5 O 3 L E T NIC O | | obhaja letos |j »1 "Amerikanski J1 Vj Slovenec" |i AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod, — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA Vj CEICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. 'i (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 87. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 3, MAJA — SATURDAY, MAY 3, 1941 LETNIK (VOL.) L. Anglija dobi množino ladij - Pred napadom v Sredozemlju Dva milijona ton ladij se ima zbrati za njo Predsednik izdal ukaz, da se morajo oddati Angliji vse razpoložljive trgovske ladje za prevoz vojnega blaga. — Vprašanje spremstva še ni rešeno. Washington, D. C. — Zed. države bodo do skrajnosti pospešile zalaganje britanskega imperija z ladjami, ki jih potrebuje ta za prevoz vojnega materijala iz Amerike preko Atlantika. Predsednik Roosevelt je izdal zadnjo sredo ukaz, da se mora staviti Angliji na razpolago v najkrajšem času dva milijona ton trgovskih ladij. Pri zbiranju te ogromne množine ladij se bo Amerika poslužila vseh razpoložljivih načinov. Predvsem se nameravajo vzeti v last Zed.držav vse ladje tujezemskih držav, ki so točasno zasidrane v tukajšnjih pristaniščih, katere bi se nato oddale Angliji. V prvi vrsti pride v poštev 69 nemških, ita- j t&jaivakih in danskih ladij, ki ? so bile od vlade že zasežene. Podoben postopek bi še pod-vzel tudi proti francoskim ladjam, ki stoje brezdelno tukaj, med njimi proti velikemu luksusnemu parniku Norman-die. Za ta korak pa bo potrebno prej dovoljenje od strani kongresa, a ta se že bavi s tozadevnim predlogom. Dalje se namerava velik del trgovskega brodovja, ki je zdaj v delu v ameriških ladjedelnicah, oddati Angliji. Predsednik se je izrazil, da priznava, da bo s tem trpela ameriška tujezemska trgovina, ter bo to zahtevalo žrtve od strani ameriškega prebivalstva, toda Pcvdaril je, da je nujno potrebno, da dobe demokracije čim največ ladij,s pomočjo katerih se bodo lahko preskrbovale z živežem in vojnim blagom. Zaradi pomanjkanja ladij, je dejal, se v Ameriki kupici vojni materij al v pristaniščih in v tovarnah\ Med tem, ko namerava predsednik na ta način nuditi novo Pomoč Angliji, je pa še vedno na dnevnem redu pereče vprašanje glede varnosti prevoza vojnega materijala preko Atlantika. Vprašanje je namreč, ali ima Anglija dovolj bojnih ladij na razpolago, da bodo te transporte spremljale ter jih Varovale pred napadi.Od mnogih strani se povdarja, da Anglija sama ne bo zmožna tega opravljati, ter, da ji bodo morale priskočiti na pomoč ameriške bojne ladje. Proti temu načrtu pa protivojna s t r u j a resno svari, češ, da bo to siguren korak, da se Amerika zaplete v vojno. V senatu je bila stavljena resolucija, po kateri bi se predsedniku prepovedalo, uporabljati vojne ladje v °menjeno svrho, toda do razprave ni prišla, kajti odbor za tujezemske zadeve jo je prej zadušil. Da pa ameriške bojne ladje opravljajo nekako stražno ■službo na Atlantiku, o tem je GRČIJA POD NOVIMREDOM V premagani Grčiji uvajajo naziji svoj režim. Berlin, Nemčija. — Nazij-ski krogi se izražajo, da je vojna na Grškem itakorekoč končana, češ, da se na Pelopo-nezu zasledujejo le še zadnji ostanki britanske in grške armade. Obenem dostavljajo, da se v premagani državi že uveljavlja "novi red," ter, da bo bržkone kak grški general postavljen na čelo državi, pod nazijsko kontrolo, seveda. V poštev za to mesto bi prišel j gen. Tsolakoglu, kateri je poveljeval armadi, ki še"j'e morala podati, ko je bila obkoljena. Ta armada bi se uporabila za policijsko službo v deželi. -o- KANADSKI PARNIK VZEL AMERIŠKEMU NEMCE Honolulu, Havaji. — Ameriški parnik President Garfield je bil zadnji ;torek sredi odprtega morja ustavljen od nekega kanadskega parnika, kateri je nato vzel z njega štiri nemške letalce, ki jih je ameriška ladja vozila v njih domovino preko orienta. To je objavil v sredo kapitan ameriškega parnika. Omenjeni nemški letalci so prispeli v Zed. države meseca avgusta iz Columbije, kjer so bili zaposleni v trgovski zračni službi, ter bili prijeti od priseljeniških oblasti. Neka japonska ladja je prej odklonila njih prevoz v domovino. OBRAMBNE ZNAMKE V PRODAJI Washington, D. C. — S 1. majem so bile postavljene v prodajo od vlade posebne obrambne znamke, s pomočjo katerih se bo delno financiral vladni obrambni program. Te znamke stanejo ed 10c do $5, s čimer je dana prilika tudi tistim z majhnimi dohodki, da lahko po svoje prispevajo k obrambi. Prodajajo se po poštnih uradih, bankah in drugod. Istočasno se prodajajo tudi posebni o'brambni bondi, in sicer v zneskih od $25 do $10,000. Otvoritev prodaje teh znamk in bondov je objavil predsednik Roosevelt v radio govoru v sredo zvečer, in je obenem omenil, da je on sam nakupil te znamke za deset svojih vnukov. ANGLEŠKI PODMORNIK SREDI MED ITALIJANI London, Anglija. — Tukaj šnja admiraliteta je poročala zadnjo sredo o nenavadnem dogodku, ko je bil angleški podmornik skozi devet ur sredi med italijansko bojno silo. Dogodek, ki meri že na smeš-nost, se je pripetil v jugoslovanski luki Kotorju ob dala-matinski obali. Zadnjo soboto je priplul tja, kot govori poročilo, omenjeni angleški pod-podmornik, ko je bilo pristanišče že zavzeto od Italijanov, da vzame s seboj angleškega poslanika v Jugoslaviji, Camp-bella. Eden častnikov je šel nato na obrežje in dobil od italijanskega poveljnika dovoljenje, da gre iskat Campbella. V zagotovilo, da se mu ne bo nič pripetilo, je šel eden italijanskih častnikov na podmornik kot taleč. Celih devet ur je stal podmornik tamkaj in čakal, dokler ga nista končno napadla dva italijanska aero-plana, na kar se je potopil in odplul. S seboj je vzel italic janskega častnika, dočim je angleški častnik ostal v Koto rji. NEKATERI KAZNJENCI BO- DO SPREJETI V ARMADO Chicago, 111. — Tukajšnjemu nabornemu uradu je bila zadnjo sredo objavljena odredba, po kateri bo dovoljeno, da se nekateri kaznjenci, ki so zdaj zaprti, lahko sprejmejo v armado. Doslej je bil kaznjencem, in sicer že izza let po civilni vojni, vstop v armado za-branjen. V poštev pridejo po novi odredbi taki, ki so bili le enkrat obsojeni zaradi kakega pregreška za več kot eno leto zapora, vendar pa so tisti, ki imajo kak težji zločin, kakor veleizdajo, umor, posilstvo, Slutnja o dalekosež- nem načrta Nemčije Angleži izvedeli,da nameravajo Nemci s trojnim velikim pohodom zavzeti celo vzhodno Sredozemlje. — Rusija bi pri tem sodelovala z naziji. ^ r KRIŽEMSVETA — Dublin, Irska. — Tukajšnja vlada je odredila, da morajo tisti, ki imajo kake ameriške aH kanadske dolarje, prodati jih finančnemu ministru tekom dveh tednov. Obenem se ne sme nič več izvažati v Ameriko, izvzemši za dolarje v gotovini, ki se morajo plačati v šestih mesecih. — London, Anglija. — Zun. minister Eden se je izrazil v sredo v parlamentu, da prihaja čimdalje več Nemcev v francoski Moroko v severni Afriki. Anglija, pravi, je napravila poizkus, da "odpre oči francoski vladi.", da bo ta iz-previdela uevarnost lega poče tja. _ Gibraltar. — Uradno se je objavilo zadnjo sredo, da se izseljevanje civilnega prebivalstva z gibraltarskega ozemlja nadaljuje, da bodo končno ostali tukaj le tisti, ki so direktno potrebni za obrambo trdnjave. "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" iz Jugoslavije Meseca februarja so imeli v ljubljanski okolici, pa tudi drugod, velike poplave, ki so napravile mnogo škode. — Gangsterska tatvina avtomobila pri Begunjah na Gorenjskem. — Smrtna kosa in druge vesti. požig in podobno, še vedno izključeni. Nasprotno pa bodo sprejeti tudi tisti, ki so bili obsojeni več kot enkrat na zapor čez eno leto, ako je njih po-zgrešek lažjega značaja. Poročevalec meče del krivde za poraz na Hrvate London, Anglija. — Vojaški krogi se izražajo,da je pričakovati, da bo v dobrem tednu zabesnela okrog vzhodnega Sredozemlja nova vojna v najširšem obsegu, potom katere namerava imeti Hitler do avgusta pod kontrolo vso tamkajšnjo kotlino. Kakor so ti krogi nekje izvedeli, imajo Nemci načrt, vpasti v Palestino ter s tem docela potisniti Britance Iz Sredozemlja v obliki klešč od dveh strani. En del armade bi preplul iz Rumunije in Bolgarije preko Črnega morja, nato prekorakal sovjetsko ozemlje ob turški meji ter Perzijo, Irak in Sirijo. Tukaj bi se združil z drugo kolono, ki bi prispela naravnost iz Grčije, na kar bi obe. .'*kuprt'v.2?^'6jdir« H pm^P-lestini in Suezu. Pri tem kanalu bi se ti dve koloni sestali s tretjo, ki bi med tem časom prodrla iz Libije preko Egipta. To bi bil v resnici kolosalen načrt ter bi pokazal nazijsko drzno podvžetnost v najsvetlejši luči. Ako bo do njega prišlo, se bo pa obenem videlo, da Rusija v resnici aktivno sodeluje z Nemčijo, kajti drugače bi njenim četam ne dovolila prehoda preko svojega ozemlja. Na ta način bi bila istočasno Turčija docela obkoljena in torej premagana brez vsakega boja. -o- JAPONSKI PREDLOG ZA RAZDELITEV SVETA Tokio, Japonska. — Neki tukajšnji list, ki izhaja v Angleškem jeziku, je priobčil zadnjo sredo uredniški članek, pred kratkim namignil predsednik sam, ko je dejal, da jim je bilo izdano naročilo, naj pa-trulirajo na vseh sedmerih morjih, da varujejo interese zapadne poloble. Istanbul, Turčija. — Neki ameriški časnikar, po imenu Sam Brewer, je poslal te dni svojemu listu v Chicagi poročilo o poteku vojne v Jugoslaviji, med katero, pravi, je bil na licu mesta, ko ga je izbruh ravno tam ujel. V svojem poročilu težko obdolžuje Hrvate, da so pripomogli do tako hitrega poraza, in sploh, kakor trdi, je v Jugoslaviji kar mi-go-lelo nazijskih petokoloncev. Sledi i z č r p e k iz njegovega člankai: "Dežela je bila gnila s peto-kolonci. Kako gnila, se je moglo videti iz števila trakov svastiko na rokavih, ki so jih nosili Jugoslovani po nemškem vpadu. Delegat, poslan od Nemcev, da poveljuje v vasi, kjer sem se jaz nahajal, in iz katere so se Srbi umaknili, je bil Jugoslovan iz Belgrada — toda bil je tudi nazij. "Srbi so mnogo bolj razjarjeni proti Hrvatom kakor proti Nerrtcem. Pravijo, da so bili Hrvati skoraj do zadnjega moža petokolonci. Vejaki trdijo, da so hrvaški guerilniki streljali iz hiš na srbske vojake, ki so skušali braniti deželo.Ne-ki častnik mi je povedal, da so na njegovem letališču prejeli ukaz, naj zažgo 20 aero-planov, ki so se mu tudi pokorili brez obotavljanja. Pozneje se je ugotovilo, da ukaz ni prišel od glavnega poveljstva. Taki dogodki so številni in govori se, da so izdajalci poslali napačne ukaze, ko so se polastili telefonskih central." Vse to je povzročilo, pravi poročevalec, da je bila zmeda naravnost neverjetna. Vlada se ni niti upala izdati, kje se nahaja, da ne pride petoko-loncem v roke, in tako ni imela nobene zveze z armado. Končno dostavlja častnikar, da čaka Srbe nekaka podobna usoda kakor Poljake. Nemci jih proglašajo za nižje vrste ljudi in zato so jim tudi univerzo zaprli, češ, da je itak ne potrebujejo. Judje pa morajo tudi že nositi trakove z nemškim in srbskim napisom "Jud." katerem je stavil načrt, naj bi se skušal u postaviti svetovni mir na podlagi načela, cla morajo dobiti močni narodi glavno priliko pri vodstvu razvoja sveta. V to svrho bi prišlo v poštev šest narodov, in sicer Nemčija s svojo "mlajšo dru-žabnico," Italijo, dalje Rusija, Japonska, Britanija in Zed. države. Teh šest dežel, pravi list, naj bi v medsebojnem sporazumu določile natančen delokrog za vsako. Za Nemčijo pravi, naj bi imela pod seboj Evropo, ki bi tvorila nekako korporativno državo, in dalje Sredozemlje, del prednje Azije in Afriko. JOHNSON ODŠLOVLJEN IZ ARMADE Washington, D. C. — General Johnson, bivši načelnik NRA, pozneje pa oster kritik Rooseveltove administracije, je dobil te dni obvestilo, da se ukinja njegova rezervna služba v armadi, češ, da je prestar, itd. Johnson je protestiral proti temu, rekoč, da .je še krepek, obenem pa tudi mlajši, kakor vrhovni poveljnik armade, predsednik Roosevelt. Poplave Ljubljana. — Vreme se noče in noče zjasniti. Deloma tajajoči sneg, deloma pa neprestano deževje vedno višje napolnjujejo struge rek in potokov, tako, da so že vode ponekod po državi visoko preplavile obrežne pokrajine, ali pa že tudi zalile notranjost ♦ dežel. Največja reka v državi Donava je že po zadnjih poročilih 4 metre nad običajnim«stanjem, saj je samo v Sremu 70.000 oralov zemlje pod vodo- V ljubljanski okolici je glede poplav vedno najkočljivejše Ljubljansko barje. Vsako spomlad obiščejo to veliko planoto vodne mase ter povzročajo veliko škodo. Najbolj so sedaj prizadete pokrajine na levem bregu Ljubljanice, to pa zato, ker tod še ni izvedena regiila-^^ndvadftrh k* i^aIqv.. UjL DjO^i, kov s tako doslednostjo, kot na desnem bregu. Obisk v teh krajih je precej žalosten, ker voda nanaša na travnike ilovico in pesek ter tako kvari travnike. Pod vodo so pa tudi poti, kolovozi in tudi večje ceste, ki so velikokrat važnega pomena. Voda je zalila mnogo travnikov pri Bevkah, Bla&ii Brezovici, Notranjih goricah in v Podpeči. Zlasti je tukaj poleg travnikov tudi pod vodo mnogo njiv in sploh nasadov. Tudi desni breg Ljubljanice okoli Podpeči je zalit z vodo. Vodne mase so preplavile dalje pri Lipah in Črni vasi, vendar je tukaj regulacija vodnih odtokov boljša, zato tudi voda ne bo tako naraščala, od-nosno se bo hitreje odtekala. Zelo visoko je pa tudi narastla Ljubljanica in je zlasti Gruberjev kanal pod vodo, po kateri vidiš plavati manjše drevje in drevesne Korenine. Voda je pa morala odnesti tudi večjo zalogo desk, ker so danes plavale po Gruberjevem kanalu posamezne deske. Da bi pa voda vpadla, zaenkrat še ni upati, ker nas še vedno zalivajo izpod neba z dežjem, le zaloga snega se manjša in se nam zaradi tega vsaj od taja-jočega ni bati vode. Drzna tatvina avtomobila Sledi so se dobro videle do Tržiča, kjer se je sled zaradi izvoženih cest po avtomobilih izgubila. Drzni tat jo je najbrž odpihal z avtomobilom v neznano smer, kjer bo iz avtomobila snel danes tako dragocene gume, avto pa pustil najbrž stati kje na cesti. -o- Čez mejo so hoteli Kakor poročajo iz Maribora, je koncem februarja poskušalo priti čez mejo v območju občin Selnica ob Dravi in Sv. Duh na Ostrem vrhu 83 židovskih beguncev. Bile so tri skupine, v prvi je bilo 37 oseb, v drug 24, v tretji pa 22 oseb. Vse te so jugoslovanske oblasti zavrnile že tik ob meji nazaj v Avstrijo. -o- , ^ Smrtna kosa "' V Škof ji' Loki je po hudem trpljenju umrla splošno priljubljena šivilja Mici Beinik, stara 32 let. — V celjski bolnici je umrl Urban Cernejšek, dninar iz Zetel. — V Tmov-jah pri Celju je umrl Valentin Pohajač, prevžitkar star 62 et. Begunje na Gorenjskem. — V Begunjah je bil ukraden na cesti osebni avtombil, last dr. Gantarja iz Radovljice. Okoli 8 zvečer je imel dr. Gantar zdravniški obisk pri Res-manu Josipu v Begunjah in pustil je ta čas svoj avto, ne da bi ga zaprl, na cesti. Ko se je hotel odpeljati domov, je na veliko presenečenje opazil, da je med časom njegove zaposlitve neznan lopov avto odpeljal proti Tržiču. Tatvino je takoj 'javil orož-niški postaji v Begunjah, naročil avto iz Radovljice in odšel z orožniki na zasledovanje drznega tatu. Jugoslovanski tobak za Ameriko Kakor poročajo, je meseca februarja odplul iz Gruža v Dalmaciji parnik "Petar," last paroplovne družbe Marovič. Ladja je odplula v Ameriko in sicer v nj.ujorško luko. V glavnem je bila natovorjena z jugoslovanskim tobakom in raznim oljem. Poročajo, da so tako ena, kakor druga vojskujoča stran vožnjo oddbrili. --o- Št. Rupert, na Dolenjskem Meseca februarja je v Št. Rupertu slavil 50 rojstni dan Jože Mavsar, katerega pozna in ceni vsa Mirenska dolina. Rodil se je v verni kmečki družini. Po svojem očetu je prevzel majhno posestvo. V zaupanju na božjo pomoč in ob strani svoje vestne žene je prijel za delo, se dolga leta trudil in končno dosegel, da je njegovo posestvo postalo najvzor-nejše v St. Rupertu. Sedaj že nekaj let vodi županske posle v zadovoljstvo cele občine. ——o— Parnik, ki je imel srečo Ljubljanski list "Slovenec" poroča o parniku '.'Bosanka," ki je v drugi polovici januarja odplul iz Dubrovnika, da je imel izredno srečo. Parnik je namreč odplul v Turčijo, da bi tam naložil železno rudo, katero bi popeljal v Ameriko. Ko je parnik plul v bližini Krfa, je bil nanj iz neke manjše vojne ladje izstreljen torpedo; niso pa mogli ugotoviti, kateri državi pripada bojna ladja. Torpedo je pa k sreči zgrešil svoj cilj in tako je parnik lahko nadaljeval svojo pot. Sobota, 3. maja 1941 AMER1KANSKI SLOVENEC Dogodki med Slovenci po Ameriki Smrt pobira Cleveland, O. — Tukaj je umrla rojakinja Jožefa Slo-gar, v starosti 56 let. Doma je bila iz vasi Prestrana pri Krki, odkoder je prišla v Ameriko pred 42. leti. Soprog ji je umrl pred 11. meseci. Zapušča tri sinove in dve hčeri. Pokopana je bila v četrtek 1. maja iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče. Rojak je umrl Sheboygan, Wis. — Tukaj je dne 25. aprila nagloma umrl za srčno kapjo rojak Math Urbančič v starosti 64 let. Doma je bil iz Trnovega pri Ilirski Bistrici na Primorskem in je živgl v Ameriki 36 let. Zapušča ženo, sina,, štiri hčere in brata, v starem kraju pa dva brata in sestro. Rojenice Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. John Petrič na East 156th Street so vasovale oni dan vile rojenice in jim pustile za spomin zalo krepko nad 8 funtov težko deklico. — Vile rojenice so obiskale tudi družino Mr. in Mrs. Anten Pisek na Flowerdale Ave. in jim pustile za spomin krepkega fantka. Dekliško ime matere" je bilo Emma Smith. —-Castitke! Nov grob v Penni Farrell, Pa. — Nagle smrti je tukaj dne 27.. aprila umrl rojak Janez Peršin, v starosti 76 let. Pokojni je bil doma iz Iške vasi, fara Ig pri Ljubljani. Zapušča ženo Margareto, tri hčere in dva brata tu v Ameriki. — R. I. P. Iz Barbertona Barberton, O. — Preteki« soboto 26. aprila je bil tukaj pokopan rojak Frank Virant, ki je stanoval na R. D. 1, Bo* 432-A. Doma je bil iz Iga P** Ljubljani. V Barbertonu za' pušča ženo, tri sinove, tri vnuke in sestro Mrs. Frances Prime. Na opcracijo Cleveland, O. — V Iluron I'd. bolnišnico je bila odpelje na Mrs. Jennie Prah, kjer se je morala podvreči operacij1-— V Mount Siiiai bolnišnici Jc srečno prestala operacijo Mi'S-Amelia Novak iz Chool Ave. je bila stara 60 let pokopal'; moža pa, ki je bil še stare.lsj od nje, odpeljali v zapor. ga je pripravilo do brezumne-ga dejanja, ni znano. --o- Nezgoda Delavčeva žena Ivana P0' nikvarjeva iz Perovega P1"1 Kamniku se je doma pri cep' ■ 1 j en ju drv močno vsekala v lcr 1 vico. Presekala si je tudi kit« . in se je morala zateči v boims' > nico. -o- Vsak teden en dopis, naj l geslo vsake naselbine. __ Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) SMRT IN UNIČENJE (195> S" JgtSfS MSJtt'BSMS Sffl. SW UNITED reATUKE STOPICATE, IN HIS DREAM SANDO RECALLED HOW THE JUNGLE 6/Rl, AS A CHILD, CAME TO BEAR THE BLOOD-CURSE OF THE BUTAWAS:— MR5. BRENT WAS KILLED. THE DOCTOR WAS MORTALLV WOUNDED. WHEN SANDO RUSHED TO HIS AID. WE WHISPERED: they declared blood vengeance on dr. brent and hi5 family. THAT NIGHT t they fell upon K the mission with i arrow AND torch. "DCWr BOTHER MTH ME. TME THE CH//.DREA/ TO SAFETY.... WATCH OVER THEM, SANDO...." HE 6ASPBD — AND PIED.' ONE DAY A BUTAWA CAME TO THE MISSION HOPELESSLY ILL. WHEN HE DIED HIS PEOPLE THOUGHT THE WHITE DOCTOR HAD BEWITCHED HIM. "Nikar se ne ukvarjaj t menoj. O-troke spravi na varno . . . Pazi na nje Sando . . ." Globoko je vzdihnil — in anuli Mrs. Brent je bila kmalu mrtva, zadeta od pšice, Dr. Brent pa tudi smrtno zadet. Ko je Sando prihitel da mu po-mugši. je zašepetal: Ko jc umrl, so divjaki nicnili, da ga je zdravnik začaral. "Razglasili so maščevanje zdravniku in njegovi družini. Oao noč t.o napadli zdravilišč „ V sanjah je Sando; zopet doživel, kako je nekega dne prišel Butav.a divjak na zdravniško postajo z neozdravljivo boleznijo. Stran 2 Amerikanski Slovenec z"™ •Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene del i list v Ameriki. Newspaper in America, uctar JJgtanovljen leU 1891. Established 1891. llko, Tzhata vsak dan razun nedelj, pone- l58Ued daily, except Sunday, Mon-iitoTin dnevov po praznikih. day and the day alter holiday. borb Trda i a in tiska: Published by: OS1SC EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. pied S Jdn "tva in uprave: Address of publication office: so Z; 18« w! Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak RdU Ch.c*go 1 Jelefon: CANAL 5544 ' »one: CANAL 5544 ^ N^tatf Subscription: - , , __$5.00 For one year-------- Za celo leto----For half a year----------2.5° Za po leta ------ j 50 For three months----------i-50 >f*t Zs celo leto------ _ 3,qq For half a year-------3.00 fe. Za pol leta-----— 75 hree montht----1,75 ---------------- * gj isttSS* - —• - ■*»■»■ —• m niStvo ne vrača.____________—--—- " Entered as second class matter November i0, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____— --------C Japonska in sedanja vojska Z --- ■■ cdk Japonska se je pridružila osišču iz zgolj sebičnih ti v motivov in ne radi tega, da bi pela kako drugo socustvo- J , vanje do držav belih narodov. Nemčija se predobro za- ^ veda, da ima Anglija velik del svojih interesov na Dal -nem vzhodu in v Indiji. In če ima Anglija sovražnika tu- čer di v teh krajih to pomeni, da mora imeti del svoje kopne ia , in morske sile na Daljnem vzhodu in to slabi angleško dot moč v Evropi in na drugih frontah kar sluzi nemški stra- P* tegiji. Odtod je Nemčiji prijateljstvo z Japonci dobro- došlo. . . . xt vid Japonska sama, pa sedi tudi na žerjavici. Na severo- Te zapadu od njenega otočja se razvija velika Sovjetska Ku- p0! sija, ki ima ogromno silo in nudi neprestano negotovost sla ob njenih mejah v Mandžuriji in po otočju ob Sibiriji. Da- so lie Kitajska bo delala Japonski še veliko preglavic. Ki- va tajska še daleč ni premagana in še vedno tvori nevarno ^ točko za Japonsko. Kar so Japonci osvojili na Kitajskem ^ so to plačali z visoko ceno vsestranskih žrtev. Plena na la Kitajskem pa ne bodo v stanu obdržati pod kontrolo, ce se zd Japonska zaplete v kako resno vojno s kako pomorsko si- iu lo kot sta Anglija in Amerika. Zato Japonci igi ajo pro-, p« vidno politiko. Direktno ne se žalijo zaplesii v vojno ne o z Ameriko ne z Angnfo.' T*aČ pa! tipajo, da Bo Anglija unl- ff cena v Evropi in da bo tedaj čas, da hitro stopijo v akcijo -in pobašejo strategične točke, kakor so n. pr. Singapore, ki vzhodno indijsko otočje in druge pozicije m tako zgradijo m na cenen način svoje postojanke okrog imperija, ki ga ,„ ima Japonska v načrtih, da ga zgradi na Daljnem vzhodu d> za svoje rumeno pleme. .. vi Japonski manjka olja, rude, gumija m zemlje za bom- ^ baž in še drugih pridelkov. Vse to upa, da dobi nekega h. dne v vzhodnem indijskem otočju in na otoku Sumatri, p. na malajskem polotoku in v Indo-Kitajski. Vsa ta otočja d: in malajski polotok pa tvorijo tudi vrata v kitajske m ja- n ponske vode in kdor je gospodar tega otočja m njih ozm, rt ta je absolutni gospodar vsega Daljnega vzhoda. Imajoc <• to, bi Japonska kontrolirala vsa pota do Kitajske in to kar n si Japonska želi. it Dobro se pa zaveda Japonska, da je sama za enkrat n preslaba, da podvzame oboroženo borbo za dosego teh d ciljev. Zato zvito potuhnjeno čaka, kakor mačka na pti- č ča, da se ji približa in ko bo ugoden moment skoči na plen d in ga pobaše. . . t Nekateri vojaški strokovnjaki resno razpravljajo o vojni na Daljnem vzhodu. Javna tajnost je, da je Japon- g ska nevarna sovražnica Amerike na Daljnem vzhodu. Bo- v li jo, da ima Amerika nekatere važne pomorske postojanke v bližini japonskega delokroga. Toda sama se ne upa 2 zaplesti v boj z Ameriko, dobro vedoč, da jo ameriška * mornarica nadkriljuje in da Amerika s svojo ogromno in- j dustrijo je prevelika tekmovalka za njo v vsakem slučaju. J Zato se je Japonska prijazno pridružila osišču, kakor hi- ( tro so se pokazala znamenja, da boste Anglija in Amerika ] potegnjene v borbo z\ evropskimi nazijskimi in fašistični- i mi silami. Tu misli, ko bodo sile obeh demokratčnih ve- ' lesil najbolj zapletene bodisi v Evropi ali kje drugje, bomo 1 mi na hitro roko pograbili njihove postojanke in dosegli z najmanjšimi žrtvami, kar želimo. Ali pride .kedaj do ' tega ali*ne, je vprašanje, a podoba je jasna, da Japonska sedi na teh načrtih. Iz teh razlogov nekateri resni mornariški^ in vojaški strokovnjaki zavzemajo stališče, da bi Amerika storila prav, ko bi brez vsakega odloga udarila po japonski mornarici, dokler je angleška mornarica še dovolj močna da opravlja svojo službo okoli evropske celine in v Atlantiku. Japonska mornarica bi bila onesposobljena, čc jo ameriška mornarica resno prime z vso svojo silo v dobi od treh do šest mesecev. Hiter bliskovit udar bi japonsko otočje popolnoma izoliral. Odrezal bi Kitajsko in japonske sile na Kitajskem bi biie prepuščene nemili usodi, Kitajci bi s primernim orožjem pognali Japonce v morje in vsi japonski upi bi izblimli v nič. Tako nekateri strokovnjaki. Mogoče so re_s v pravem. Čakanje in mečkanje, da te sovražnik udari prvi, je res usodno. Dosedaj so vsi spopadi v sedanji vojski to izpričali. Sovražnik udari ta- krat, kadar je.temeljito pripravljen, kadar ve, ali se vsaj| zanaša, da bo uspel. Zato, ako veš, da te bo nekdo napadel in skušal ugonobiti je res mnogo bolje, da ga ti prvi udariš in skušaš onesposobiti preje, nego bo dobil on priliko, da tebe ugonobi. Daljni vzhod bo dobil novo lice po tej borbi, pa naj borba v svetu izpade, kakor že. Tudi ako bi za slučaj osišče zmagalo, kar ne pričakujemo, bo Japonska vedno predstavljala nevarno tekmovalko za belo raso. Japonci so za Daljni vzhod to, kar so bili Prusi za Evropo, večni imperialisti, večni nosilci želja po osvajanju in vladanju drugih. MU,lir if I -I i-r .» -------------> .....—--- MATERI V SPOMIN ZA lože PRVO OBLETNICO ion: .. ... nas Minneapolis, Minn. Cas beži, hitro beži mimo jak nas. Dnevi se pomikajo v te- nCs dne, tedni v mesece in meseci ko v leta. Tako bo že kmalu leto, je cdk ar so preminuli moja ma- Vo ti v 8 ) letu svoje starosti, rav- boš no dan Sv. P.. Telesa lansko sre 1 Vv Dva,ta in blaga moja ma- ka! t", 3D a v as,mi ostane spomir ni • -vo V.-CVŽ. Sanje onega ve- je Sera so mi bile resnične. Vide- nji la sem v sanjah, da sem bila doma pri vds. Ravno ste se še preoblačili v novo obleko. Po- pa leg vas so stali oče, Lepo v ka črno oblečeni. Vaju oba sem ha videla v sanjah na večer Sv. R. ka Telesa in vi mati ste se ravno da poslavljali s tega sveta. Sešla ka sta se s pokojnim očetom, ki Sli so odšli 13 l«t pred vami in so da . vas onega večera prišli iskat da , in danes oba v enem. grobu ni skupaj počivata. Ze ko sem se sli prebudila in sem premišljeva- bi L la tte sanje, se mi je takoj 5 zdelo, da bom nekaj izvedela, ci - In res, po dveh tednih dobim je pismo, ki mi je naznanilo vest k< 3 o vaši smrti, da ste umrli po- ta . - umi -Sv, U. t- lost na sem bila ko sem sanja- b< la in žalostna sem bila pisma, g, '' ki me je globoko potrlo, kajti, n; 0 m milo je 28 let, ko sve se zad- d a njič videle v nadi, da se mor- b Li da še kedaj vidimo, toda žal, S na tem svetu se več nikdar ne i; vidimo. Vi, draga mati, ste č prestali to zemeljsko življenje C ::i in trpljenje, nas pa, ki ste nas h x> pa vse to še čaka. Ne pozabite r a draga mati pri Bogu prositi za z l- nas, da se enkrat srečno sesta-rtemo tam gori z vami. Prosite 7.a nas, ki smo tako slabi in ; L1< revni v molitvi na tem zmedenem svetu. Blagor vama, oče in mati, počivajta mirno spa-it n,ie v skupnem grobu in ha ih dan vstajenja se vidimo zope-t, y ;i- četudi smo sedaj tako daleč J >n drug od drugega, tak9 raztre- ( seni na tem razburkanem sve-tu. Blag mi pa ostane spomin, ; 0 ko sem se pi;ed enim letom v 11" sanjah poslovila od vas, ko je 1 O- vaše trudne pči zapirala smrt. ; n- Kaj pa še novega, vprašuje ; yd J- Voglar in pristavlja, da bi ko menda ima ti-stih zelenih metuljev dosti na- oženih v žepu. S takim tovo- tos *om je lahko potovati, a za p0: nas, ki smo le z drobižem ob- cln [oženi, je pa težje, dasi bi se in jako rada udeležila lepe slav- sni nesti in pa fad a bi videla, ka- se ko je kaj zdaj tam. Gotovo se ste je že veliko spremenilo. Pa ti sei Voglar povej, če boš :tam in šk boš morda katerega znanca ga srečal, pa se spomni na me s m; kako kartico, vesela bom. Veš, ev ni me še lcosamtinec požrl, ker de je Mr. Strah blizu in me pred ja njim varuje. Dela se tukaj v tej okolici or še precej živahno in vreme je lji pa le vedno bolj kisasto ter se vi kar hoče ogreti, Je pač ta mu- st hasti april. Toda kmalu Tbo tu- g< kaj "prekrasni maj, ki pravi, d; da konec zime je tedaj. — Tu- ži kaj ne poznam nikogar izmed z; Slovencev, pa se mi kar zdi, d da tudi tukaj žive, toda dose- K daj še ne vem, kje so naselje- s; ni. Morda se kateri oglasi v li- tc stu Amer. Slovenec. Veselilo v bi me, da bi se spoznali. Čestitam tudi Amer. Slovencu za 50 letni jubilej, četudi je že malo pozno, vendar bolje kot nikoli. Podpirajte rojaki ta list, ki Ž$' 50 let deluje med nami amckimi Slovenci, da 1 bo dočaka)'.tudi enkrat zlate- i' 1 ga jubileja? Jaz sem naročena ^ . nanj že menda 25 let. — Ka- ■ dar mi bo kaj več znanega • bom že poročala. — Za vse , Slovence in Slovenke, znance ; in prijatelje pa moj pozdrav ( J čitateljem v Elkhart, Ind.; 3 Chicago, 111.; Eveleth, Minn, j - in v stari domovini, ako v teh 2 razburkanih časih pride p,o-i zdrav tako daleč. Mary Oblak c --o- r' SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ COLORADE e Canon City, Colo. ., Dne 21. aprila ob 11 uri [ zvečer je v tukajšnji 'bolnišni- - ci umrla daleč znana Mrs. 3_ Frances Strainer, ki je boleha- la na srčni hibi skoraj šest let. 7 — Rojena je bila 12. februar-^ ja leta v vasi Liplene, ie L'ara Škocjan na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo je Frančiška Oven. — V Ameri- ko je prišla leta 1905 v Pueblo, Colo., k svoji sestri Mary in u poročila se je že istega leta z IV Mr. Antonom Streiner. V oko-0. lici Canon City je živela. Ime-| la je štiri otroke in sicer tri si-1( nove in eno hčer. Sinovi še žive e. v tej naselbini in so že oclrastli, 0_ hčer je pa kmalu po rojstvu [[_ pobrala spirt, umrla jc leta a_ 191.9. — Tukaj zapušča žalu- jočega moža, tri sinove in še letos štiri sestre v Anieriki, dve se- ni c< stri in enega brata pa v starem Dani kraju. — Pokopana je bila smo dne 24. aprila po katoliških zeve obredih. Nič ne bo pretirano, uede če rečem, da je 'bil nje pogreb udel največji v naši naselbini. — V la. I tridesetih letih je v naši našel- okra bini umrlo že 70 rojakov mož, po j žena in otrok, katerim naj bo- Pozi blag spomin. — Pokojnica je spadala k dvema slovenskima društvama, namreč k društvu j št. 180 KSKJ in k podružnici h Slovenske ženske Zveze. Člani in članice obeh društev so ji priredili dostojen in lep po- p greb. Naj počiva v miru in naj ji bo ohranjen blag spomin, na družini Anton Strajner pa iz- pQr; rekam moje sožalje. vjc Še nekaj o vremenu. — Le- ccj • tos imamo prav nekam mrzlo j.erj L pomlad. Le malo je sončnih zar ■ dni, po večini je bolj oblačno g^ - in deževno, tu pa tam pa tudi |e - sneži, živo srebro v toplomeru j ' - se pa včasih skrči doli do 28 g]0 e stopinj. Vendar nam mraz do- mu ;i sedaj še ni napravil posebne v j n škode. Ce ne bo še kaj hujše- a ga, bomo imeli v tednu od 11. s maja cvetni teden ali teden 3, cvetja v tej okolici. Je tukaj ^ r namreč precej sadnega drev- ne] d ja. , da Predno zaključim, naj se 0(j, :i omenim moje sožalje našim e ljubim rojakom v stari domo-le vini, ker jih je zadela tako i- strašna usoda, tako grozno mj i- gorje. Ze poprej so bili reveži, i, da so se komaj prerinili skozi • .i- življenje. Delali so noč in dan, ta :d za jesti je pa bilo le malo. Se- cn li, daj- se kaže, da bo še slabše. st. e- Kako bo izpadlo vse to, ve le e- sam Bog ve. Kedaj bo minilo li- to strašno klanje, bomo videli lo v bodočnosti. — S pozdravom! Anton Dremel 11- -O--r; di OD PODRUŽNICE ŠT. 88, J, je SŽZ h; Johnstown, Pa. n< Drage sosestre, sporočam p; vam, katere niste bila na Zad- p. Lc" nji seji, da borno na Materin o; !|a dan 11. maja pristopile k k kH' skupnemu sv. obhajilu. Kar p ga vas je 'bližje cerkve sv. Ane, p se se .udeležite skupnega sv. ob-|co hajila tam in kar vas je bližje cerkve gv. Terezije, se udele-' žite skupnega sv. obhajila v p ir|' cerkvi sv. Terezije. Tako smo \ :e sklenile na zadnji seji, ker S po~ priredijo članice Slovenske žen- j ske zveze za ta dan skupno sv. j [ obhajilo skoro pri vsaki po- i družnici, da tako vsaj enkrat r na leto skupno pristopijo k sv. i obhajilu. Tako tudi upam, da se bo vsaka članica naše po- i uri družnice SŽZ udeležila tega sni- skupnega sv. obhajila, kateri Irs. bo količkaj mogoče, zlasti še v ha- ta prelepi spomin, ko na ta let. dan ravno praznujemo tako uir- pomemben Materin dan. < jne, Cenjene sestre. Kampanja j em. se bliža svojemu koncu. Samo < bilo še en mesec imamo časa in eri- kampanja se zaključi. Mogo-blo, če, da bo zadnji mesec več na-r in predka, saj je še veliko mladih ;a z deklet, ki še niso pri tej- lepi )ko- amei-iški slovenski ženski or-me- ganizaciji pri Slovenski ženski i si- zvezi. Morda se bodo zadnji žive mesec kampanje naše matere istld, premislile in vpisale svoje stvu hčerke v to lepo organizacijo, leta Ker že pišem, naj še opie-,alu- nim, kako lepo smo obhajali letos postni čas pri podružnic-ni cerkvi sv. Ane. Naš Father ■ Daniel so prišli vsaki petek in , smo tako imeli pobožnost kri-ževega pota. Na velikonočno nedeljo se je pa veliko faranov i udeležilo skupnega sv. obhajila. Naša cerkvica je bila lepo . okrašena in dekleta so jako le-, po pela velikonočne pesmi. — c )- Pozdrav. , umi i Mary Lovše gar. I -O--bila I IZ DOMOVINE i — pre i Obsojen zaradi tatvine sine " Pred okrožnim sodiščem v ie Soboti je bil nedavno obsojen kve '' na poldrugo leto strogega za- Pal pora in na izgubo častnih pravic za dve leti Franc Horvat cd Sv. Jurija ob Ščavnici, ka- c 0 teri je bil že pogosto v zaporih je k zaradi raznih tatvin in vlomov. um 0 Stroge kazni ga pa niso izuči- Ma ^ le, da bi se lotil poštenega de- jet. II ia. Najraje je kradel kolesa po pri k Slovenskih goricah in Prek- sk( murju ter jih prodajal naprej jet le v Maribor. ' hči e- 1 .- - .. pa V dimu se zadušila -n V Pančevu je neka mati aj spravila spat dva sinova, obe-v" nem pa močno naložila peč, da bi dečka ne zeblo, nakar je " se odšla na neko zabavo. Iz peči "d m pa je medtem padla iskra na neko cunjo, da se je vnela. ^ Dim je napolnil vso sobo in mlajši deček je izdihnil, ne da 7~ Zl: bi se prej zavedel. Starejši pa u >zi je vstal in -skušal odpreti vra- ta, pa je prav pred vratmi |n f" omagal in padel na tla. Oba ^ sta se v dimu zadušila. .e le -o--C Roparji prišli v hišo skozi f dimnik 111" Neke noči so neznani raz- . 1 bojniki umorili posestnico Ma- !C rijo Ožaničevo v Vrbniku na r' otoku Krku. Udrli so v njeno j, hišo skozi d'imnik. Po storjenem zločinu so ukradli njene 11 am prihranke. Zločin je vzbudil | ad- po vsem otoku Krku silno :rin ogorčenje, ker so zločini v tem k kraju silno redki. Orožniki so Car prijeli dva sumljivca in ju za-■ne, prli. ob- -o — ižje Nenavadna nezgoda ele- V mariborsko bolnico je bil a v pripeljan 33 letni France Hor-srno vat iz Ploderšnic pri Mariji j ker Snežni, kateremu je eksplozi-žen- ja raztrgala levo roko. Horvat i sv. je streljal vrane, pa se mu je po- nabita puška na koncu napol- bi se potrudile do njih pred zaključkom sedanje kampanje, kajti čin. več nas bo, tem boljši bo napredek naše organizacije, kar mora biti ponos vsake Slovenke. ' Naj še enkrat objavim nagrade za jubilejno kampanjo: Za 3 nove članice....Zvezina broška za 5 novih članic......$ 2.00 za 10 novih članic...... 4.00 za 15 novih članic...... 6.00 za 20 novih članic...... 8,50 za 25 novih članic...... 12.50 Vsaka članica, ki bo pridobila več kot 25 novih članic, dobi poleg denarne nagrade še posebej krasno jubilejno broško. Tista članica, ki bo pridobila največ novih nad številom 25 bo prejela krasen zlat prstan z Zvezinim znakom kot spomin na zmago v kampanji za 15 letnico Zveze. POSEBNE NAGRADE Naj pridne j ša tajnica bo dobila še posebno nagrado $5.00 od glavne tajnice. — Najpridnejša blagajničarka dobi darilo od glavne blagajničarke. — Najpridnejša zapisnikarica bo dobila darilo od prve in druge nadzornice. — Najpridnejša članica, ki ni odbornica, bo dobila tudi darilo $5.00 od glavne tajnice. NAGRAGE PODRUŽNICAM Prva nagrada $10.00 in trofejo (stenski obesek) Druga nagrada ..........$7.50 , Tretja nagrada ..........$5.00, Te nagrade se bodo dale trem podružnicam, ki se bodo posebno odlikovale z odličnim številom novih članic. Dve članici mladinskega oddelka štejeta za eno odraatlo za nagrado v kampanji. Prošnje za novo članico, ki bodo nosile poštni pečat pozneje kot 31. maja, se absolutno ne more upoštevati v nagradno skupino. V nadi za odziv pred zaključkom jubilejne kampanje, pozdravljam vse članice in prijatelje Slovenske ženske zveze. Josephine Erjavec. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na- roce! ............................a ■ iiiilii . ...................... ^ IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA, Chicago, Illinois NAZNANILO Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v SREDO, dne 7 maja, točno ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Toraj zapomnite si, v SREDO namesto NEDELJO. Na letni seji je bilo sklenjeno, da se bodo seje za maj, junij, julij, avgust in september vršile vsako prvo sredo v mesecu. Člani, ki ste zaostali s svojim asesmentom ste prošeni, da poravnate vaš dolg in to brez posebnega opomina. K A M P A N J A. Pretekli mesec je bilo nam nemogoče veliko članov obiskati, zatoraj vspeh tudi ni veliki. Tem potom apeliramo na vse zavedne člane in članice naše Družbe, da ako imate kakega sina ali hčer,"dajte jih vpisati v našo Družbo, ne da bi bilo treba posebej vas obiskati. Ako veste za kakega drugega izven vaše družine, vsaj dajte nam njih ime in jih bomo ob prvi priliki obiskali. Vsak član naj se čuti, da je na kampanjskem odboru in naj pripelje vsaj enega novega člana. Vsakemu je znano, da življenje in prihodnost pri vsaki organizaciji, naj bo milijon dolarska jednota ali malo samostojno društvo, je odvisna od tega, koliko mladih članov pridobi v svoje vrste. Z sobratskim pozdravom, JOS. J. KOBAL, tajnik. VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, •X Dr. sv. Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1941: JOSEPH OBLAK, ml. predsednik, JOHN PRAH, tajnik, ANTON KREMESEC, blagajnik. O poteku dogodkov, ko je bila Jugoslavija napadena, in ki obsegajo komaj dobo dobrega tedna, bi bilo vsako kritiziranje nesmiselno, ker bi težko zadelo resnico. Treba bi bilo izvedeti posameznosti, ali in kako se je borba vršila. Nemci poročajo le o izidu v splošnem, o' posameznostih ne bodo nikoli, od jugoslovanske strani je pa vsako poročanje o posameznostih izključeno, in vsako presojanje se mora nanašati bolj na posameznosti, in še bolj se mora nanašati na posameznosti vsako le količkaj pravično kritiziranje. Ce je bila vojna nemška mašina taka, da je vsak Qdpor pomand-rala že v prvem navalu, vse zdrobila po sili morilnega orožja, mora vsak računati le z dejstvi. Tako orožje se ne more kritizirati, kvečemu bi se i mogla le raba takega orožja kritizirati iz stališča humani-tete, nikakor se pa ne more kritizirati poraza, j Danes bi se moglo omeniti le, da se Grki še držijo dasi se rabi proti njim isto orožje. Kritika bi mogla nastopiti, ako bi bilo Jugoslovanom zmanjkalo duha za odpor. Na to točko moramo pa počakati, ko bo vse nekako končano, ker le tedaj se bo izvedelo tudi o posameznostih. Anton Garden piše o "Gol-goti v Jugoslaviji." Upam, da bo zadel, ako ni zmanjkalo duha, in je bilo pomandranje neizogibno radi strašnega orožja in radi pomanjkanja primernega orožja za odpor. Ako bi bilo zmanjkalo duha za obrambo, in jaz sem marsikaj o tem doživel in videl, bi jaz ne govoril o Golgoti. Počakajmo toraj. Ce je res Golgota, bo sledilo ustajenje, ako pa bi ne bilo take Golgote, ne more biti pravega ustaje-nja, Ne kritiziram, pišem le o kritiziranju in presojenju, ko še ni posameznosti. Videl sem strokovno oceno razmer, kakršne so zdaj med Kitajci, ki še niso pod japonsko oblastjo. Dve skupini sta: nacionalna in komunistična. Obe sta zoper Japonce in. se jim ustavljate, pogostoma Pa se hudo spopadeta tudi med ?eboj in dosti nacionalnih Kitajcev pade po komunističnih in enako kitajskih kroglah fo narobe. Kako je na nacionalm strani, ne spada sem, razdvof tvori komunistično naziranje-in to privede do spopadov med Kitajci samimi, dasi obe stranki odbijate Japonce. Gorje Je neizmerno. Naravno je, da Kitajec, ki še ni pi'e" vzet od ateizma, pride k svojim bogovom in jih prosi moči v morju gorja. Ateističn1 komunist nahruli takega K1' tajca, češ, kaj laziš po kolen^ pred bogovi, ko jih ni, pri®1 za puško, sam .se brani! Ob jektivno je komunist na P1'3' vem, ker raznih bogov res ni; Ampak subjektivno je veli" Kitajec na pravem, če je Bog' ker je tak Kitajec le objektivno pri bogovih v zmoti, ni Ps subjektivno, če je Bog. Komunist bi bil na pravem le, a^ bi res ne bilo nobenega ose"' nega, krščanskega Boga, ki J Bog tudi malikovalnega Kitajca in Bog prav vsakega člove' ka. Ker je osebni Bog, vseh ljudi, komunist pri vseljj svojem ateizmu ne more k'1 nikoli na pravem, in če še t| ko divja zoper tega osebneg} Boga. ., Bogov ni. Tu so komuni na pravem. Trdijo tudi, da E?' ga ni. Strahovito pa postopaj | zoper tiste, ki verujejo v ga, zoper kristjane. Poroče^' lec omenja, da pogostoma »f stjane žive pokopljejo, m01; jo, edinole, ker so kristjan verujejo na Boga. Odkocl ta>\ ako D' PRODAJALNA V NAJEM, ali pa hiša na prodaj na 1943 W. Cermak Rd., Chicago. Prodajalna primerna za vsake vrste trgovino. Nizka najemnina. i < ŠMARNICE katere priporočamo čč. gg. duhovnikom, katoliškim družinam in posameznikom: Evharistične Šmamice______________L--------$1-00 Lavretanske Šmarnice (Dr. J. Jerše)---------1.00 Lepa si, Lepa si, Roža Marija (Vek. Skuhala)-- 1.00 Marija vzor krščanskega življenja (Dr. Fr. Kruljc)________________________________1.00 Na Sv. Goro (Dr. M. Brumat)_________________1.00 Marjeta Marija Alakok (Blaž Dvoršak)-------1.00 Pozdravljena Kraljica (Dr. J. Jerše)---------, 1.00 Rimske Šmarnice (Dr. M. Opeka)-------------1.00 Šmamice Arškega Župnika------------------1.00 Šmarnice Marije Pomočnice (Dr. Fr. Knific) ___ .75 Znamenje na nebu (Dr. J. Jerše)--------------1.00 • Naročilom j« pridjati potrebni znesek. Ker imamo že nekatere izmed navedenih le po en ali dva izvoda, naj vsak omeni, za slučaj, da bi med tem, ko pride njegovo naročilo že iste pošle, katere izmed drugih Šmarnic želi, za slučaj, da ne bo onih več, ki jih naroča. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois PRODATI MORAM stanovanjsko poslopje na 2048 Coulter St., Chicago; 4 stanovanja po 4 sobe; v ozadju cott-tage s 4 sobami. Upošteva se vsaka primerna ponudba. Vprašajte na 1848 W. 23rd St., 2. nadstr., Chicago, 111. NA PRODAJ — cottage pet sob, kurjava na vročo vodo, garaža za dve kari, na Springfield in 27. cesta. Cena $5,100; • — hiša dveh stanovanj po pet in šest sob. Kurjava na vročo vodo v 1. nadstropju; na St. Louis in 23. cesti. Cena $5,500. — per sob "cottage" iz opeke, centralna kurjava. Cena samo $2,600. Pojasnila daje Anton Jordan, 2622 So. Harding, ave., Chicago. Tel. Lawndale 7812. satansko postopanje, ne bilo Boga? Ker jaz nimam, ti ne sifle imeti, in pri tem govorijo o osvobojenju! Pri nas je ta11 in med Kitajci je tako. ___^ POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in na}' starejšo jugoslovansko B* dio uro od 9. do 10. ure dj poldne na WGES postal1' 1360 kilocycles. OR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL. iwwwwwwwvw^wwwmmwwwmwwwmwwmwwwwwwwwwwwwwwmwwwwwwwwwm S DR JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST E Pregleduje oči in predpisuje očal3 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0S23 B Uradne ure: vsak dan od El zjutraj do 8:30 zvečer. iiiiiiBiiiiiBiiiaiiiiBiiiiiniiiniiiiaiiiiiBiiiiwiiiii PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. Mrtvaška