Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
št. 4.
V Ljubljani, sobota dne 6. julija 1918.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Leto I.
Možni napadi Italijanov.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 5. julija. (K. u.) Uradno.
Boji na izlivnem otoku Piave se tudi včeraj niso prekimli. Obojestranske čete so si v ravnotežju. Močne italijanske napade proti našemu južnemu krilu smo zravnali s protisunki. Pri Chiesa Nuova je poprijel preizkušeni šlezijski pešp. št. 1. in hitro vrgel Italijane iz naših postojank, ki so vanje vdrli.
Med Piavo in Brento sovražnik trdovratno nadaljuje s poskusi, dobiti nazaj postojanke, ki smo jih 15. junija mi osvojili. Njegov glavni sunek se je obrnil včeraj proti prostoru Monte Solarolo. Napad, ki se je razširil prav v naše jarke, je dovedel do besnih bojev iz bližine, v katerih je bil velik del sovražnika pobit, ostanek pa pregnan. Posebno so se odlikovali Šlezijci bataljona II./120 in Bošnjaki 4 polka, ki so že skoro neprenehoma skozi tri tedne v boju izvrstno podpirani po baterijah graške prve in krakovske 55. poljske topniške brigade. Izgube sovražnika so izredno težke-
Na planoti Sedmih občin in na tirolski fronti živahno topniško delovanje.
Šef gen. štaba.
*
*	•
Lugano. „Corriere dela Sera“ poroča, da se v bojih ob Piavi drže avstrijski vojaki neverjetno hrabro in žilavo. Laški vojaki imajo trde boje s temi nedvomno hrabrimi četami.
*
*	*
Poročilo laškega generalnega štaba 4- julija V obsežnem pasu smo metodično nadaljevali uničevanje skritih gnezd strojnih pušk in drugih ovir. Severno od Cava Zuzzherina smo pridobili na prostoru in 223 ujetnikov z mnogo častnikov. Nekaj strojnih pušk in mnogo vojnih potrebščin smo zaplenili. Povečali in izboljšali smo pozicije, ki srpo si jih preje že pridobili v dolini Sv. Lorence, severnozapadno od Monte Grappa in ob Monte Cormone, (Sassa Rosso). Na visoki planoti Asiaga so angleški in francoski oddelki udrli v sovražne jarke pri Canove in Bertigo in so nekaj vojakov ujeli. V zadnjih dneh smo zmetali nad 18000 kg bomb iz naših in zavezniških letal na sovražne kolodvore, železnice, križišča itd. ob spodnji Piavi. Čete in transporte so iz male višine strojne puške naših letalcev obstreljevale. Bombatdirali smo uspešno železniško križišče v Suganski dolini.
*
* *
Skrbi Italijanov.
Genf, 4. jul. Laško časopisje trdi, da se je od 60 divizij, ki jih je zbrala Avstrija-Ogrska na laškem bojišču le 35 divizij udeležilo ofenzive proti Italiji. Monarhija razpolaga zato še z maso nerabljenih rezerv, ki lahko napravijo Italijanom še velike težkoče.
Nemško vojno poročilo.
Berolin, 4. julija. (Uradno.) Iz velikega glavnega stana se poroča 4. julija zvečer: Na obeh straneh Somme so bili močni angleški delni napadi na našem bojnem ozemlju izjalovljeni.
Naš črkopis.
O priliki godu sv. Cirila in Metoda dne 5. julija.
Konec.
Kmalu pa so uvideli, da ima bohoričica premalo črk, da bi mogli ž njimi zaznamenovati vse glasove v slovenščini. Tudi jim zložene črke š, ž, č niso ugajale. Premišljevali so, kako bi to izboljšali. Kar se oglasi na štajerskem Danjko s popolnoma novimi črkami 1. 1824. Danjčico, tako so imenovali njegov črkopis, so vpeljali v nekatere šole na Štajerskem.
Imeli smo torej dva črkopisa, bohoričico in danjčico. Leto pozneje se oglasi v Ljubljani še tretji s svojim črkopisom. Bil je Metel j ko, rojen 1779. leta v Skocijanu na Dolenjskem. Meteljko je bil duhoven, v slovanskih jezikih temeljito izobražen. Ta blagosrčni m duhoviti mož pa je v slovenski književnosti povzročil zmedo. L. 1825. je izdal slovnico. Uvedel je v njej zopet nove črke. Ljudje so se branili njegovin črk, ker so bile nedosledne in grde. Najgrša je bila črka ž (žaba), po kateri so nasprotniki vso pisavo imenovali »žabica“ in tudi krevljica. Meteljčica je naletela na hude sovražnike. Danjčica je že ponehala. A med meteljčico in bohoričico se je vnela huda vojska, takozvana „abicedna vojska“., V tej vojski, s peresom namreč, se je prelilo toliko črne krvi, da bi gnala mlinske kamne tri. Meteljčico je premagal duhoviti Čop s svojimi spisi in potem Prešeren s svojo zbadljivostjo. Razburjenost je bila tako velika, da je vlada strogo prepovedala, o meteljčici pisati. Celo ne-
Berlin, 5. julija. (Uradno.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zahodno bojišče.
Vojna “Skupina bav. cesarjeviča Ruprechta:
Vzhodno Yperna smo odvrnili močnejše sunke sovražnika.
Na obeh straneh Somme so sledili včeraj zjutraj močnemu angleškemu ognju infanterijski napadi sovražnika. Na severnem bregu reke so se zrušili v krvi pred našimi črtami, južno Somnte pa je udrl sovražnik v vas in gozd Harnel. Na višini vzhodno Hämela smo omajali njegov napad z našim protisunkom. Vzhodno Villers Bretoneux smo vrgli sovražnika nazaj v njegove -izhodne postojanke.
Zvečer se je oživelo bojno delovanje skoro na celi fronti vojnih skupin in se je stopnjevalo tudi tekom noči, posebno v včerajšnjem bojnem odseku.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča:
Povišano bojno delovanje na zahodnem bregu Avre in na obeh straneh Aisne.
Poročnik Wenkhoff si je priboril svojo 35-, poročnik Thuy svojo 24, zračno zmago.
Ludendorff.
Vojna se odloči na zahodu.
Berlin, 4. jul. „Lokalanzeiger“ poroča iz Curiha: „Züricher Post* pritrjuje na vprašanje, če more privesti odločitev na zahodu svet bliže miru. Če nemške armade znova dokažejo, da je njih bojna moč nezlomljiva, bo antanta prisiljena, podati se v mirovna pogajanja.
Milijon Amerlkancev na zahodnem bojišču.
Reuter poroča iz Washingtona, da je izjavi! vojni tajnik Baker, da so vsega odposlali nad en milijon ameriških čet na Francosko.
*
* *
Pariz. Tu se pripravlja vojaška sodna obravnava proti onim znanim generalom, ki so povzročili poraz armade.
Velik zračni napad na Pariz.
Berolin, 5. julija. Pri zadnjem napadu letalcev na Pariz je bilo 11 mrtvih in 14 ranjenih. Materijalna škoda je ogromna. Mestno poslopje je popolnoma razrušeno. Časopisje se pritožuje, da ne sme poročati resnice in da je število ranjencev veliko večje, kot se uradno priznava.
Genf, 5. julija. „Temps“ poroča, da je Pariz že skoro izpraznjen in brez civilnega prebivalstva. Zahteva, da je dovolj vlakov na razpolago, da se množ ca ne tira v paniko. Prebivalstvo zato beži, ker letalci neprestano mečejo bombe.
Rusija antanti več ne zaupa.
Stokholm. Sovjetska vlada je prepričana, da vsak korak antante meri na to, da zapreže Rusijo zopet v vojni metež. Toda tega ne bodo dosegli. Ako stopi Rusija zopet v boj, bi dala Nemčiji povod, da okupira še več ruske zemlje.
London, 3. jul „Times“ poročajo iz Petrograda: Vlada je izgnala iz Petrograda več državljanov četverosporazuma, ker so se izrazili proti vladi sovjetov.
Boljševikl In Čeho-Slovakl.
\
Bazcl, 3. jul. Iz Moskve poročajo švicarskim listom: Vlada boljševikov je odločena, začeti z nezlomljivo silo in največjo brezobzirnostjo boj
vedni otročaji so iz šole grede kričali: „Žabica je umrla“. Prešeren ji je zložil nagrobnico:
Stegnila se je žabica,
Umrla je meteljčica.
Duhovni in homeopati Ji niso mogli pomagati.
Umrla je za žlico kaše,
Molimo zanjo tri očenaše.
Kdor ne zna napisa brati Sem obrne naj oči,
V njem zapisano stoji:
.Spod’ meteljčica leži*.
Prenehala sta že dva črkopisa: meteljčica in danjčica. Bohoričica je ostala še v prvi polovici 19. stoletja. — Čehi so imeli že prej svoj črkopis. Od njih so ga sprejeli Hrvati. Vpeljal ga je na Hrvaškem Ljudevit G a j.
Gaj je bil rojen 8. julija 1809 v Krapini na Hrvaškem. Bil je advokat. Seznanil se je s češkim pravopisom, ki mu je zaradi svoje ličnosti in enostavnosti zelo ugajal, in to tembolj, ker se je Gaj že dolgo bavil z mislijo, kako urediti hrvaški črkopis. Poprijel se je res tega črkopisa. Prva pesem, v njem spisana je bila „Lepa naša domovina“, ki je postala hrvaška narodna himna. Odslej so pisali vedno več v novem črkopisu, ki se še sedaj imenuje po Gaju gajica. Tako je bilo v kratkem času in mirnim potom dovršeno veliko kulturno delo, reforma pravopisa.
Od Hrvatov pa smo dobili tudi Slovenci ta rokopis. L. 1840. so izšle prve slovenske pesmi v gajici, namreč Vodnikove pesmi. Dandanes pišemo Slovenci v gajici in tudi vse knjige slovenske so natisnjene v njej.
proti češko slovaškim četam, ki jih smatra za predčete japonske intervencije. Ljudski komisar Trocki je prepričan, da se bo v razmeroma kratkem času posrečilo, premagati tega notranjega sovražnika Rusije in revolucije, kakor hitro bodo premagane težkoče, ki ovirajo odpravo zadostnih čet v uralsko ozemlje. Trocki hoče predvsem zbrati močno armado, da z njo uniči češkoslovaške oddelke, ki operirajo še vedno ločeno. Potem ko prežene vsiijence z evropskega ozemlja, ne bo težko, pregnati tudi tolpe, ki vznemirjajo kraje azijske Rusije.
Neresnične ruske vesti.
Berolin, 5. julija. Ukrajinski časniški urad v Lausanne je objavil 1. julija poročilo iz Kijeva da so se izkrcale japonske Čete pod generalom Kato v ^Vladivostoku v podporo Čeho-Siovakov, kakor tudi da je veliki knez Mihael Aleksandrovič bil imenovan za carja in koraka proti Moskvi. Kakor izve Wolfov urad od merodajne strani, je ta vest od konca do kraja izmišljena.'
Washington, 4. julija. (Reuter.) Državni tajnik za vojno, Baher, pripravlja izjavo repre zentantske zbornice, glasom koje je zdaj 100.400 častnikov in 2 milijona 10.000 mož pod orožjem, dočim je bilo pred 14 meseci samo 9.554 častnikov in 202 510 mož v vojaški službi.
Amerika se umika?
Washington, 5. julija. Lansing je izjavil, da se Združene države ne nameravajo udeležiti napada na Rusijo.
Nova bitka.
Stokholm, 4. jul. Položaj ob Munnanski obali je vedno bolj kritičen. Bojne ladje Angle že v, Francozov in Japoncev so pripravljene na
boj.
Suitanova smrt.
Novi vladar Turčije.
Dunaj, 4. jul. Novi süitan je V a h i d e d Din, najmlajši, 12. jan. 1861. rojeni brat umrlega sultana Mehmeda V. Znano še ni, kako ime bo imel kot sultan. Prestolonaslednik je Abdul Me d ji d, sin sultana Abdul Azisa, ki je bil umorjen 1. 1876., začasa rusko-turške vojne.
Konstantinopel, 4. julija. Irade rtovega sultana, ki ima ime Mehmed VI-, potrjuje Talaat Pašo in šejka na njihovih dosedanjih mestih. Prestol je Mehmed VI. zasedel danes ob 10. uri z veliko slovesnostjo. ,
Konstantinopel, 4. julija. Že več tednov je bolehal sultan na sopilih. Bil je diabetik; napadala ga je mrzlica do 39’5 stopinj in ni bilo več rešitve zanj. V sredo, 3. julija ob 7 uri 10 minut je umrl.
Dunaj, 5. julija. Predsednik gosposke zbornice knez Windischgrätz je izrazil včeraj turškemu poslaniku svoje sožalje.
Avstrijski parlament.
Dunaj, 5. jul. Da se omogoči delazmožnost parlamenta, se vrše vsi mogoči poizkusi. Ker bodo Poljaki glasovali proti Seidlerju, so njegovo upanje nemški socijalni demokrati. Govorice, da bo Seidler demisijoniral se v vladnih krogih demantirajo.	.	, ,
Dunaj. 5. jul. Predsednik Groß je razposlal vabilo za državni zbor za 10 jul. Nameravaje se vse manj važne zadeve skrajšati, da ostane čas za razprave.
Dunaj, 5. jul. Člani desnice, ki so zadnjič v gosposki zbornici izstopili, se bodo 10. t m. sestali, da ustanove svoj klub in določijo svoj program.
Dunaj, 5. jul. Glasom sklepa nemskonaci-jonalne zveze so se danes podali vodilni politiki k vojnemu ministru, da zahtevajo pojasnil, o dogodkih na jugozapadni fronti. Odgovarjal jim je 2 uri in jih splošno pomiril.
Dunaj, 5. jul. Deputacija iz Prage pod vodstvom dr. Groša je bila pri Seidlerju v svrho dogovora.
Dunaj, 5. jul. Nekateri listi poročajo, da ni izključeno, da pridobi Seidler Poljake zase in da bodo ž njim glasovali. Ta novica se je takoj de-mentirala, a se zopet potrjuje.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 5. julija. Podpredsednik govori umrlemu sultanu. Nato se nadaljuje generalna debata o splošni volilni pravici. Bethlen zahteva, da se madžarščini zasigura ono mesto, ki ji gre, Romunec Pop mu ugovarja. Janovski predlaga, naj se predloga umakne in do konca oktobra predloži nov načrt, ki zasigura moškim in ženskim volilcem enako volilno pravico.
Čast cesaria, čast vseh narodov.
Budimpešta, 5 jul. Več velikih županov je pozvalo občinske zastope, da se izjavijo z ogorčenjem proti žaljivim govoricam, ki so razširjene o kraljici.
Naši sovražniki.
Bojmo se takih „prijateljev“.
Danes ko gre prostozidarski antanti za življenje in smrt, hoče Avstrijo uničujoče oslabiti s tem, da zrevolucijonira Slovence, Hrvate in Srbe. Kako pa državniki in politiki antante v resnici mislijo, naj izpričajo sledeči izreki: Lloyd George je imel 7. septembra lanskega leta v Liverpoolu govor, v kterem je med drugim dejal: Predstava, da ne more biti veliko narodov združenih v jedni državi, izumira vsled svoje neumnosti. — Britansko kraljestvo je iz veliko narodov obstoječa država. Naša doba je doba velikih držav. Dobro vladane velike države so bistvo za varstvo človeške svobode. — Grey, ki je bil angleški vnanji minister, ko je izbruhnila svetovna vojna, je v nekem nagovoru na Romunce Take jonescu in Bratianu rekel: Vi ste bogat narod. Toda Romunija ima slabo lego, ker je Rusiji na potu. Vi se morate sprijazniti s tem, da boste poginili! Sploh pa majhnih narodov ni mogoče s civilizacijo spraviti v sklad; so kakor kurja očesa!, izrezati jih moramo.
Za kulisami zvezne politike
se sedaj bijejo ljuti boji; tri struje postajajo vedno bolj jasne. 1. Sovraštvo Poncareja in njegovega prijatelja Brianda do Clemenceaua postaja vsak dan večje in se še izraža v javnih obtožbah Brianda do Clemenceau^, kojega zunanjo politiko ostro kritikuje in smeši njego diplomatično spretnost. Živahen odmev tega se poraja v jednem delu angleških časnikov in se računa na prirastek iz vrst levih republikancev. Vprašanje je seveda, če je ta zadnji račun pravilen. 2. Clemenceau je očividno v zelo ozkih odnošajih s francoskim armadnim vodstvom in bi raje imel diktaturo meča, kakor pa Briandovo ministerstvo. Pripomniti pa je, da v resnih francoskih političnih krogih vlada mnenje, da bi bila vojaška diktatura pripravljena za mirovna pogajanja. To prevarljivo mnenje pridobiva vojaški stranki med meščanstvom mnogo pristašev. Ti krogi so naveličani vojne in se boje rudeče revolucije. 3. Lloyd George je nezaupljiv nasproti Poincareju, Briandu in Clemenceau. To razpoloženje med njegovo in Clemenceauovo vlado je več kakor hladno. Angleži težko Občutijo, da so prišli s prvega mesta na tretje (za Amerikanci in Francozi). Jasno je, da na Angleškem narašča opozicija proti vodilnemu državniku. Kako zavoz-Ijane so danes razmere, je razvidno iz tega, ker želr Lloyd George padec Clemenceaua, objednem se pa boji, da bi s tem padcem moral izginiti tudi sam z političnega pozorišča.
Vsi pogledi se za pomoč obračajo v Washington. Danes mora Wilson odločiti, kdo naj gospoduje na Angleškem in Francoskem. On lahko zapove, toda njegovo povelje more zadovoljiti samo jedno stranko, poraženi se bodo uklonili brez ugovora le tedaj, če prinese Amerika že tako dolgo obljubljeno pomoč v taki meri, da bi bil izid vojne v prid antanti. O tem pa dvomijo na tej in na oni strani kanala.
Stališče Clemenceaua omajano.
Madrid,"4. jul. Vedno bolj je verjetno, da stoji franc. min. predsednik pred padcem. Kot naslednika imenujeta desnica in vojaška stranka M i i 1 e r a n d a, kar bi bilo isto kot vojaška diktatura. Imenujeta se tudi Briand in Viviani kot kandidata.
Za mir.
Dunaj, 5. julija. Včeraj se je vršila v Be-rolinu izmenjava ratifikacijskih listin mirovne po godbe med Avstrijo in sovjetsko vlado in dodatne pogodbe. Grof Larisch in Joffe sta zastopala obe vladi. Napravil se je protokol.
London, 4. julija. (Reuter.) Poslanec Mac Curdie je povedal v nekem razgovoru, da so se preddela za ustanovitev zveze narodov zadnje dni na Angleškem začela.
Izjava ukrajinskega hetmana.
Baron Steinheil, novi ukrajinski poslanik v Berlinu, je izjavil sotrudniku „Lokalanzeiger-jaw, da hočeta hetman in njegova vlada dobre od-nošaje obeh držav okrepiti in poglobiti in jih razviti v za oba dela ugodno zavezno razmerje. Pripovedoval je nadalje, da se v Ukrajini vrača red in se gospodarske razmere vidoma zboljšujejo. Veruje, da bo Ukrajina prišla z Rusijo kmalu do določenih mirovnih dogovorov. Pooblaščen je tudi po izmeni mirovnih aktov izročiti cesarju lastnoročno hetmanovo pismo. Tudi na Dunaju se bodo mirovni akti v najkrajšem času izmenjali.
Mir med Rusijo In Ukrajino.
Moskva, 3. jul. Rusko-ukrajinske mirovne delegacije predsednik Rakowski je izjavil, da bo podpisan mir z Ukrajino tekom dveh tednov.
Shod francoskih socialistov.
28. julija bodo zborovali francoski socialisti, kjer bo padla temeljna odločitev, na kako stališče naj se postavijo francoski socialisti za ali proti internacijonali. Tako vsaj poroča strankino glasilo. Član stranke Frossard stavi v „Populaire“
predlog, da se takoj obnovijo zopet odnošaji stranke do nemških soc. demokratov. Shod bo voli! med politiko podaljševalcev vojne in politiko miru. Končno protestira proti vmešavanju antante v Rusijo.
Bukarest, 4. jul. Rumunski senat je včeraj mirovno pogodbo soglasno sprejel.
Antanta objavi nove vojne cilje.
„Neue Zur. Ztg.“ poroča iz Pariza da se tamkaj vedno bolj pojavlja pokret, naj se izjavi antanta nanovo o svojih vojnih ciljih. Clemenceau sicer še nasprotuje, toda večina politikov in parlamentaričnih skupin energično zahteva razgovor o miru na kakoršenkoli način.
Doseženi volni cilii.
Borzni listi poročajo: Preddela za ustanovitev kreditneg?. zavoda v Odesi so končana in ekspozitura je svoje delovanje že pričela. — V Carigradu se vrše pogajanja za ustanovitev turške banke z avstro-ogrskim kapitalom, ki naj za je-denkrat znaša 500.000 turških funtov. — V zadnji seji ogrsko-ukrajinske eksportne družbe se je naznanilo, da je polna glavnica v znesku 60 milijonov kron že podpisana. — Ravnälne cene za železo so se s 1. julijem zvišale. — Cene za su-; ovo olje so se zvišale - povprečno za 6 K in veljajo do konca julija. Pričakovati je, da se bodo pogajanja o nadaljnji spremembi cen za surovo olje v najbližjem času pričela, to se pravi, da se bode zopet zvišale. — Tako ima veliki kapital s oj dobiček že pod streho. Kakor je pri nas, tako je tudi drugje.
Po domovini.
„Novice“ izidejo tudi v nedeljo. Da ustrežemo svojim čitateljem, izdamo „Novice“ z najnovejšimi poročili tudi jutri v nedeljo zjutraj.
Iz ljubljanskih listov. „Slovenec* piše dne 5. t. m. o novi okrožnici deželnega odbora, kjer je med drugim tudi sledeči stavek: „Občinski rastopi naj se v svojih sejah jasno in o d) o č n o izjavijo, ali se pridružijo resoluciji deželnega odbora ali ne“. Z ozirom aa ta stavek pravi „Slovenec“: „V tej novi okrožnici deželni odbor naravnost naroča, naj občine zataje deklaracijo. Povedati imajo le, ali se pridružujejo resoluciji deželnega odbora ali m • Nimajo nič dostavljati in nič spreminjati —
! e: tudi deklaracije ne smejo omenjati!“ — Kdor primerja ukaz deželnega odbora s „Slovenčevimi“ izvajanji, vidi, da je samo infernalna zloba zmožna takega zavijanja. Z ozirom na to konštatira-
1. da je v listu „Resnica“ objavil župan občine Draga pri Višnji gori, g. Jožef Erjavec poziv na občine, naj se vse pridružijo resoluciji deželnega odbora, obenem pa naj se izjavijo za majniško deklaracijo, 2. da je enak poziv poslal g župan Erjavec tudi „Slovencu“, ki ga pa ni houcl objaviti, ker je hotel preprečiti, da bi se občine izjavile za resolucijo zoper Trumbiča, da smo na najmerodajnejšem mestu pri deželnem odboru zvedeli, da sklepi občinskih odborov, ki izrecno in jasno sprejemajo resolucijo deželnega odbora proti Trumbiču in poleg tega poudarjajo deklaracijsko stališče občin, odgovarjajo popolnoma ukazu oziroma pozivu deželnega odbora. Takih sklepov je deželnemu odboru naznanjenih že celo vrsto in so vsi označeni koC „v redu“. — „Slov. Narod“_od 5. t. m. prinaša dolgovezen članek o gasilstvu, kjer izrablja jugoslovansko idejo za to, da nanjo lovi nezrele kabne ter vabi naša gasilna društva, naj odstopijo od priznane „Deželne gasilske zveze“ k stari liberalni. Gasilci pazite!
Občina Ježica in deželni glavar. Deželni giavar dr. Ivan Šušteršič je prejel sledeči dopis: G. deželni glavar vojvodine Kranjske! Vaše blagorodje! V poročilo na tamošnjo njihovo okrožnico z dne 18. junija i. I. Vas občinsko pred-stojništvo nikakor ne more črtati iz imenika častnih občanov z ozirom na to, da zasluge ostanejo zasluge, radi katerih je bilo Vaše blagorodje pred leti imenovano častnim občanom tukajšne občine; zasluge, radi kterih ste bili imenovani, so pri nas neizbrisne, naj se govori danes karkoli. Občinski odbor je v svoji seji dne 29. junija 1918 enoglasno odobril moj predlog, ker se zaveda, kaj ie storil pred leti in da to niso nikake otročarije. Vsied tega se Vas prosi in zahteva, da ostane Vaše blagorodje častni občan tukajšne občine, kar blagoizvolite vzeti na znanje. — Na Ježici, dne 29. junija, 1918. Ahlin, J. Perko, I. Verbič. Kakor izvemo, bode g. deželni glavar v smislu svoje znane okrožnice, obdržal častno obča n stvo občine Jezic a.
Občina Dobliče in deželni glavar. Deželni glavar je sprejel sledeči dopis: Na Vaš dopis z dne 18. junija 1918, podpisano poroča glede častnega občanstva, da v naši občini niste bili imenovani, ker ni nihče mislil na tako stvar, pač pa smo navdušeni z vso svojo močjo za Vas. Bog Vas živi še mnogo let, in Vas ohrani pri zdravju! Obžalujemo, da se z majniško deklaracijo sedaj v najbolj viharnih časih dela nemir med ljudstvom, ko bi se z mirom veliko lažje kaj doseglo. S tem malim pisanjem zaključimo in rečemo: Pozdravljeni bodite in Bog Vas živi še mnogo let! — Županstvo občine Dobliče dne 26.6. 1918.
Matija Gešel, župan.
Z dokazi na dan! „Slovenec“ z dne 3. jul. pravi o „Novicah“: List stoji na protijugoslovanskem, protideklaracijskem stališču, je pisan v nemško-vladnem duh! Skupina ljudi okrog prelata Andreja Kalana! Z dokazi na dan! Drugače je to na nova neresnica, ki je izšla iz katoliške tiskarne in jo v agitacijsko svrho (namen) raznaša katoliški list „Slovenec“.
Da prospeva zbiranje perila za vojake, ki se vračajo iz vojnega ujetništva, se je v Ljubljani na pobudo c. kr vlade in mestnega magi strata sestavil poseben krajevni odbor, kateremu predseduje g. ces. svetnik arhitekt Ivan Mathian in v katerem so kot vojaški svetovalec gosp. podpolkovnik Aleksander Mörk pl. Mörken-'tein, kot člani pa gosp. odvetnik dr. Josip Ažman, veletržec Hans Krisper, magistratni svetnik Eugen A ah (zapisnikar in poročevalec),
ter tovarnar Emil T ö n n i e s, vsi v Ljubljani. Odbor, ki je že začel poslovati, se nadeja, da bo Glavna zbiralnica do konca julija 1.1. imela zbranega toliko perila, da bo tudi to pot Ljubljano mogoče navajati med tistimi mesti, ki so se najbolj izkazala. Hvaležno se proti potrdilu sprejema perilo (srajce, spodnje hlače), pa tudi obutev. Dobrodošlo je tudi vsako še tako skromno denarno darilo. Darovi naj se blagovolijo naslavljati na zgoraj imenovano Glavno zbiralnico v ljubljanskem „Narodnem domu“. Več jutri! Pomagajte vsi — gre se za sinove naše domovine!
Rok za podpisovanje osmega vojnega posojila je podaljšan do 17. t. m. Ko bi vsi, ki še niso podpisali, izrabili še zadnji čas in se zavedali, da ne koristijo samo državi, ki se nahaja v hudih vojnih stiskah, temveč tudi splošnosti, in če bi še drugi zvišali v tem roku svoje dosedanje prijave, potem bo 8 vojno posojilo gotovo doseglo pričakovani uspeh. Dosedanje prijave so jako zadovoljive, posebno hvalevredne so podpisane vsote kmetskih slojev, ker bodo imeli papirji 8. vojnega posojila veliko prednost ob demobilizaciji. Prijave drugih slojev so relativno iste kot pri 7. posojilu. V zadnjih 15 dneh naj vsakdo skrbi za to, da bo vsota 8. posojila presegla vsako dosedanje posojilo.
Žrtev suroveža. V sredo popoludne ob 3. uri je begunec iz Solkana,. Oskar Štrukelj pobiral suhe veje po „Taškarjevem borštu“ na ljubljanskem polju. Priletel pa je nadenj neki človek z motiko ter ga z isto udaril po glavi, da se je Štrukelj nezavesten zgrudil. Kakor čujemo, je bil Štrukelj pripeljan v bolnico ter je njegovo stanje zelo opasno. Štrukelj je 141etni dijak, sedaj stanujoč v Mostah št. 1. Suroveža se zasleduje!
Smrtna kosa. Umrl je v Kainbachu pri Gradcu prijor ondotnega samostana usmiljenih bratov P. Kajetan Popotnik, ki si je pridobil mnogo zaslug za zgradbo samostana v Kandiji. — Umrla je v Ljubljani gospa Adela Rumpel. — V Šmarju je umrla post. mojstru drž. železnice hčerka Friderika, stara 17 m. — V ru-munskem ujetništvu je umrl četovodja Celestin Entrich iz Ljubljane. — Na Lovskem brdu pri Poljanah je umrl posestnik Urban Pintar, p. d. Tominec, oče učiteljice Anice Pintar.
Prememba posesti. Hišo g. Jos. Starihe v Ljubljani v Ključavničarski ulici št. 3 je kupila Marija Valenčič iz Ilirske Bistrice, sedaj v Ljubljani.
Imenovanja pri drž. železnici. Inženir Ant. Kos, stavbeni višji komisar v Novem mestu je dobil naslov državnoželezniškega svetnika; ing. Alojzij Hös v Ljubljani je povišan za državnoželezniškega svetnika, tit. železniški višji komisar Herman Lampel na Jesenicah za železniškega višjega komisarja Revident Janko Kelec v Ljubljani je dobil naslov višjega revidenta; tit. višji revident Fran Kunaver ‘ na Jesenicah je povišan za višjega revidenta.
Poročil se je trgovec, posestnik in gostilničar Ciril Hočevar z gdč. Mici Bregar z Muljave.
Velika železniška nesreča se je pripetila v nedeljo pri postaji Hrastnik. Zjutraj ob četrt nä 5 je zavozil vlak z rezervisti v vlak z ranjenci. Vsied silnega sunka je eksplodira! kotel lokomotive. Oba vlaka sta počela goreti. Devet vagonov je zgorelo, 20 jih je razbitih. 11 oseb je mrtvih, 30 težko ranjenih, nekaj ranjenih vojakov je zgorelo.
Pri železniški nesreči v Hrastniku se je ponesrečil tudi nadsprevodnik Franc Roth s Kranjskega.
Tretja železniška zveza s Trstom. Z Dunaja poročajo, da je vprašanje tretje železniške zveze s Trstom zopet jako aktualno in da se bo o njem obširno razpravljalo v najbližjem času.
Slovenec predsednik ogrske magnatske zbornice. Za predsednika ogrske magnatske zbornice je imenovan poinažarjeni prekmurski Slovenec dr. baron Julij Wlassits (Vlašič).
Strela je udarila na Petrovo na Gor. Lokvici v hruško in nato užgala goveji hlev posestnika Malneriča št- 54. Hlev je zgorel. Ljudje in hud naliv so zabranili, da se ni ogenj razširi!. V Magovcih^v sosednjem Žumberku je pa strela isti dan užgala in upepelila en pod. Preko Kulpe na hrvaški strani je isti dan toča napravila precejšnjo škodo, vendar pa ni zasegla dosti krajev. Po Beli Krajini neprestano dežuje. Krme ni moč spraviti, žito je splošno poleglo, ne zori in bo drobno — bo ja tudi rekvizicija potem umerjena — grozdje plesni in si nikamor ne pomaga, ker je preveč hladno.
^ V mestu Metlika so se pojavile koze v družini poleg šole. Oblast je takoj šolo zaprla. Treba odločno nastopiti, drugače se bodo razpasle.
Pazite na tatove! Mariji Zavrlovi, posetnici v Stepanji vasi je bil vkraden iz svinjaka mlad prešič v vrednosti 400 K, Uršuli Šemsovi, posestnici v Zgornji Hrušici pa prešiček v vrednosti 350 K. Perici Ivani Zrimškovi v Spodnji Hrušici so pokradli tatovi perila za 1000 K.
Podlegel je v rez. bolnišnici v Raabu na Ogrskem 28. jun. dr. Anton Tonkli, poročnik topn. p., ranam, ki jih je dobil na bojišču.
Stmtno je ponesrečil 16 letni Ant. Šemrov pri gradnji železnice v kraju Kaleč. Padel je po& železniški voz in bil mrtev.
V Grabnu, pri Kamniku je utonila triletna Ivana Košič. Truplo je našel njen ded v bližnjem potoku.
Nezgode. Vsied nesrečnega padca ha železnici v Sp. Šiški je dobila 25 letna želez, delavka Apolonija Perko težke poškodbe na glavi. Šla je namreč z glavnega kolodvora ob železniškem ovinku proti drž. kolodvoru, kjer jo je zadela premikalna lokomotiva, jo sunila v stran in tako poškodovala, da so jo prepeljali z rešilnim vozom v dež- bolnico. — Na Marijinem trgu je padel s kolesa neki žel. uradnik in se potolkel na glavi.
Ponesrečeni zrakoplovci. Žalostna nesreča se je pripetila 17. junija blizu istrske zahodne obali blizu kraja Golac. V viharni noči je preletelo mornarično letalo imenovani kraj v smeri proti Pulju. V Golaću so proti 11. uri zaslišali velik šum in ropot in potem je bilo zopet vse tiho. Naslednje jutro so našli prebivalci razbito letalo in pod njim mrtvo posadko. Letalo je oči-vidno zgrešilo vsied neurja določeno smer in se je razbilo ob bližnjem gorskem pobočju. Žrtve so: mornarični praporščak Jožef Siegmund, sin
nekega ogrskega tovarnarja, morn. kadet Leon Schuch pl. Hellbrück, sin polkovnika, in strojnik Istvan Zupka iz Ogrskega. Vse tri so pokopali naslednji dan na pokopališču v Golaću. Pri kadetu Schuchu so našli ekspresno pismo na njegovo mater s sporočilom, da je njegov oče, polkovnik Schuch, bil na bojišču smrtno ranjen.
Občinski svet ljubljanski ima sejo dne 9. julija.
Kaj poroča dunajsko časopisje o Czerninovi avdijenci.
Dunaja 5. jul. Vzrok Czeminove avdijence pri cesarju je bil sklep miru z Ukrajino, ki je pri Poljakih položaj poslabšal- Seidier in Czernin se nista pravočasno dogovorila o tem „krušnem miru“ in zato je Czernin sklenil predčasno prenagel mir.
Napad na nemško poslaništvo v Rimu.
Berolin, 5. julija. Wolfov urad «poroča: 24. junija se je zbralo približno 200 ljudi pred nemškim poslaništvom v Rimu, je s silo vlomilo vrata in vdrlo v poslaništvo. V raznih prostorih so polomili pohištvo, raztrgali knjige in razdejali omare. Žal da so bile uničene tudi tri velike slike cesarske rodbine in umetnine. Razni predmeti so izginili. Posebno značilno pri teh dogodkih pa je dejstvo, da je policija veliko prepozno posegla vmes' in pustila tolpi pleniti. Švicarski poslanik se je nemudoma zglasil pri italijanski vladi. Kakor se javlja, je bil pristojni policijski komisar, ki je zakrivil, da je policija prepozno posredovala, odpuščen iz službe.
Vojska se vleče.
Pariz. V vojnem odseku francoske zbornice se je zagotavljalo, da pred vstopom Amerike v vojsko, ni mogoče začeti nobene večje akcije.
Sibirija in Amerika zvezani.
Berolin. Sibirska republika je sklenila z Ameriko zvezo.
Haag, 5. julija. Kakor poročajo iz Moskve, je proglašeno nad Archangeljskim obsedno stanje.
Japonske vojne Sadije v Urhangeisku.
Moskva. V Arhangelsk so dospele japonske vojne ladje.
Nov vojni posvet v Versaillesu.
Rim, 4. julija. Agenzia Stefani poroča: Ministrski predsednik Orlando in zunanji minister Sonnino sta dospela včeraj, v Versailles, da se udeležita vojnega posveta antante.
Nemški državni zbor.
Berolin, 4. julija. Predsednik se predvsem toplo spominja umrlega sultana. — Nato preide zbornica na tretje branje proračuna in v zvezi s tem se nadaljuje drugo branje mirovne pogodbe z Rumunijo. Poslanec Noske (socialni demokrat) izjavlja, da bo njegova frakcija pritrdila pogodbam. — Posl. Alters (nemška frakcija) smatra, da prizanesljivost naprarn Rumuniji ni na mestu. — Posl. Colm-Nordhausen (neodv. soc. demokrat) odklanja pogodbe in zahteva mir sporazuma. — Drž. tajnik dr. pl. Kühlman izjavlja na pripombo posl. Čohna, da so vprašanja glede zasedenja Krima in Sevastopola trenutno predmet izmenjavanju misli z vlado v Moskvi, kojih zaupni začetni štadij je že prekoračen. — Drž. tajnik upa, da pride v kratkem do pogajanj na najširši podlagi.
Drobiž.
Solflograd, 5. jul. Bolezen škofa Kaltnerja se slabša; sicer je senzorij prost in temperatura pada, a slabost narašča in bolnik ne more govoriti.
Dunaj. Župan Weisskirchner je dospel v Budimpešto, da se zahvali Bodnju in ogrskemu ministru Windischgrätzu za poslano moko.^
Budimpešta, 5. jul. V finančnem odseku je izjavil trgovinski minister, da namerava vlada ustanoviti v Szegedinu Balkansko akademijo.
Rim, 5. jul. Kardinal Martinelli prefekt kongregacije vitezov je umrl.
Dunaj, 4. jul. Kot se poroča, namerava vojna uprava v prihodnjih dneh nakazati častnikom vnovič nabavni prispevek po 300 K.
Pariz, 5. julija. Amerikanci grade ladje z 47.000 tonsko vsebino, Angleži jih posnemajo in tudi Francija jim mora slediti.
Haag, 4. julija. Kor. urad poroča, da je kraljica vzela prošnjo za odstop ministrstva na znanje in naročila, da naj začasno nadaljuje svoje posle.
Amsterdam. Volitve niso prinesle konservativnim strankam zaželjenega uspeha. Katoliška stranka je dobila 30 poslancev, antirevolucijo-narna stranka pa 13 poslancev. Odločno premagana pa je bila liberalna stranka. Liberalni uni-jonisti ih prosto-liberald so imeli preje 31 poslancev, danes so jih dobili samo 10. Socij Ini demokratje so pridobili 7 poslancev, vseh imajo sedaj 122. — 8 poslancev ne spada v naštete stranke.
Bern, 3. jul. Del poljske legije se je združil z ukrajinskimi kmeti. Novi diktator na Krimu, Kevič, je prepovedal ljudstvu ravnati se po navodilih ukrajinskih oblasti. Deset odstotkov prebivalstva je bilo pozvanih pod orožje.
Stockholm, 5. julija. Turginjevič je obvestil ukrajinskega ministra, da je prevzel vlado na Krimu, in da bode uradoval v ruščini, ker ukrajinskega jezika ne zna.
Kopenhagen, 4. jul. Brzojavka, ki je prišla iz Moskve v London, pravi, da je veliki knez Mihael izdal razglas, v katerem smatra za svojo dolžnost, napraviti v Rusiji zopet red in nanovo privest: Rusijo do moči, ker je razpuščena kon-stituanta, ki bi imela odločatr o vladni obliki Rusije, peljala le v pogubo. Veliki knez obljublja
pomiioščenje vsem onim, ki bodo pomagali pregnati sedanjo vlado.
Bern, 5- jul. V Grenoblu se je pri neki razstrelitvi veliko poslopij zrušilo.
Sirom sveta.
Španska bolezen. Ta bolezen, ki se je v Evropi pojavila že 1889/90, je zopet tu in skoro v nič manjšem obsegu. K sreči je ta bolezen, dasi je zelo nadležna, v večini slučajev nedolžna. Po bistvu je kontagijozna infekcija, katero povzroča poseben bacil. Bolezen se prične z mra-ženjem, telesna temperatura se poveča, kar traja en do več dni. S tem je v zvezi hud glavobol, bolečine v hrbtu in udih, trudnost; tek izgine popolnoma. Bolezen brez komplikacij traja le kratek čas. Komplikacije, posebno pljučnica, lahko slabo uplivajo na potek bolezni. Zdravil za to bolezen ni; edino pravo zdravljenje obstoja v tem, da se vležemo ter v postelji segrejemo in previdno hranimo. Influenca pojenja sama, če se ne napravi napak pri dijeti. Rekonvalescent mora biti zelo previden, da ne vstane prezgodaj in zapusti sobe. Posebno se je varovati prehiajenja. Po tej prestani bolezni bolnik ne postane imun, kakor je to pri drugih infekcijskih boleznih. Vsied prehlada pride po prestani influenci lahko drugi napad, ki pa ni več tako nedolžen, kakor prvi. — Španska bolezen se tudi v Ljubljani vedno bolj širi.
Podražena električna železnica. Mestna železnica na Dunaju bo jeseni zvišala svoje tarife.
Radi španske bolezni je tramvajski promet v Monakovem znatno skrčen. V Berolinu je 8000 otrok in ravnotoliko odraslih zbolelo. Smrtnih slučajev ni.
Suhomlinov rdeči gardist. Bivši ruski vojni minister Suhomlinov, ki sedaj živi v največji revščini, je naprosil rusko vlado, da ga sprejme za rdečega gardista. Vlada bo njegovi prošnji ugodila.
Aprovizaciia.
Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v cerkvi sv. Jožefa v soboto, dne 6. julija. Določen je ta-le red: dopoldne od 10. do pol 11. št. 1—200, od pol 11. do 11. št. 201— 00, od 11. do pol 12. št. 401— 600, od pol 12. do 12. št. 601—. 00; popoldne od pol 2. do 2. št. 801 — 1000, od 2. do pol 3. št. 1001—1200, od pol 3. do 3. št. 1201-1400, od 3. do pol 4. št. 1401—1600, od pol 4. do 4. št. 1601—1800, od 4. do pol 5. št. 1801-2000, od pol 5. do 5. št. 2001 -2 00, od 5. do pol 6. št. 2201 do konca.
Telečje meso za težko bolne. Tisti težko bolni, ki leže in ki so bili prijavljeni v mestni aprovizaciji, dobe telečje meso v soboto, dne 6. julija na Poljanski cesti št. 15. Stranke naj prineso s seboj tiste nakaznice, na katere dobe sicer meso.
Krompir na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo krompir v soboto, dne 6. jul. popold le pri Miihieisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 2. do 3. št. 1 — 10, od 3. do 4. št. 181 do 360, od 4. do 5. št. 361 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja; kilogram stane 50 vin.
Stranke z izkaznicami za mleko, zaznamovanimi s črko C, ki prejmejo mleko v vojni prodajalni v Gosposki ulici, naj se zglasijo takoj v pisarni mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 15.
Mleko. Vse tiste stranke, ki imajo izkaznico za mleko s črko A ali B in imajo poleg teh izkaznic tudi izkaznice ubožne akcije s črko A, B ali C, ki se pa še niso zglasile v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti, n aj to nemudoma store.
Marmelada za III. in IV. uradniško skupino.
Stranke z izkaznicami 111. in IV. uradniške skupine prejmejo marmelado v soboto dne 6. t. m. pri Miihieisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: lil. uradniška skupina; od 2. do pol 3 št. 1—50, od pol 3. do 3. št. 51 do 100, od 3. do pol 4. št. 101 do konca. — IV. uradniška skupina: od pol 4. do 4. št. 1—50, od 4. do pol 5. št. 51 do 100, od pol 5. do 5. št. 101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 1 kg marmelade, ki stane 4 ! rone.
Čevljarji, krojači, šivilje in posestniki hlevov, ki so vložili do 25. junija vprašalne pole za petrolej, se vabijo, da se takoj zgiase v mestni posvetovalnici radi nakazila petroleja, ker se bodo nakazila sicer razveljavila. Kdaj dobe petrolej drugi prosilci, se objavi v listih.
*
* *
Čehi hočejo živež sami zase.
Klub čeških agrarcev se je posvetoval o vseh nujnih gospodarskih in prehranjevalnih vprašanjih časa, osobito o zelo slabem stanju žetve in košnje. Prerešetavala so se sredstva, kako bi se dalo preprečiti, da ne bi šel ves živež čez deželno mejo, temveč ostal za-domače prebivalce v deželi in se med nje kar najenostavneje in enakomerno razdelil. Pripoznalo se je, da se more doseči tak način razdeljevanja le potom decentralizacije in da se skrb za preskrbo z živili prepusti posameznim deželam.
Dunaj brez mesa.
Dunaj, 4. jul. Mesarji niso dobili klavne živine, zato bo Dunaj v soboto in nedeljo brez mesa.
Goljufi.
Budimpešta, 4. jul. Dunajski trgovec Fischer na Alzerci je neko ogrsko tvrdko pri pošiljatvi žveplenk, ki jih pa sploh poslal ni, ogoljufal za nad miljon K.
Bolgarija za preskrbo prebivalstva.
Zofija, 4. jul. Carski ukaz ukazuje pravočasno žetev v Moldavi, Macedoniji in v vojnem ozemlju.
Razpis ustanov.
Deželni odbor kranjski je s pridržkom naknadne odobritve deželnega zbora vojvodine Kranjske ustanovil za na Kranjsko pristojne obiskovalce c. kr. navtične šole v Kotom ali kr. mornariške akademije v Bakru
pet ustanov po 1000 kron,
ki se s tem razpisujejo.
Prošnje za eno teh ustanov opremljene s krstnim in domovinskim listom, izkazom o premoženju, izkazom o cepljenju koz, dokazilom, da se prosilec nahaja na enem izmed obeh gori navedenih učnih zavodov oziroma, da mu je sprejem na tista zagotovljen, dalje s šolskimi izpričevali je vložiti najkasneje do 1. avgusta 1918 pri podpisanem deželnem odboru.
Kranjski deželni odbor.