— 338 —
Motenje posesti.
F. S. je bil na prošnjo upnika Janeza M. od sodnije Z. postavljen za sekvestra posestva Frana M. in kot sekvester tudi od sodnije upeljan. Po upeljanji sekvestra prodal je Franjo M. kaščo, vzeto v izvršbeno cenitev Matiji P. Sekvester uložil je na to zoper Matija P. tožbo zastran motenja posesti, opiraje se na to, da je on od sodnije bil kot sekvester posestva Franjo M. upeljan, torej djanski posestnik.
Sodnija Z. uslišala je zahtevanje tožnika in sicer iz nagibov nadsodnijskih, navedenih v Glaser-Ungar-jevej zbirki pod št. 819.
Druga instanca zavrnila je tožnika iz sledečih razlogov:
Glede na to, da je s sekvestracijo kratena le pravica lastnika do užitka, lastnik pa v vseh svojih drugih pravicah ostane nekraten, — glede na to, da ga postavljeni sekvester le z ozirom
— 339 —
na pobiranje (einhebung) plodov in užitka predstavlja in nikakor ne upliva na zadeve, ki ne spadajo v področje sekvestracijskega namena; - glede na to, da on s tem, da je bil upeljan za se-kvestra, nikakor ni postal djanski posestnik sekvestriranega posestva, iz katerega razloga se nikakor ne more spoznati, da je bilo posestvo moteno s tem, da se je prodana kašča, stoječa na sekvestri-ranem posestvu, podrla in proč spravila; — slednjič glede na to, da bi se moral tožnik kot sekvester, da odvrne škodo prosilcu sekvestracije, obrniti do sekvestracijske oblasti, katera potem postavno postopa — se je morala razsodba prve instance predrugačiti in zahtevanje tožnika odbiti.
Revizijski utok se ni objavil.