual *evlJ mili. J . ! 8,940 ženski boljše vrste vsak_ ^ 1 nji in praznični čevlji'' r (> mo 789 v skupini. Razl*n k re. Racijsko prosti! ^^ «0r ] ......... —--- >iijc 18.94 do 18.94 suknje Stili za jesensko nošo. $1 Različne mere za dekleta ■ " in žene. 2.95 Stretch Girdles ntetično-elastični gir- | af es, ki se raztegnejo, mo v majhnih merah. Za de-eta in žene. Otroški 3.49 čevli» ^ Samo 348 parov casual ljev za otroke, v razjič"1 merah. Racijsko prosti! __^ ^ocl 4.94 do 6.40 obleke Eno in dvo-komadni stili $4% v pisanih in solidnih bar-vah. Različne mere za žene in dekleta. Druge-vrstni korseti Vključivši girdles, kor- i yg Q setov, trebušnih opor, l»"ar "garter" pasov in corselettes. Različne mere za dekleta in žene. Full-fashioned nogaviC® j' Tretje vrste boljše rayo« "> to C nogavice. Lisle vrhi aji! el v spodnji deli. Ne v vseh & ji dekleta in žene. . ----Up 2.99 pralne obleke Znižane iz zaloge, ki se | prodaja po višji ceni. " Nekoliko zaprašene—percale izvrstne kakovosti. Mere 14 do 20. Boljše ročne torbice Neregularne ročne torbice $j višjih cen—znižane v ceni ■ za razprodajo. V beli in drugih barvah. Mercerized kratke no9a ;sstr< . .A l( ard Otroške fine mercerize«* |7jev bombažne anklet—n°ga'jh b Oni vice v pastelnih in tem"1 vah. Neregularne. Nai --—----lalag Rayon Crepe spodnja krila Drugo-vrstna boljše | AA znanega izdelka. Raz- ' • W ne mere od 32 do 44, v tea rose barvi. Ženski 19c robci Izbera pisanih barv. Vse ia prvovrstne kakovosti. 1 ^ C 45 Gauge nogavic« Tenke, full-fashioned ^ 'j^er rayon nogavice v me- gC\ 0 un rah 10 in lOVi. Vrednost ^cj0m Dekliški 5.95 dežni plašči Plašči z plaid podlogo O O za nošo v lepem ali gr- O« ar ar dem vremenu; samo v rdeči barvi. Mere 12 do 16. Deške športne srajce Stili s kratkimi rokavi v | IA plaid in solidni modri 1 • ■ ar barvi. Neregularne. Majhne, srednje ali velike mere. Moške $2 Športne s**1'" ^ Vnaprej skrčene, hla- j v s dne poplin športne g8r srajce s kratkimi rokav • ( mere 14 Vž do 15 Vž. *oi -—----T LV Dekliške kopalne obleke Rayon in cotton eno-komadni $] .stili' v najnovejših barvah. ■ Mere 7 do 14. Moške boljše nogavice Moške nogavice višjih iq cen, v rayonu ali lisle. l^rC Neregularne. Mere 8 do 12. Jr. deške 2.79 hl*'e > stt , * O Vnaprej skrčene dolge | ,7 hlače v tan slub ma- d 6 1 k " terijalu. Samo v meran « s 12. \ j Športna obleka za deco Cotton jersey hlače in Ji A ** polo srajce; nekoliko "•■»C neregularne. Mere 1 do vsaka 4. 1.00 usnjene denarnice Moške pristne usnjene iia denarnice—dobro nare- ** arC jene. Znižane za razprodajo. » $1 Rayon Knit J** star 42-inčev široko rayon (fl |J>'i I knit jersey blago v "<*- odk mo črni in zeleni barv>- ^ 1.99 nagačene igrače Samo 50 nagačenih igrač za otroke, po znižani ceni za razprodajo. •1 1.00 do 1.50 pasovi Moški vse-usnjeni vzor- jp ^ čni pasovi, znižani za razprodajo! Večina v merah 30 in 32. Ostanki rayon Končna čistka rayon paca ostankov blaga rdeči barvi. alp*ca * al 19