ŠTEV. (No.) 118. CHICAGO, ILL., TOREK, 29. JULIJA — TUESDAY, JULY, 29, 1924. LETNIK XXXIII. RAZNE VESTI. Tu v vaši naselbini ste mno go pretrpeli in molčali, samo da bi imeli mir med seboj. Sedaj ste spoznali, da vam ta potrpežljivost ni koristila, ampak škodovala. Od take naselbine kot je vaša, ameriška SI oveni i a pričakuje nekaj več. Treba je, da se pred vsem za-vzamete za katoliško šolo Koliko je med vami družin ki pošilja svoje otroke v katoliško šolo. In, kjer ti otroci opravijo svo^e prvo sv. Obhajilo, nato cčtkev so tudi navezani pozneje. Vaša župnija v Milwaukee, West Allis, bi bila v vsakem oziru veliko močnejša in vplivnejša, ako bi i-meli svojo slovensko, katoliško šolo. Tudi pri nas v Sheboyganu se je zidala in odprla slovenska, katoliška šola zoper voljo naroda. V preteku enega leta smo imeli izvanredne vspehe. Zato vsa čast našim sestram iz Maribora. V dokaz temu naj bo. V slučaju, da bi jaz danes zaprl to našo šolo, bi me brez-dvomno naši dobri župljani linčali. In to radi tega, ker vidijo in spoznajo razliko javnih in katoliških šol. Jaz sam nisem pričakoval, niti polovico toliko vspeha, kakor smo ga imeli v enem letu. Da se katoliške šole res velikega pomena naj vam služi tudi to v dokaz, da oni mladeniči in dekleta. ki pridejo iz Calume-ta, ali Severne Minnesote, kjer nimajo katoliških šol, čeprav dobrih, katoliških starišev v Sheboygan, Milwaukee, Chicago, ali kako drugo naselbino, se ne oprimejo naših slovenskih župnij in se dostikral poroče izven cerkve. Katoliške šole so podlaga da ohranimo slovenske župnije, in so podlaga naše katoliške J ednote. In v tem ima brez dvoma naša slavna K. S. K. J. najboljšo prihodnjost med vsemi slovenskimi Jedno-tami v Ameriki. Kajti naši naprednjaki "voditeljčki" ne zmorejo niti ene slovenske šole v Ameriki. Toraj, "živijo" naše katoliške šole, nase upanje, in bodočnost naše slavne K. S. K. Jednote! Govoru Rev. Fathra Černe-ta je sledilo nadvse navdušeno ploskanje, ki ni hotelo je-njati, kar je znak, da je govornik zadel v srca poslušalcev. Za Rev. Fathrom Černetom je predstavitelj poklical k besedi Mr. J. Jericha urednika A. S. in Ed. Govoril je: Tridesetletnica K. S. K. J. — njena bodočnost in naša dolžnost. Trideset let je precej dolga doba. Je doba, v kateri se človeštvo obnavlja, doba, v kateri izginjajo rodovi s površja zemlje ter stopajo drugi na njihovo mesto. Rodovi gredo, rod pa ostaja, se razvija in raste. Tak je tudi pokret naše slavne K. S. K. Jednote, ki letos slavi svojo trideset-let-nico svojega resnega, človeški družbi koristnega humanitarnega dela. Tudi ona menjava v gotovem oziru svoje — London. — Mrs. Imbrie,' soproga umorjenega podkon-zula v Perziji, je bila napadena od perzijske druhali, katero so pretepli do smrti, ko se je nahajala v avtomobilu. Policija je prizor mirno gledala, ne da bi posegla vmes. Inozemci se boje, da bi ne prišlo do splošnega poboja tujcev. — Frederick, Md. — M rs. i Shank, je prišla na sled nezvestobi svojega soproga. Ker je pa bila njena tekmovalka pripoznana kot izvanredna krasotica, si je mislila goljufana žena, da more prijeti zato — izvanredno kazen. Sklicala je skupaj celo svojo "žlahto" in še veliko drugih^ moških, tako, da se je nabra-! la cela druhal, ki so potem lepo zapeljivko slekli in po-, mazali s smolo ter povaljali! po kurjem perju. Rešila sta' jo dva moška iz mučnega po-l ložaja. — Riga, Litvinsko. — Po grom v Rusiji. Potniki judovskega pokoljenja so bili od druhali napadeni, ko so se na-, hajali na nekem parobroduj med Hakoshin in Novgorod! Sewjersk na reki Djesna. j Poročilo pravi, da je paro J brod napadla neka organizi-j rana druhal izbrala Jude in! jih pomorila ter pometala v vodo, od koder so do sedaj že 15 trupel izvlekli. — Memphis, Tenn. — Pa-! nama Limitet potniški vlaki od I. C. je skočil blizu Obion,| Tenn. s tira. Vsi vozovi, kate-| rih je bilo sedem so skočili s| tira, a nihče ni bil težko ranjen, le dve osebi sta bili lahko ranjeni. — Chicago. — George Piet-ras, 1745 N. Wood St. je prav pošteno pretepel svojo ženo, nato pa šel v gozd blizu Glencoe, kjer so ga našli mrtvega s vrvjo krog vratu. — Havana. — Šest oboroženih banditov, je ob 12. uri' opoldne napadlo banko "Ban-1 ko del Comercio" ter odnesli $30.000 gotovine. — Meridian, Miss. — Tu-' kaj sta dva morilca Atkinson' in Greer, plačala svoj zločin s smrtjo na vešalah. Obdol-; žena sta umora R. H. Bryan-1 ta, ki sta ga izvršila, pretečem mesec. Družine morilcev so se do zadnjega nahajali pri očetoma, vsi so se zadržali prav mirno. Mrs. Atkinson, je zdaj že to drugi soprog, ki ga je videla — viseti. — Washington. — Ameri-kanski poslanik v Rio de Janeiro, poroča naši vladi, da se situacija v Braziliji še ni na bolje obrnila. Dasi ni stanje amerikanski državljanov o groženo, vendar priporoča predsednik države Sao Paulo, da bi se Amerikanci, kakor tudi drugi civilisti izselili iz Sao Paulo. Zvezne čete poročajo, da so zajeli 100 upornikov, kateri so ponajveč inozemci. — New York. — Mesto New York, je pripravilo parke za ljudstvo, kjer lahko prenočujejo za toliko časa. dokler ne poleže vroči val. — Rockford, 111. — Tukaj je uničil požar dve trgovine in poštno poslopje. Škoda se ceni $30.000. MORILCA ROBERT FRANKSA. ŠE VEDNO DOBRE VOLJE. Hvala Bogu, da je moja žena mrtva, da ni doživela1 take sramote in žalosti. Tako je rekel oče morilca, Leopolda. Chicago. — Med obravna-i v o in vstopu v dvorano, vedno kroži nasmeh na ustnih — hladno krvnih morilcev. Ob-j ravnovo, katera, ako bo šlo; po pravici bi mogla privesti morilca na vešala — smatra-j ta dečka za gledališko predstavo. — Ali — kedor natanko ta smeh opazuje, vidi, da je to maska, pod katero se skriva nemirno srce. Šolski prijatelji morilcev kateri so pri obravnavi kot priča, se spominjajo pogovorov prvih dni po umoru z Le-j opoldom in Loeben. To je bilo takrat, ko se še nobenemu sanjalo ni, kedo je tisti skrivnostni "Johnson." Takrat je rekel Loeb: "Kedor je to storil tega se more obesiti. Oče morilca Leopolda, je silno potrt. Rekel je, da zahvali Boga, da je njegova žena mrtva, da jf je- prihranjenr ta sramota in žalost. Danes so zagovorniki morilcev pričeli svoje obrambno delo, da bi dečke rešili, vešal, zadovoljili bi se pa z dosmrtno ječo. Jakob Franks, oče umorjenega dečka, je dobil že več grozilnih pisem, v katerih mu pišejo, da je njegovo življenje v nevarnosti, ako ne odstopi od svoje zahteve, da moreta biti morilca obešena. Pisma so začela prihajati takoj, nato, ko se je Franks izrazil,; da so še vešala predobre za nje. -°T— .. I Poštena Najditeljica. Slovenka, Mrs. AnaTomše ' je našla v pisarni kjer je za-posljena po noči, pri pospravljanju, zavitek v katerem je bilo nad $17.000 v gotovini.1 Poštena najditeljica je vrnila denar. Nagrade še ni prijela. -o- Farmarji so si opomogli. Washington. — Banke na zapadu, ki so bile radi stiske farmarjev primorane zapreti svoja vrata, zopet delujejo. Več jih je tudi bilo na robu propada, katerim je pa sedaj, zasijalo boljše solnce, ko so povišali farmarji ceno pšenici, kar jim je prineslo $250,-' 000.000 čistega dobička v te-' ku šestih tednov. Zadnje poročilo pravi, da je pšenica zopet poskočila za( 4 in pol cente, t. j. 32 centov višje, kakor je pa bila pred šestimi tedni. Merodajni kro-| gi pa pravijo, da višek še nij dosegla cena, ampak, da še pride. -o- Coolidge zoper "Pacifiste." Washington. — Coolidge se huduje nad propagando.j katera nasprotuje tako zvane-^ mu "Defense Day," ki je določen na 12. septembra. Coo-S lidge pravi: "Vsi smo proti, vojni, ampak mi moramo bi-, ti pripravljeni, da varujemo5 našo deželo. Dalje pravi, da ta pacifistična organizacija, j vodi ljudstvo na napačno pot. Iz Jugoslavije. KRALJEVO KRONANJE. — ZNIŽANA IZŠELJENIŠKA KVOTA. — ŽRJAVOVCI SO DOBILI PO NOSU. — DRUGE RAZNOVRSTNE VESTI. Pkv i SLOVENSKI LIST V AMERIK^^^^^^^^^^^^ GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUZlNE VJOLIETU - iN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. Kraljevo kronanje. Vlada je odobrila kredit v 1 znesku, 1,000.000 dinarjev za j obnovo samostana Žice, kjer se bo vršilo kraljevo kronanje. — Samostan prično takoj obnavljati. -o- Izseljeniška kvota. Kvota naših izseljencev v i Severno Ameriko znaša letos [ samo 671 oseb, dočim je bila 1 lani skoraj desetkrat tolika Prošenj za izseljevanje se je lani vložilo nad 29.000. Z o-zirom na skromnost letošnje kvote se je velikim županom naročilo, da dajo prednost o-nim izseljencem — prosilcem. katerih prošnje so bile i lansko leto zavrnjene. -o- Žrjavovci so dobili po nosu. Minister za notranje zadeve je izdal, ukaz. da ne smejo oblasti prepovedati shodov in sestankov in ne vstavljati in zaplenjevati časopisov, ki ne pišejo izrecno proti državi in ustavi. S tem je ministei pftč— precej dolg" nos ne; katerim ljubljanskim gospodom Žrjavove kompanije, ki so ravno v tem oziru mislili uničevati klerikalce. -o- Toča. V Vinici je dne 9. julija padala huda toča, ki je v petih 1 minutah v širini 2 kilometra I uničila vse letošnje pridelke. Na hišah je potolkla velike šip na oknih, ki so obrnjena proti severu. Padala je med j hudim viharjem, ki ie vzruval, j oziroma zlomil veliko dreves ! in zrušil eno zidano na sa-I mem stoječo hišo. Vse je raz-, dejano in nudi prav žalosten j pogled. -o- Poštni vagon zgorel. Dne 10. julija je zgorel na postaji Vinkovci na Hrvatskem poštni vagon z vsemi pošiljatvami. Škoda znaša 100.000 dinarjev. -o- Pes odgrizel nos otroku. V Budisavi v Vojvodini se je na ulici igrala 5-letna deklica Katarina Ketenbach. Nenadoma je otroka popadel velik pes in mu odgriznil nos, ušesa, in ga ogrizel po životu. Nekega pasanta, ki ga je hotel odgnati, je istotako u-griznil na nogi. Deklica je u-mrla v silnih mukah. -o- Ker se mu je obrnila pamet — obsojen na smrt. Pred sodiščem v Požegi je bil 3. julija obsojen na smrt 21-letni Mile Dirjače, rodom iz Risovca v Bosni. Umoril je 13-letnega pastirja nakar ga je oropal. Obtoženec se izgovarja, da se zločina ni zavedal, ker se mu je takrat "pamet obrnila." Proti obsodbi je vložil priziv. -o- Strela povzročila požar. , V Bevk ah pri Vrhniki je dne 6. julija ob veliki nevihti treščilo v kozolec posestnika Janeza Lenarčiča štev. 31 Poslopje je pogorelo popolno ma do tal. Uničenih je bilo več stotov ječmena in sena. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Kat. shod in slavljenje 30letnice KSKJ v Milwaukee-West Allis. (Dalje.) lice. Njene naloge so sicer vedno ene in iste, v kolikor se tiče podpornega dela do njenega članstva. Toda njen boj za napredek pa čestokrat potrebuje novih metod, novih sredstev in novih načinov. V j tem oziru mora torej spreme-j niti od dobe do dobe svoje li-! ce. Njene najbližje naloge ir> cilji se torej od dobe do dobe spreminjajo, gibanje samo pa vstaja, se razvija in raste. Njen^o bistvo in končni cilj je pa vedno eden in isti. To ie zakon življenja, da iz malega raste veliko. Tudi gibanje naše mogočne K. S. j K. Jednote je vzrastlo iz malenkostnih začetkov — višek njen pa je še daleč. Toda moč njenega gibanja je v tem da raste! Tako je dorastla, da med nami stoji kot mogočna velika podporna mati, ki svo-( je rojake sirom Amerike var-je in krije v nesreči pa tudi dušno kot naša katoliška mati. Zato Čast tej materi K. S. K.j J. Na njo mora biti vsak slo-( venski sin in slovenska hčer ponosna in ji ob tej njeni tri-: desetletnici z veselim srcem? čestitati in ji zaklicati z celim srcem: Bog te živi v Tvojem delu Ti naša velika podporna mati K. S. K. J.! Njena bodočnost. Dober in previden gospo-' dar, ne gleda samo, da je danes sit, za jutri se pa ne zmeni. Dober gospodar misli več na jutri kot danes. To mora! ako mu je kaj za svoj napredek. Dragi rojaki Slovenci, naša dolžnost je tudi, da tudi mi gledamo za našo mogočno K. S. K. J., da ne bo samo mogočna in napredna danes, pači pa tudi jutri, po jutrišnjem, j prihodnji teden, prihodnjo leto in prihodnje stoletje! Pred par meseci je neki slovenski filozof, pisal v nekem glasilu ter v njem napovedoval dolgo življenje neki slovenski narodni jednoti. Naši katoliški jednoti pa je napovedoval smrt. Ta mladi doktor filozofije je začel na napačnem koncu. Svoje modrovanje je črpal iz statistike, zadnjih let. Rad priznam, da statistika kat. društev in jed-not zadnjih deset let ne kaže« velikanskega napredkji. Vzrok v tem je ta, ker smo katoličani do zadnjih časov spali, kakor kralj Matjaž podj svojo goro. Njegova statistika, ne bo držala, ker katoliški* Slovenci se probujajo iz svo-j jega spanja — odslej bomo delali tudi mi. (Dalje prihodnjič.) PEGAM IN LAMBERGAR' je ime krasni slovenski zgo ] dovinski povesti, ki jo bomo začeli te dni objavljati v našem listu. Povest sega nazaji v 15. stoletje in je jako zanimiva zlasti za one, ki se zanimajo za zgodovino našega naroda. Opozorite na to povest tudi svoje znance in prijatelje, da se pravočasno naroče na list, da bodo čitali povest - j i___• I i Orožnik ubil majorja. V Kolašinu v Črni gori je 4 v prepiru ubil orožnik Unja-' zinovič majorja Vlahoviča. -o- - Velik požar. V noči 3. julija je izbruhnil v skladišču tvrdke Kanitza J & Co. v Velikem Bečkereku .! velik požar, ki so ga komap . po tri urni težki borbi lokali-i zirali. Škoda znaš?, več mili-I jonov dinarjev. Trdi se, da je j bil ogenj namenoma podtak-j njen, ker je bila tvrdka dobro ,1 zavarovana, a v slabem finan-r| čnem stanju. J -o- Samomori v Mariboru. V noči 7. julija je skočila na , malemu mostu v Dravo 17-let-i na šivilja M. R. Vzrok vroča j ljubezen, ki se je pa takoj shladila, ko je padla v vodo. Pustila se je rešiti. — Pred . tem dogodkom je iz velikega j! mostu skočil v Dravo neki j) podčastnik kar z ženo vred. j vzrok prezadolžitev. — Neke-. ga moškega, ki je bil že na .UkaluLizL.malega - mostu,. je pravočasno zagrabil neki član j j rešilne postaje, ko je šel slu-I ( čajno mimo. — Dva zakonska sta se skregala v vlaku iz Ruš. j Žena je prisolila možu zaušnico, mož, razburjen, je skočil skozi okno med vožnjo v polnem diru. In zopet je slučaj ' hotel, da je bil takoj na licu i mesta neki član rešilnega oddelka, ki je možu rešil življenje. -o- Poboj. Pri sv. Lovrencu na Pohor- j i ju je dne 11. julija nastal med j ! fanti prepir radi deklet. Kar I i poči strel in eden fantov se I ; zgrudi smrtno zadet. -o- Požar. 1 Dne 1. julija je strela uda- I i rila v drvarnico posestnika I J Medveda. Prebivalci so ogenj I še pravočasno zapazili in ta- I koj pogasili. — Strela je uda- I rila 7. julija v poslopje .Jane- j za Sitarja v Ugovski pri Slov. I Bistrici. Poslopje je bilo ta- I (Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze I s pošto in zanesljivimi bankami v I starem kraju in naše po.qiljatve so I dostavljene prejemniku na dom aH I na zadnjo poštp točno in brez vsake- S sra dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih m 1 lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6.60 < 1 1.000 — Din.........$ 12-85 2.500 — Din.........$ 32.00 5.000 — Din.........$ 63.50 10.000 — Din.........$126.00 ! • 100 — Lir ........ $ SOK) 200 — Lir ........ $ 9.6S 500 — Lir ........ S 23.25 1.000 — Lir ........ $ 45.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokra menja, dostikrat docela nepričakova no, je obsolutno nemogoče določit cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah one^a dne, ko m, I sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI i V JUGOSLAVIJO IN SICER PO i POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV- I NO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO- I VENSKO BANK6 ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE., NEW YORK, CITY I Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evrojio za pol leta ......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4-00 For United States per half year ... . .......$2 00| For Chicago, Canada and Europe per year,... $4.75! _"_Chiragi> CanaHa and Fn-no* Vi"1* Dopisi važnegra pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi šte-| jo s koruzo neke vrste črva kateri je napravil veliko škode na 20 akrov velikem polju kjer je posejana koruza. Eno tako golazen so poslali na Illinois State University, v preiskavo. da se ne bodo prodali kakor se je dr. sv. Barbare, kateri so prišli pod okrilje socijalizma proti svoji volji. Bog daj toliko pameti članstvu, da bi se otreslo teh pijavk za vedno. S pozdravom John Go'oSic. -o- - La Sa'.!3, H! Dragi g. urednik: — Poročevalec Vašega lista v naši naselbini bi mogel imeti celo pisarno, da bi vse novice poročal, ki se dogode pri nas. Dne 13. julija je umrl mladi deček Leo Pražen ,komaj star 5 let. To je hudi udarec za skrbne stariše John in Mary Pražen, ki sta ga nad vse ljubila. Pokopan je bil 15 julija iz nemške cerkve sv. Jožefa na katoliško pokopališče sv. Vincencija. Dne 15. julija, je pa mirno v gospodu zaspala Frančiška Anžlovar, katera zapušča moža in šest nedoraslih o-trok. Marsikatero oko se je o-rosilo, ko se je mrtvo truplo Frančiške kropilo. Vsakemu so se smilili v dno srca objokani nedolžni otročiči, ki so pri mrtvaškem odru klečali in klicali: "Mama, mama" — a mama je spala naprej, ne da bi jih čula. Pokopana je bila 18. julija ob 9. uri dopoldan s črno sv. mašo iz slovenske cerkve sv. Roka. na katoliško pokopališče sv. Vincencija. Obema prizadetima družinama, izrekamo naše največje sožalje. Tolažilo za njih naj bo, kar nas naša sv. vera uči, da se zopet enkrat vidimo gori nad zvezdami — in da kar Bog stori vse prav stori. Poročevalec. -o- Rothhurv, MicV Pretečeni teden 18. julija, je Father Malinavski, rodom Poljak, hodil po okolici in obiskoval farmarje ter popisoval, koliko more vsak prispevati za novo cerkev, ki se bo nričela zidati drugi mesec v mestecu Rothbury. Z vspehom je bil zelo zadovoljen, ker v mojemu okrožju, d asi smo samo štirje farmarji smo podpisali in dali kredit, kateri znaša $175, to je vsekako lepa svota, ako vpoštevamo, da so za farmarja slabi časi. Dne 3. avgusta bo pa veselica (Box Social) v Rothbury mestni hiši, kamor bodo povabljeni tudi drugo rodci iz mesta Muskegon in Hart. Seveda da so tudi povabljeni naši rojaki iz okolice Haltona Hespe-ria in Ferry, katere se prosi, da se v velikem številu vdele-že, ker je namenjno z azgrad-bo nove cerkve. Začetek zabave bo ob 2. uri popoldne. Rojakom in rojakinjam kličem na svidenje v nedeljo 3. avgusta. Poročevalec. -o ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" Umaknil se je in čakal. Thorpe se je prikazal. Mac Cready je pokazal s prstom na temno črto smrek. "Prisegel bi," je dejal, "da je nekdo tu notri in se plazi okoli nas. Ravnokar sem bil šel iskat suhljadi za naš o-genj in zapazil moško senco. Taka noč je kot za nalašč za pasje tatove. Vi boste vzeli svetilko. Čisto gotovo bomo našli korake v snegu." 1 Dal je svetilko Thorpeju in vzel debeli kol. Kazanu se je dvignilo mr-ranje v žrelu, a ga je požrl, otel je obvestiti svojega gozdarja in skočiti proti nje- mu, kolikor mu bi dopuščala veriga. Spomnil se je pa, da bi bil v tem slučaju tepen. Molčal je in videl, kako sta oba moža skupaj izginila. Potem je čakal in poslušal. Kmalu je začul škripajoče korake v snegu. Mac Cready se je vračal sam. Kazan se ni čudil, kajti vedel je, kaj pomeni ponoči v tej roki kol. Obraz vodnika pa je postal sedaj naravnost strašen. To ni bil več človek, te^nveč divja zver. Izgubil je bil svojo ko-žuhovinasto kučmo in bil ra-zoglav v snegu. Sunkoma se je odurno smejal, a takoj prenehal. Kazan se je še bolj potuhnil v senco in videl sledeče: Mac Cready, ki je držal v e-ni roki kol, v drugi svetiljko, je šel proti gospodarjevemu šotoru. Tu je odložil svoj kol in dvignil vrata. Pogledal je v notranjost in dognal, da mlada girl še vedno spava. Nato je vstopil gibčno in tiho kot mačka in vrata so padla za njim in se zaprla. Ko je bil na mestu, je o-besil svetiljko na žebelj sred-f njega kola, ki je dvigal šotor. Izabela je še vedno mirno spala in Mac Cready jo je gledal, gledal . . . Zunaj, v temni noči, je Kazan skušal razumeti pomen nenavadnih stvari, ki so se vršile. Najprej je bil izginil njegov gospodar. Kaj pa je potem' imel vodnik opraviti v tem šotoru, kjer je vse bilo last go- spodarjeva? Skozi ozko špranjo platna je opazil ogromno senco Maca Creadyja. Volčji pes se je za vsak slučaj postavil na noge in pazil, hrbet je imel napet in dlaka se mu je ježila. Nenadoma pa se je začul glasen krik. V divji grozi tega krika je spoznal takoj njen glas in skočil proti šotoru. Veriga ga je zadržala in ovratnik, "ha katerega je bila priklenjena, je zadušil tulenje v njegovem goltancu. Šotor se je tresel in platno je dobivalo udarce in tako je vedel, da se njegova gospodarica bori z možakom. Klici so si sledili. Klicala je Thorpeja, pa tudi: "Kazan! Kazan!" Znova je poskočil in spet je padel na hrbet. Drugič in tretjič je poskušal z vso silo. Ovratnik mu je rezal v meso na vratu kot nož. Moral je prenehati, da si oddahne. Notri v šotoru se je grozoviti boj nadaljeval. Od časa do časa je videl Kazan skozi ozko špranjo v platnu dve senci, ki sta se borili zdaj pokon ci, zdaj pa sta se valjali in zvijali po tleh. Z zadnjo močjo se je žival silovito zagnala z vso svojo težo in začutila, kako okoli vratu nekaj poka. O-vratnik je bil odnehal. Kot blisk je bil Kazan v šotoru in na grlu Maca Creadyja. Prvi ugriz njegovih mogočnih čeljusti je bila smrt. Začulo se je udušeno grgranje in strašen vzdih in Mac Cready se je zrušil na kolena, potem pa na hrbet. Kazan pa, pijan tople krvi, ki mu je curljala v gobec, je še bolj globoko zasadil zobe v grlt> svojega sovražnika. Mala Anica je šla s svojo materjo v trgovino. Trerovec ji podari iabolko, a Anica se ne zahvali, nakar jo vpraša mati: "No Anica kaj boš sedaj rekla gospodu ? Anica pravi : "Gospod še olupte mi io." —o— ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" Tu je začul glas svoje gospodarice, ki ga je klicala. Vlekla ga je za gosto dlako na vratu in ga skušala prisiliti, da odneha. Dolgo časa ni hotel, potem se je pa vendar odločil, da odpre svoje čeljusti. Nato se ie Izabela nagnila proti možaku, ga pogledala in si pokrila obraz z rokami. Nato se je umaknila do svoje postelje, kjer je padla na odejo. Tudi ona se ni več pre-gibala. Kazan je postal nemiren in šel k njej. Duhal je njen obraz in njene roke, ki so bile mrzle in jo nežno gladil z gobcem. Toda še vedno se ni zganila. Njene oči so bile zaprte. Kazan se je vsedel k postelji, a ni izgubil iz oči trupla Maca Creadyja. Bil je pripravljen, ga znova napasti, če bi bilo potreba. Zakaj, tako se je spraševal, se tudi mlada žena ne gane? Nazadnje se je pa le zganila, oči so se ji odprle in njena roka se ga je dotaknila. Willard, Wis. Cenjeni g. urednik: — Dne ; 20. julija sta Mr. in Mrs. John Petkovšek praznovala ob navzočnosti svoje družine, ki obstoji iz šest sinov in štirih hčera, katerih ena je že poročena, in številnimi prijatelji, srebrni jubilej svoje po-j roke. V prijazni '1rižhi in ' Mrs. Petkovše, je trajala zabava popoldan in pozno v noč, ko smo oh izvrstni Noe-tovi kapljici v živahnih pogovorih vzbujali spomine in | doživljaje preteklih let. Družina Potkovšek je vz-I ^edna, katoliška in priljubljena. Njih ne straši ne dolga pot, ne slabo vreme in ne protiverski zabavljači, da bi ne bila vsako nedeljo vsa dru-i ; žina v cerkvi. Tako tudi listi Am. Slov. in Edinost, kakor tudi Ave Maria redno zahajata v njih hišo. Mr. in Mrs. Petkovšek, lahko s ponosom zreta nazaj v preteklo četrt stoletje, ker sta I zvesto spolnjevala svojever-( ske in stanovske dolžnosti, j svoje otroke imata vzrejene ' v lenem katoliškem duhu in I uredila sta si prijazni dom, za ' se in za svojo družino. I Končno Vama kličemo Bog i Vaju ohrani zdrava in vese-I la še mnogo let, do in še pre-i ko zlatega jubileja. ,j Navzoči. -o-- RAZNOTEROSTI. I -- P1 avajoči otoki med Evropo in Ameriko. Polno pomanjkanje otokov med Ameriko in Zapadno Ev-I ropo v severnem Atlantiku ze-; lo ovira reden zračni promet, j Na 8000 km dolgi progi New-York - Breste morajo letala, nabavljati kurivo. večkrat pregledati stroj, privoščiti po-' čitek vodniku in potnikom. Vse to je zelo težko ob po-, manjkanju kopne zemlje. Z j ozirom na to ie izdelal fran-I coski arhitekt Defrasses načrt I umetnega otoka, ki bo sredi j oceana nadomeščal potreben kolodvor za potnike. Otok bo i zglajen iz železo betona in | bo imel obliko velikanske ribe, da nudi čim manjšo ploščo pritisku morskih in zračni nih struj. Sredi otoka, bo ba-; zen 300 m dolg in 90 m.širok, . globok pa 12 m. Ob straneh bazena bodo nameščeni veliki plavajoči zaboji, ki bodo dr-| žali otok nad vodo in čuvali i njegovo ravnotežje. Bazen bo zgrajen ua plavajoči premak-4 jljivi pregradi in bo vezan z j oceanom yfo vrsti lukenj v ži-|Votu otoka. Pregrada bo varovala notranji bazen pred zunanjimi valovi v razburka-'i nem morju. Hidroaeroplani,1 ki bodo vršili službo med Ev-;ropo in Ameriko, se bodo to-! !trej vedno lahko spustili na i-: Jdealno gladko vodno površi-: ■ no. Nos otoka bo vedno gledal proti vetru, kar bo olajšalo •dviganje in spuščanje letalaJ Sredi oceana nad globinoj 1500 m in več pač ne bo mo-j gel biti ta otok zasidran. Stal: bo na mestu s pomočjo nepre-j stanega delovanja vijakov, ki, , jih bodo enali močni Dipsln- --------M M —I - James Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. j (Kanadski roman.) | \ > i , X ^^^^^^^Prvi in najstarejši slovanski katoliški Ust v ^ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, I1L! _Telephone: Canal 0098._ sojen v smrt, ga niso zapustili oni, ki so ga prej ljubili. Zato r se jim je živ prikazal tretji l dan, kakor so bili prej napo- I vedali o njem. In do sedaj še 1 ni izumrl rod kristjanov, ki se* š po njem imenuje." — Tudi na s drugem mestu imenuje Jako-j v pa brata, t. j. sorodnika Jezu- s sovega, imenovanega "Kris- s tus." (20, 9.). \ -o- Iv. O. • t KAKO JE DANES NA SUŠA- r KU IN REKI. r r To poglavje je za celo Ju-j goslavijo zelo važno, najvaž- j nejše pa tudi za nas Slovence. ( saj je tu naše izhodišče v svet. Parola Italije v minuli sve- . ! j tovni vojni je bila, da dobi ves dobiček iz vojne v tem, da si t zasigura ne toliko iz nacionalnega kot iz gospodarskega ^ stališča, vzhodno obal zgor-j ; njega Jadrana. Tu je imela ^ stoletja izhodišče v svet veli- ^ ka avstro-ogrska monarhija in zadnji čas tudi južna Nemči- j C Pristanišči Trst in Reka sta bili gotovo izhodni trgovski točki zgorajšnjega in skoro ^ celega vzhodnega Jadrana. Saj nam je znano, da so dalmatinski pristani služili le bolj J . obrežnim potrebam, ker taka je bila politika Avstrije in 0-M grške monarhije. Važne železniške žile, Du- j naj—Trst in Budimpešta—Re-! ^ ka, kakor tudi v zadnjem času Monakovo—Trst, so zasi j gurali tema velevažnima pri- i staniščama njih obstoj. Lepo se razvijajoča in napredujoča ( nristanišča so dala Italiji mi-|sel, pridobiti si jih ter dobiti ; | neprecenljive vire za gospo-!1 i darsko utrditev velike Italije.! Italijanski trgovec bi lepo sedel v teh izhodiščih, kjer bi lepo trgoval s kontinentom seveda največ s prebivalstvom slovenske narodnosti tja daleč, do Prage, Dunaja, Pešte in Belgrada. Prva točka tega italijanske-' ga načrta se je res uresniči-! ' la. A druga točka, jeli osta-(neta omenjena pristana na i prejšnjem slovesu in mestu; I ta druga točka se Italijanom, sigurno ne bo uresničila vsaj j ne tako in v toliki meri, kakor; j oni mislijo, dasi Italija žrtvu-Ije zato vsa svoja razpoložlji-| v a ji sredstva. Cehom je dovolila Italija' v Trstu svobodno pristanišče. Z nemško Avstrijo ji je tudi bilo možno skleniti za pristanišče Trst važne dogovore. S ^takozvano jadransko tarifo , hoče za vsako ceno pritegni-! i, ti tudi nekatere kraje v Ju-•i goslaviji, posebno velja to za ?j Slovenijo. Od jugoslovanske j vlade hoče sedaj izsiliti čim, i več tarifnih in tranzitnih ugo-ildnosti v prilog Mažarom ter | jih pritegniti preko našega* i j ozemlja na Reko. >; Italiji se je posrečilo, da se; -j je polastila hrvaške Reke in slovenskega Trsta, a obdrža-, ti ju, to vprašanje. In če člo-■jvek danes stopa po tržaškeni > j in reškem pristanu ter premo-' i triva prejšnje vrvenje in življenje teh dveh pristanov, se mu nehote vsili misel, da se - Italijanom ne bo posrečila iti. | preko naravnih zakonov ter i dejansko tudi gospodarsko si osvojiti ti dve važni izhod-| ni točki. i LOUIS STRITAR J 2018 WEST 21st PLACi j Prevaža pohištva — premo* : — Les — in vse kar spada * j prevažalno obrt. Pokličite l ga po telefonu! | ( Phone Roosevelt: «221 j J.K0SMACH] 1804 W. asnd St. Chicago. J> Roipkom se priporočam n nakupu raznih 3ARV. VARNIŠEV. ZEVU TA. KLTUČAVNIC TV STEKLA NaU.olišr delr. nainižte i-et» Pr-evzamenj barvani* hii sun m r^^trtn, »T oaoir. Vsa obetanja raznih vodil-' nih državnikov italijanskih, kaj bodo naredili za Trst in Reko ter njih blagostanje, so le prazna obljuba. Pristanišča stojita trgovsko-geograf-sko kot neposredni izhodišči velike in bogate države Jugoslavije in ta občutek imaš, so-sebno ko stojiš v prazni reški luki. Pustimo za enkrat Trst, ki bije še danes tudi dvoboj za obstoj z Benetkami ter ostanimo pri Reki in njenem prejšnjem predmestju Sušaku. Naravnost izhodišče vsega prekomorskega prometa je Reka, privlačnost nje sega tja daleč 1. 94. v Rimu), piše v svoji knjigi. ('Judovske starožitno ■ str 18. 3. 3.) : "V tem času je , živel Jezus, moder mož, ako j ga smemo sploh imenovati mo- ■ ža (človeka) : to je namreč de- ■ lal čudežna dela in učil ljudi, v ki z veseljem sprejmejo resni-! co. Mnogo Judov, tudi mnogo ■j Grkov, je pridobil za se. Ta je bil Kristus (Mesija). In ko . ie bil vsled zatožbe naših naj- • veljavnejših mož od Pilata ob----, , i •i POSESTVO NA PRODAJ. j V stari domovini na Belo • kranjskem pri Černomlju, fa-. ra Vinica, selo Hrast štev. 26 j no domače prej zvano gornji J Gašperič, se proda grunt ' i . hiša. Za pojasnila se obrnite i ia lastnika: JOHN KALČEVIČ, j 1305 Washington ave, »' MONACA, PA. cenc, Alojzie in Ludvik Ko-nečny v Bohuslavice na Moravsko, Vyneck in soproga Mollii v Podnok, okraj Uhlir-ki Janovic, Julie Lupačova s sinom Wiljemom v Prago, Františka Smidingrova v Pi-sek, Ferdinand Kodata v Češke Budejovice. Vsi gori imenovani so bili odpremljeni od parobrodnog oddelka American State Bank in Kaspar State Bank,sedaj zjedinjene v Kaspar American State Bank, 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. MARS BO OBISKAL MATER ZEMLJO. Znanstveniki pravijo, da sta najmanj dva planeta ob-j ljudena, namreč Zemlja in Mars. 22. avgusta, 1924. nas obišče Mars, in sicer bo takrat oddaljen od zemlje samo 34,475,847 milj, to je najbližja razdalja med Marsom in našo zemljo. Kadar je najbolj oddaljen od nas, pa meri ta razdalja 48,000.000 milj. Vse zvezdarne na svetu bodo ob tej priliki skušale dogna-j ti, ako eksistira življenje na Marsu. Naše zanimanje si lahko razlagamo, kajti življenje ; in zdravje sta naša največja i zaklada. In to ve narava, ki nam nudi v svojem rastlin« j skem kraljestvu vse. kar po- i trebujemo za obrambo našega j zdravja. Vse primesi v Triner- ievem zdravilno grenkem vinu imajo $voj postanek v rastlin-| stvu. Ta izborni ohranjevalec zdravja drži črevesje Čisto in odprto, pomaga prebavi in novrne zdrav tek. Mrs. Pattic Porter nam je pisala iz Peters-burga, Va., 16. junija: "Prepričala sem se o velikih ra-I zultatih Trinerjevetra zdravi]-^ j no grenkega vina. Počutim se '} mnogo, mnogo bolje in želim, ^da mi pošljete še pol tucata steklenic." Če vam vaš lekarnar ali trgovec ne moreta po-' streči, pišite na Josenh Triner : Company, Chicago, 111. I-- | UGODNA PRILIKA. j Zidana hiša v najlepšem mestu slovenske naselbine blizu slovenske šole in cerkve, se po zelo nizki ceni proda, -j Hiša ima 4 stanovanja, vsa-. ko po 4 sobe, lepa klet (ba-'j sement) in podstrešje (attic), -j kjer se lahko perilo suši. Po - celi hiši je električna nape- - ljava. ij Ne zamudite ugodne prilike - — oglejte si sami. I Za pojasnila se zglasite pri; JOHN J. KERSTNIK 1931 W. 21st Place. ^ Tel. Canal 3773 . , a 3 JOLIETGANI POZOR! Naznanjam rojakom in fa-a ranom fare sv. Jožefa, da i V mamo veliko zalogo knjig iz v\ Knjigarne Edinost iz Chicage •! Mašne knjige v slovenskem in ! angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in povestne knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me -i na mojem domu: S j MARKO BLUTH, [ji 512 — No. Broadway St. el JOLIET, ILL. ii | _ e; — d NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee in . drugih delih države Wiscon-ti: sin se bo te dni mudil naš po- - tovalni zastopnik Mr. Frank ■J Kurnik. Obiskal bo tudi drža-M vo Minnesoto, kjer bo vodil L- kampanjo za katoliški tisek. Rojake prosimo, da mu gredo na roko in mu pomagajo raz-* širiti kar največ mogoče list _ Amerikanski Slovenec in Edi* - nos t ter Ave Maria. Mr. Kurnik je tudi izučen I" fotografist^. Ima seboj slikar-a ski aparat in rojakom lahko naredi slike, kateri želijo. Vsem prijateljem, in dobrotnikom in naročnikom lista A. S. in Ed. ter Ave Maria ga toplo priporočamo. Uprava A. S. in Ed. ter, Ave Maria. TEDENSKI KOLEDAR. I c j t 5 po bink. — O krivičnem f hišniku. Luk. 16. j j 3 Nedelja — Najdba sv.' Štefana. t i Pondeljek — Dominik, . S SP0Z* , r • • -pk S \ 5 Torek — Marija Dev Snežna. Ožbalt. J 6 Sreda — Gospodova iz-j ( prememba. j ■ 7 Četrtek — Kajetan spok. ( Donat, sp. muč. t j • g Petek — Cirijak, Larg in Smaragd, m. j ; 9 Sobota — Roman, muč. ^ Amigdij, šk. } -o- J. M. S. . PAMET IN VERA. 2. Prijateljev življenjepis. 1 Da torej spoznamo Jezusa, * — kar je zlasti potrebno naše dni, odprimo sv. evangelij, ki je njegov življenjepis, v katerem je opisano njegovo življenje in delovanje. V evangeli-' ju najdemo odgovor na naše vprašanje. A morda še nisi prebral tega stavka, ko te že moti drugo vprašanje: "Ali je pa tudi vse res, kar nam pri-( poveduje sv. evangelij ?" Bodi potolažen, nisi edini, katerega moti to vprašanje; mnogokrat ga čuješ iz ust različ-i nih ljudi. Ali je torej evangelij resničen? Odgovarjam ti: resničnost sv. evangelija je vzvišena nad vsakim dvomom,1 zakaj evangelisti so mogli, so hoteli, so celo morali pisati resnico, in ta resnica je prišla tudi nepopačena v naše roke. 1. Evangelisti So mogli pi ; sati resnico, ker so živeli in pisali v času, ko so" lahko sami videli in slišali, kar so pi-j sali, ali pa vsaj bili poučeni od takih, ki so vse to videli in slišali. Sloveči protestantski pisa j telj Tischendorff trdi (v knii ; gi: "Wann wurden unsere E-vangelien verfast." str. 128.), da so bili evangeliji snisani vi začetku drugega ali koncem! nrvega stoletja. V tem nas po-, trjuiejo cerkveni in drugi pisatelji. — Evzebii, "oče cer- kakor ga r- —- kateremu ^o bili zna- i: .- ..„..; fpisj preteklosti, navaja v svoji zgodovini ves evangelij in to z istimi imoni, kakor ga imamo sedaj, ter povdarja, da se splošno priznava kot resničen ves novi zakon torej tudi sv. evangeliji. — Sto let pred njim piše Origen, največji učenjak svojega časa (roj. leta 185. v Aleksandrih), razlagajoč Jozuetovo knjigo: "Prvi je zatrobil v duhovno trobento s svojim evangelijem Matevž : tudi Marka, Luka in Janez so trobili svoje trobente." Tu namreč primerja Jozueta z Jezusom in evan-\ geliste z duhovniki, ki so trobili okoli mesta Jeriha. — Še prej kot Origen pričuje Ter-tulijan (okoli 1. 185. po Kr.) za resničnost sv. evangelija.; Ko je namreč krivoverec Mar-eion hotel popačiti Markov e-; van gel i i, se je vzdignil zoper njega Tertulijan ter ga je o-' Pozoril na apostolsko cerkev,* katera vsa priča za resničnost Markovega kakor tudi ostalih evangelijev. — Klemen rjmski piše že 1. 96. po Kr. Korinčanom in navaja več izrekov iz evangelija. — Zlasti odločilen in merodajen pa je za nas sv. Irene j, učenec učen-!Fiorina piše: "Ko sem bil še I JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. N^a razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Chicago. I Phones: CANAL S903 in 5666. lostjo pričakujejo, kaj bo se-1 daj. Dela ni, kruha ni, trgovine ni, prometa ni. Veliki kolodvor, kjer se je prej gnetlo ljudstvo, je prazen. Večinoma s tam nahaja le jugoslovanski carinik, par portirjev in po-stajenačelnik. Proti Jugoslaviji vozi dnevno par vlakov s I praznimi vozovi. Proti Postojni gre istotako par vlakov s prav malo pasažiri. Počemu naj pa se tja vozijo? Velike pristaniške naprave stoje po večini izven obrata in le redko dospejo kake ladje za nakladanje ali odklada-nje blaga, pa saj tega za nakladati tudi ni, razun malo lesa, ki je zadnji čas došel .preko Rakeka vsled zelo znižane ga tarifa iz Jugoslavije, in nekaj praznih sodov za vino iz Češkoslovaške. Na železniških tirih pristaniških naprav pa raste trava. Pristaniška skladišča "So i cieta anonima del Comercio," namenjena za 50 let v najem Jugoslaviji, ki so tik za glavnim kolodvorom v Trgovskem pristanišču, obstoje iz šest velikih poslopij, ki so eno do tri-nadstropna in delno podklete-ne in stoje ob dveh molih ta-; ko, da tvori to mali zaliv, kjen more istočasno pristati štiri do pet velikih ladij. Cela pozi-! dana površina teh skladišč me-j ri okrog 900 kvadratnih me-, trov. Del teh naprav je oprem-i ljen tudi z dvigali za nakla-| danje. Vsa ta skladišča so da-! nes popolnoma prazna, le da se belijo in pleskajo in tako! ima nekaj reških delavcev in i obrtnikov, gotovo na račun Jugoslavije, zaslužek. Proti jugu je enaka skupina skladiščnih naprav, name-nienih Mažarom. Seveda pritiska Italija na našo vlado, da dovoli Mažarom tranzitni pro-J met preko našega ozemlja,; dosledno po italijanskem na-| Črtu, kot sem ga v začetku že omenil. V teh omenjenih skladiščih imajo nekaj blaga, sedaj vskladiščenega Franco-zje, s katerim pa se ne vrši , nikak promet. (Konec prihodnjič.) i -o-- V STARO DOMOVINO SO L ODPOTOVALI *i Anton in Julija Lukačevič v "i Zagreb, Milivoj Braje v Za-"j greb, Henry Cerny v Prago. | Joseph in Marija Veverka v 'i Prago, Paul Tušek in Jessie ' Kolenko v Zagreb. Z. B. Br-1 * kič in soproga Anna v Jano-ve poleg Beograda, Ivan in ^ Avgusta Frenk v Zagreb, A-na Šandova v Prago, Gusin Šimon v Vernezu uoleg Beo- * grada, Josip Majdak, Antoni-? ja Mitchel, Silvia Kiser, Marko Vujič, in Nikola Jankovič v Zagi'eb, Wm, Nicholson na Irsko, Wm. Radovič, Miško soproga Doka in hčerka Ana ? Kranjčec v Zagreb, Vaclav Hejmanek v Prago, Josefa " | Tanešova v Prago, Bohumil ' Hejtman in soproga Marie v Zlonice, poleg Slaneho, Vin-"j ------ ; JAZ MARY ŠTALGER j CLEVELAND, O. _ t sem rabila Wahci- Sgg^gsgg®*^!®«®^ čevo Alpentinkturo | za lase, ker so mi i tako, da bi bila vse MHpvf padati in dalje kra-^IfaP «fM sno in gosti rastli ^^ ^^^ inTa1}1 se* iepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, ka tere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove. srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase. revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Pišite takoj po cenik, ga ^ pošljem zastonj. JAKOB WAHGIG 1434 — E. 92nd St. blizu 9 SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO. v NEDELJO POPOLDNE. ___ ~ ' ■ Hi'. "11.1 - t + t t SOŠKI ČRN O So LE C: MLADI GOZDAR Izviren roman. 4 "V imenu postave, stojte in podajte se!" zagrmi zopet orožnikov glas. V tem sezačuje v bližini lomastanje več oseb in težak skok izpod okna na tla. Še enkrat zavpije orožnik: "V imenu postave!" in opomni napadalce, da bi se podali. Nato nastane straho\ito vpitje, krik, skakanje in pretepanje, vmes pa se votlo razmejeta dva strela hkratu. Nekoliko minut potem pa začne nekdo — gotovo orožnik — klicati: "Gospod gozdar, — na pomoč!" Mirko — ne bodi len — ukaže takoj Severju, naj strelja s samokresom skozi vrtnice v zrak, da se napadalci preplašijo; sam pa odrine zapah in plane ven na vrt. Ker je noč precej svetla, vidi dovolj razločno, kako enega orožnika dva cigana na tleh mikastita, in kako hočeta druga I dva cigana drugemu orožniku izviti puško iz rok. Tu ni bilo časa dolgo pomišljati se. Urno pograbi Mirko puško na: srednjem koncu in zamahne po glavah prvih dveh ciganov tako, da kljukneta oba nezavestna na zemljo. Kakor hitro čuti, da je prost, plane na tleh ležeči orožnik takoj kvi-ško, in kmalu sta z Mirkom rešila še drugega orožnika. V prav, ko sta orožnika z MirkcWb pomočjo na rokah in nogah trdno povezala in vklenila vse štiri cigane, je prišel iz hiše Sever s svetilko v roki. "Strašna noč! — Tukaj je kri, in nekdo leži mrtev . . zakliče Sever ves zmešan in tresoč se na celem životu. Orožnika z Mirkom pristopita k ranjencu, ki je imel prestreljene prsi in desno roko, v kateri je še vedno držal dolg nož, v levici je imel pa pištolo. "Zadeli smo pravega. Ta je vojaški begunec. Valentin Podlešek," reče postajevodja, položi ranjencu roko na srce in pristavi: "Utekel je svetni pravici, — mrtev je." "Toda izvršili nismo še vsega," pripomni drugi orožniV. "Treba, da poiščemo še ciganki, in sicer čim prej tem bolje." "Seveda," pritrdi postajevodja, "tu je vsak trenutek drag. Vi" — obrne se k orožniku — "boste tukaj na straži, dokler se ne vrnem." Rekši, pozdravi postajevodja gozdarja in odide v gozd. Sever je mej tem postavil svetilko na tla tik mrtvega mladeniča in jo kar molče pobral v posteljo. Mirko se je še nekoliko časa razgovarjal z orožnikom, potem je šel pa tudi on počivat, ker je bilo že skoraj dve popolnoči. Orožnik je ostal nazadnje sam. Vršeč svojo strogo dolžnost, je korakal enakomerno, a oprezno gori in doli mej žrtvami pro-palosti; svetila mu je luč, ki je brlela poleg mrtveca . . . je s sinom, ni rekel nobene besede, ni ne zastokal ne vz-dihnil, ampak pobesil glavo, noge so se mu jele šibiti, in kot pijan se je vlekel v hlev. Vrata je zaprl za seboj,' omahnil vznak v kup listja in se začel tam obračati, kakor bi ga vile hude bolečine. — Stara je pa celo jutro kakor zmešana letala po hiši( iz sobe v sobo ter jokala in vpila, da se je k vsem sose dom slišalo: "O moj Bog, kaj sem doživela! O moj Bog, kaj sem' doživela!" j Ko so pa prinesli možje mrtvega Tineta v hišo in od-' ložili nosilnice, tako, da je mati, lahko videla mrtvega | sina, padla je v nezavest. Sosede so jo morale takoj nesti v posteljo, kjer je prišla še-le po več urah zopet k sebi. Samega Podleska pa ni mogel onega dne nikdo pre-: govoriti, da bi bil šel pogledat sina. Sosedje so morali sami poskrbeti za vse, česar je bilo treba, da so napravili nesrečnemu rajniku mrtvaški oder. — Dasi niso ljudje rajnika nič ka^ čislali v življenju,! so ven a dr ga vsi sočutno pomilovali po smrti. Ne samo iz Prelazja, ampak tudi iz Lesja in cele okolice so prihaja-' li škropit ga in molit za njegovo dušo. Prišli so tudi vsi Zagričarjevi: župan in županja že po dnevu,. Jožek in Milka pa zvečer ob mraku. S tresočo se roko je pomočila Milka zeleničji vršiček v blagoslovljeno vodo ter poškropila truplo mladeniča, katerega ste do tega groznega konca dovedla — strastna ljubezen in maščevalnost. Potem je pokleknila ob vznožju odra na tla in molila dolgo — dolgo. — Mej molitvijo so se ji ves čas solze udira- i le po lepih licih, tako, da se je prav milo storilo vsem pričujočim, — osobito ženskam, in da so si začele kmalu tudi one druga za drugo oči brisati . . . IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) koj v plamenu in je zgorelo do tal. Iz goreče hiše so rešili posestnikovo ženo, ki je bila zadeta od strele; umrla je že par ur kasneje. -o- Železniška nesreča. Tovorni vlak, last tvrdke Guttman v Orehovci na Hrvatskem je vozil z brzino 60 km. hlode iz šume Radljovac. Na ovinku pa je lokomotiva nenadoma skočila s tira in padla z nasipa. Strojevodja je zgorel in našli so od njega le kup kosti. Težke poškodbe sta dobila tudi vlakovodja in en delavec. Dvajset vagonov ie bilo popolnoma razbitih. Škoda je velikanska. 19 RUDARJEV ZASUTI] Eksplozija povzročila nesre. čo. Rešilni oddelki pridno na delu. Gates, Penn. — Od tukaj se poroča, da je v. Gates rud-niku, kateri je last Frick Coke Co. nastala eksplozija v jami v kateri je bilo 120 rudarjev zasulo. Rešilne akcije so pridno na delu. Do sedaj so spravili že deset trupel na površje. Reševalno delo je zelo na nor-no, ker se jim podsuja. Ker zanosljenih, od katerih je 19 ze tudi boje, da bi reševalci ne bi1 i zadržani po strupenih pij. nih, so se opremili z maskami. -o- XXX. "Zahvalim vas, pogrebci vi, Da ste k pogrebu mi prišli! Oj prosite Boga za me . . ." ___ - Nar p. Zjutraj, ko se je komaj zazoril dan, Domikal se je že čuden sprevod iz gozda proti Prelarju. Spredaj so ne-' sli štirje krepki možaki iz Prelazja na nosilih, spletenih iz bukovih vej — mrtvega Tineta Podleskovega. Zadej so šli štirje cigani in dve ciganki: vsi so imeli roke na hrbtu zvezane. Na vsaki strani sprevoda je ponosno korakal po en orožnik. Zadaj je pa z uradno odmerjenim korakom krevsal vaški grobar in mrliški oglednik — Krt. Kolikor bolj so se bližali Prelazju, toliko več ljudi' je bilo ob poti. Nekatere je prignala od zakurjenih peči radovednost, druge pa tudi groza in pravo sočutje. Le' dveh Prelažanov ni bilo videti nikjer zunaj, in sicer sta-! rega Podleska in njegove žene. Ko je stari izvedel, kaj PRISTOPAJTE — k — NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Njeno skupno premoženje znaša S1.200.000.00. Solventnost 100.36% K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t 1. je K. S. K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore. Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino v znesku $250-00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta. Rojake (nje) so uljudno prošeni. da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članovfic). Geslo K. S. K. Jednote ie: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD!" Glede vstanovitve novih društev in sledt drugih pojasnil se oHrmte oismenim potom na glavnejya tajnika: Josip Zal ar, 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu raznc železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Priporočamo se za obilen obisk. BENJ. EICHHOLZKR Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str. Forest City, Pa. "Sur Majk! KARKOLI SE DA TIS- KATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno dtelo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem oziru lista A. S. EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte sc! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas,, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDflJOST 1849 W. 22nd St Chicago. DL mJltJC Požar. Dne 7. julija je v Kamnici na Štajerskem izbruhnil požar pri posestniku Jurju Moš-konu. Požar se je zelo razširil in je uničil vso letošnjo žetev. Ogenj so gasilei omejili, škoda je velika. -o-- Starka umrla. V Subotici je umrla vdova Kata Malnar, ki je bila rojena leta 1821. Bila je do svojega 100 leta popolnoma zdrava in čvrsta. Šele zadnja tri leta je bolehala. -o- Tihotapec saharina. Fin. preglednik g. Jordan — znani strah tihotapcev — je v brzovlaku Dunaj-Zagreb zopet prišel i»a sled velikemu tihotancu s saharinom. Tihotapec boljše vrste je skril kar 20 kg saharina za naslonjač v kupeju I. razreda. Bil je toliko nepreviden, da ni en vijak zadostno pritrdil, kar se je Jordanu takoj zdelo sumljivo. Ko je pogledal za naslonjač, je res našel več zavojev saharina v skupni teži 20 kg A Tihotapec je Avstrijec, pri njem so našli več naslovov ti-, hotapstva sumljivih naših državljanov. La Follettejeva bojna črta se krči. Washington. — La Follettejeva moč na severo-zapadii popušča. Coolidgeovci jemlje, jo to v naznanje, kot ve\{\ 1 korak naprej do CoolMgeove zmage. Senator Howell, farmar (rep. Nebraska^ katerega se je od strani glednvl0 kot La Follettevca, je podal raz- » veseljivo izjavo za Ooolidge. ovce. Rekel ie da bo on povedal farmarjem v Nebraski da mož, katerega mereio dobiti v Belo hišo ni La Follet-te, ampak — Coolidge. -o- Izletniški parnik se potopil —. 288 izletnikov rexenih. Norfolk. Va. — Izletniški parnik Gratitude, kateri ie i-mel na krovu 288 izletnikov, vslužbencev Texas Oil kompa« ni je, se je potopil v Norfolk pristanišču, ko je zadel v neko potopljeno barko. Vsi izletniki so bili rešeni, ^ le tri osebe so dobile težke A poškodbe. Ker se je parnik j počasi potapljal, je bilo mož- I no izletnike rešiti, na rešilne I čolne. Ko so videli, da se par- j nik potaplja, je več oseb v j paniki poskakalo v vodo. -o- Armada 30.000 katoličanov na kongresu. Amsterdam, Holandsko. — | Armada 30.000 katoličanov j iz vseh delov sveta, se je zbralo na sedem in dvajsetim mednarodnim kongresu v Amster- I damu. Mesto so lepo okrasili na čast gostom. Da si je de- l žela po večini protestantov- I ska, je mesto le katoliško. Med udeleženci se nahaja I 8 kardinalov in 40 škofov. ( * Med zadnjimi je tudi 80-letni starček, škof Francis Redwood iz Wellingtona, Nova Zelan- • dija. Iz Amerike je 100 članov. Kardinala Mundeleina zastopa škof J. Henry Tihen 1 iz Denver j a. Člani kongresa so prisostvovali v nedeljo dne 27. julija pontifikalni sv. maši, katero je daroval kardinal Van Ros-sum, nato je pasledila procesija z Najsvetejšim . -o--F — Chicago. — Ne boste mene več "komandirali," tako se je odrezalla 15-1 etna deklica Ethel Stewart, svojim M rednikom, ko ji niso pustili da bi oblekla novo obleko. Nato pa zavžila strup, nakar je bila čez eno uro mrtva. — Moskva. — Sovjetska vlada je dovolila $32,000.000 za lačno prebivalstvo Rusije. • — Pisa, Italija. — Fašist, i signor Locatelli, je pričel polet proti New Yorku. Mati mu je dala svoj blagoslov in ga poljubila, predno je sedel v svoje letalo. Prve njegove postaje so Marseilles, Lausanne in London. — London. — Nepotrjena poročila krožijo, da je v Ru-muniji se začelo veliko revolucij onarno gibanje. General Avarecu, je odšel v glavno mesto s svojimi četami. | OGLAS. Išče se Ivan Dolinar, doma je na Dobravi pri Ljubljani. Ako se nahaja v Združenih državah ali pa v stari domovini, naj se zglasi svoji sestri, FRANCES PETKOVŠEK 16000 Waterloo CLEVELAND, OHIO. J -o- Ogromno tihotapstvo saharina v Novem Sadu. V Novem Sadu sta bila prijeta brata Miloš in Nikola Dijočič, trgovca iz PrijedoraJ ki sta se bavila s tihotapstvom saharina. Zalotili so ju, ko sta hotela vtihotapiti okoli 10 kg. saharina v vrednosti pol milijona dinarjev. Saharin je bil zaplenjen, oba tihotapca pa izročena carinskemu sodišču V p-ogradu. Kazen za vtiho-tanljeni saharin bo znašala 2 milijona dinarjev. Pri aretaciji ie eden aretiranih bratov vzkliknil: "Pustite me jaz sem radikal!", kar pa mu ni koristilo. -o- Dobrota je sirota. DelaVec Ivan Pa vsi č je pred meseci podaril delavcu Lovru Šmerjancu eno srajco, ker ga| je prosil zanjo. Medtem, ko si je Pavšič, ki je imel na sebi kar dve srajci, eno slačil, je, porabil Smeri anc ugodno pri-j liko in mu izmaknil iz suknjiča listnico s 60 dinarjem.' Smerjanc je bil aretiran. -o- Tatvine. j Učitelju Franu Košič iz Škofje ulice je bila ukradena! iz stanovanja 1000 dinarjev vredna obleka. — Pri kopanju v Tomačevem je bil okraden bančni uradnik Stane Letnar, Ukradena mu je bila listnica z 285 dinarjev. -o- Požar v Kamniku. V Kamniku je izbruhnil v pondeljek dopoldne požar pri usnjarju Ivanu Polaku. Zgorele so precejšnje zaloge čre-sla. Na lice mesta so takoj prihitele požarne brambe iz vse bližnje okolice, ki so ogenj, ki bi lahko imel katastrofalne posledice, omejile. -o- Priiet bolgarski vohun. Y Nišu so oblasti prijele Petra I^ladenova, ki je vohunili v prilog Bolgarske. Pri njem so našli dokumente in fotc-* errafiie o enhaniii TIAŠP vnicVo ' t »»•.•A..