TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953,
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, 9. maja 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 53.
Sovjetska igra na plečih delavstva.
'V zadnjih številkah smo objavili nekaj docela konkretno zajetih člankov o položaju naše lesne trgovine in indu-strije. Italijansko tržišče je bilo svoj čas v dobrem pomenu besede domena naše 'lesne trgovine in naš lesni proizvod je prevladoval pri naši neposredni zapadni sosedi.
Ker so nam mogle konkurirati samo dežele s skoraj podobno gospodarsko sestavo, je jasno, da smo tudi iz naslova bližine kovali važen konkurenčni faktor, tako da se je naš les z našimi cenami mogel slerjkoprej uveljavljati.
S konkurenco, oziroma z ruskim, sovjetskim dumpingom se je pa položaj dodobra izpremenil. In sicer nam v škodo. Husi so začeli izvažati v Italijo ogromne količine ilesa in ga ponujajo v konkurenčni relaciji do naših cen. Posledica je na dlani: Naš izvoz je nazadoval, ruskim lesnim proizvodom so nastavljene take cene, da je morala naša produkcija skoro docela obstati in da je ves naš izvoz lesa v Italijo v hudi stiski.
Ruski dumping ima dvojno ozadje: Hrvo, ki pa ni merodajno, je v tem, da Hočejo sovjetske oblasti preplaviti osta-e> nesovjetsko urejene države, s svoji-proizvodi, tako da odrinejo blago iz kapitalistično urejenih dežel. Namen te operacije je ta, da bi vsfled tega v teh deželah izbruhnili socijalni neredi. Trgovina, industrija in proizvodnja naj bi usahnile, delavstvo bi hočeš nočeš zašlo v obupen položaj in svetovna revolucija naj bi izbruhnila po tej poti, če se že noče pojaviti kot samosvoj pokret delavskega stanu.
Po našem globokem prepričanju pa so taki cilji tako zvanega ruskega dumpin-Ru le izrodki v fantastičnih glavah. Merodajni ruski činitelji in državniki se Puc dobro zavedajo, da ruski dumping Hi nič drugega, kakor ponujanje cenenega blaga na tržiščih, kjer so cene za ruske proizvode ugodne. In s tem .prihajamo do ruskega konkurenčnega boja.
uski dumping ni pravi dumping, to se piavi ponujanje blaga pod ceno, in sicer zaia 1 toga ne, ker ije rusko blago na zapadnih tržiščih de fafcto cenejše, kakor tamošnje, in sicer predvsem zaradi visokih produkcijskih stroškov zapada. ^uski delavec živi na uprav primitivni civilizatorični stopnji. V ruskih pragozdovih pač ni govora o posebnih kulturnih potrebah, o civilizatoričnih težnjah, Z|vljenjski standard ruskih drvarjev je 'aj primitiven. V vsakem primeru pa se ,ne a primerjati z (razmerami pri nas, kjer tisče produkcijo razen tega še so-cijalne dajatve in drž. davki ki jih primitivni državni in socijalni Vuski organizem še ne pozna. Ruski proizvodi so dejansko cenejši, ker je ruski delavec skromnejši, ker so njegove potrebe kaj rnrnitivne, z eno besedo, ker je njegov življenjski standard daleko pod onim -apadnoevro:Psik€ga de]avca. In ta stan-
• | h' posledica mezd. Sovjetska Rusi-
nio. ' * a°il/Aa*/a ceneigi ,es Pač zato, ker J 110 eavstvo prejema mnogo manjše u ezzie ker je produkcijski sistem zaradi diktature nad delavstvom, nad pro-letarijatom, do skrajnosti cenen.
To in nič drugega, je skrivnost tako Ranega ruskega dumpinga, ki pa ni dumiping, nego navadna konkurenca z dižjimi cenami.
Račun tega prccesa plačuje zapadno-®vropsko delavstvo. Tam, kjer je kriza ^sne industrije, pač ne more biti go-or<i o obsežni zaposlitvi, tam nastaja zposelnost, tam padajo mezde, odobna je slika z irusko konkurenco
Z&gTttdhaL klavne frgcvs&e tsfooL* demge 211 Držeavzie dvc^azredne fzpgov^e šole v IZjulbljeim zago^
iovlfcuo.
Blizu deset let že teče akcija za zgradbo poslopja za državno trgov, akademijo v Ljubljani. Predsedniku Zbornice TOI g. Ivanu Jelačinu, ki kot predsednik društva agilno in žilavo vodi to akcijo, se je po ponovnih in dolgotrajnih intervencijah pri kr. vladi v Beogradu končno posrečilo izposlovati, da je g. ministrski predsednik general Živkovič odobril najetje posojila v znesku Din 4 mir lijone 700.000 pri Drž. hipotekarni banki v svrho zgradbe omenjenega šolskega poslopja. Neumornemu prizadevanju predsednika g. Jelačina se je posrečilo pridobiti ministra trgovine in industrije g. Juraja Demetrovica, da se je še s posebno vnemo zavzel za izvršitev tega projekta, katerega uresničenje bo dale-kosežnega pomena za strokovno na-obrazbo našega trgovskega naraščaja in za razvoj naše trgovine, specijelno v Slo-
veniji. Da se likvidira gori omenjeno posojilo, bode prepustilo društvo »Trgovska akademija« v državno last krasno stavbišče na vogalu Bleiweisove in Gregorčičeve ceste, ki ga je svoječasno ku.pilo s prispevki naših trgovskih in industrijskih podjetij in denarnih zavodov. Cim bodo izvršene nekatere formalnosti glede odobritve načrtov, ki jih je izdelal g. inž. Šubic, je pričakovati, da se bo pričelo z zgradbo poslopja, ki bo gotovo eno najmodernejših v državi, verjetno še tekom letošnjega poletja.
S tem smo končno vendarle dosegli, da bo srečno zavržena velika akcija za zgradbo naše drž. trgovske akademije v Ljubljani, za katere se je vložilo že toliko dela in intervencij in ki bi je brez požrtvovalnega in žilavega vodstva društvenega predsednika g. Ivana Jelačina ne bili izvedli gotovo še dolgo vrsto let.
Stroga kontrola nad
Uprava policije v Sarajevu je v smislu členov 65, 66 in 67 zakona o notranji upravi izdala o trgovskih potnikih sledečo naredbo:
»Da se morajo v bodoče vsi trgovski agenti in potniki in vsi zastopniki posameznih trgovskih tvrdk in podjetij, zastopniki tvrdk v Sarajevu, ki opravljajo svoj posel v notranjosti države, inozemski trgovci in izvozniki, ki prihajajo po trgovskih poslih v Sarajevo, kakor tudi vse ostale osebe, ki vrše samostalno drugim usluge proti plačilu, nadalje krošnjarji — pri svojem prihodu in odhodu v Sarajevu prijaviti pri Upravi policije v Sarajevu (soba št. 60). Istotako opozarja uprava policije, da ne bo dovolila poslovanja v Sarajevu onim osebam, ki vrše trgovsko-poisredovalni posel, pa nimajo pni sebi odobrenja pristojne trgovske zbornice, potrdila o pravilno poravnanem davku in polnomočja tvrdke, ki jo zastopajo. Trgovski potniki morejo nuditi samo vzorce trgov, tvrdkam ter osebam, ki .imajo trgovske obrtne liste, ne smejo pa vršiti prodaje konzumen-tom. Hotelirji, gostilničarji, vratarji, pri katerih ložirajo take osebe, morajo na prijavnem listu, ki ga izpolnijo pri dohodu take osebe, naznačiti kot osebo, ;ki opravlja enega izmed zgoraj navedenih poslov, in jih opozoriti, da so dolžni tudi osebno prijaviti se upravi policije. Za vsak prestopek bo kaznovana odgovorna oseba z vsoto 10 do 500 Din odnosno z zaporom od 1—10 dni. Naredba stopi v veljavo 8 dni po objavi«.
Prav iste razmere, ki so izzvale na-
trgovskimi potniki.
redbo uprave policije v Sarajevu, vladajo tudi pri nas. Dnevne so pritožbe trgovstva proti posečanju zasebnikov, vendar pa vsa prizadevanja organizacije niso privedla do zaželjenega uspeha in omejitve posečanja zasebnikov po potnikih.
Slična naredba bi bila potrebna tudi pri nas. Zato je Zveza trgovskih gremi-jev predlagala kr. banski upravi v Ljubljani, naj bi izdala na podrejene policijske oblasti, odnosno občinam, slična navodila glede kontrole nad trgovskimi potniki.
PO SRBIJI NABIRAJO NAROČILA Z V LJUBLJANSKO TVRDKO, KI SPL0U NE OBSTOJA.
Po raznih krajih Srbije potuje že več mesecev človek, ki se izdaja za potnika tvrdke »Elektron« družba sa ograniče-nim jamstvom, glavno slagalište zrcalnih žarulja za kr. Jugoslaviju — Ljubljana — Krekov trg 16. Lažipotnik ima tiskano naročilne liste z običajnimi dobavnimi pogoji i. dr. Pri naročilih zahteva »potnik« večjo ali manjšo »kaparo«, kakor se mu pač zdi naročnik. Pisma, ki nrihajajo od. raznih naročnikov v Ljubljano, se vračajo kot nevročljiva, ker je tvrdka popolnoma neznana. Na Kreko vem trgu sploh ni št. 16. Zdi se, da gre za prav rafiniranega sleparja, ki je že vnaprej računal, da bo mogel vršili svoje »posle« daljši čas, ker bi si sicer ne naročil tiskane naročilne knjižice. Zasledovanje oblastev je bilo doslej brezuspešno. Kdor pride sleparju na sled, naj to takoj prijavi oblastvom.
na žitnem trgu. Kdo plačuje račun? Kmečko prebivalstvo kulturno visoko stoječih držav, kjer so cene proizvod kulturnih potreb, kjer se produkcijski stroški ravnajo po življenjskem standardu producentov, po socijalnih in davčnih razmerah, po vsem kulturnem okolju. Če bi se naš kmet hotel zadovoljiti s cenami, ki jih dosega ruski pridelova-ilec, potem ni govoira o temi, da bi ne mogel spričo svoje visoke intenzivne kulture, zaradi svoje boljše organizacije itd. konkurirati ruskemu kmetovalcu.
Ruska konkurenca nima torej na sebi prav nič revolucijskega in prevratnega. Je to prav enostaven proces, ki se odigrava pred nami in ki ni nov. Industrija, ki dela z nižjimi mezdami ob ostalih enakih pogojih, bo mogla vsikdar konkurirati industriji z višjimi mezdami.
Mezde pa se bodo vselej ravnale, vsaj v glavnem, po kulturnih in civilizatoričnih potrebah delavstva. Pravimo v glavnem, ker si ne prikrivamo, da so tu merodajni tudi drugi činitelji. Toda pismen delavec ima sam od sebe vse druge potrebe kakor nepismen itd.
Pred vojno je billo rusko žito v Evropi dominantno. Po vojni ga je izpodrinilo žito iz Kanade, Združenih držav itd. Sedaj si skuša pridobiti nekdanje evropsko tržišče. Tako zvani žitni dumping iz Rusije zopet ni nič drugega, kakor ponujanje cenejšega; blaga. In tako vidimo, da stopajo v ospredje problemi gospodarskih bojev, ki pa bi v primeru sovjetske ureditve sveta bili neprimerno hujši in po vsej priliki krvavi, ker bi v taki ureditvi prevladoval ozir do kruha in nič drugega.
Veliko inozemsko posojilo.
Dno 8. t. m. je bila v Parizu podpisana pogodba o posojilu, ki ga Jugoslaviji da mednarodna finančna skupina z banko »Union Parisienne« na čelu.
Posojilo znaša 1025 milijonov francoskih frankov, emisijski kurz 87-5, obrestna mera 7 odstotkov, rok posojila 40 let, konverzija je mogoča šele po 5 letih.
Posojilo je namenjeno stabilizaciji dinarja, deloma pa tudi potrebnim gradnjam v državi.
Posojilo je vsekako najugodnejše izmed vseh posojil, kar jih je naša država sklenila v času najhujše depresije na svetovnem denarnem trgu, in pomeni po več propadlih emisijah, med njimi zlasti grški, in po drugih, ki so sklenjena po mnogo težjih pogojih nego naše, posebno velik uspeh naše države. To posojilo je čvrst dokaz, da se kreditna sposobnost Jugoslavije in njena politična, finančna in gospodarska stabilizacija na mednarodnem polju mnogo bolje ocenjuje od stanja vseh drugih balkanskih in mnogih drugih držav, tembolj, ker se je to posojilo sklenilo po obupni kampanji protivnikov v nekem delu svetovnega tiska zoper podelitev posojila. V zvezi s sklenitvijo tega posojila se je razširila, bajka, ki so jo vrgli v svet naši nasprotniki, češ, da današnji režim v Jugoslaviji ni deležen zaupanja Evrope, in da zato sploh ni mogoče, da bi posojilo dobili.
To stabilizacijsko posojilo je bilo sklenjeno brez vsakih drugih obvez naše države, to se pravi, da ni vezano napram posojilodajalcu ne na izvršitev raznih gradenj s provizijo podjetnikom in tudi ne za reguliranje drugih obvez naše države. Posojilo bo služilo izvedbi zakonske stabilizacije dinarja, deloma pa javnim gradnjam v državi. Zakonska stabilizacija dinarja, za katero so se brez uspeha trudile prejšnje vlade, se bo zdaj vendarle izvršila in se bo tako ustvarila možnost, da bodo država, posebno pa zasebni gospodarstveniki v bodoče mogli priti do cenejših dolgoročnih kreditov v inozemstvu.
Vse intrige proti dinarju, ki so se že dozdaj izjalovile, so s tem končno-veljavno obsojene na pogin in tako se bo zaupanje v našo valuto okrepilo tako doma kakor v inozemstvu. Izvršitev javnih del iz ostanka tega posojila bo brez dvoma mnogo pripomogla k ublažitvi gospodarske krize in dala našemu gospodarstvu novega poleta.
Glede na razmere na mednarodnem denarnem trgu se sme novo posojilo na vsak način smatrati za posebno ugodno. To lahko najbolje vidimo iz teh-le primerjav z našimi jili:
L Dolarsko posojilo (Blair) 15.25 milijonov dolarjev, emisija kurz 95-5, obrestna mera 8%, trajanje 40 let, sedanji kurz 90—91‘5.
2. Dolarsko posojilo v višini 30 milijonov dolarjev, emisija kurz 92-5, obrestna mera 7 %, trajanje 30 let, sedanji kurz 81—81-75.
3. Monopolsiko posojilo, 22 milijonov dolarjev, emisija kurz 90, trajanje 30 let.
4- Hipotekarno posojilo (Seligman), 12 milijonov dolarjev, emisija kurz 87, obrestna mera 7 %, trajanje 30 let, sedanji kurz 85—85-5.
5.	Prvo romunsko posojilo leta 1928
v višini 101 milijona dolarjev, emisija kurz 86 5, obrestna mera 7%, tra-jamje 30 let.
6. iDruigo romunsko posojilo iz leta 1930, višina 51 milijonov dolarjev, emisijski kurz 86 5, obrestna mera 7-5%, trajanje 40 let.
7. Grško posojilo iz leta 1928, 9 milijonov funtov, kurz 91, obrestna mera 6%, trajanje 30 let.
8. Drugo grško posojilo leta 1980, 4-5 milijona funtov, kurz 87, obrestna mera 6%, trajanje 30 let.
Padanje lesne trgovine na
»1 J v • v v • i
velikih tržiščih.
(Iz Osrednje sekcije lesnih trgovcev.)
Po poročilih >Jugoslovanskega Lloy-da« se v letošnjem letu občuti veliko nazadovanje uvoza lesa v posamezne glavne države uvoznice lesa. Preteklo leto je bil uvoz lesa v glavna središča še ■pri lično velik in je bil napram letu 1929 le za okrog 10 odstotkov manjši. Letos pa je to sorazmerje za lesno trgovino naravnost katastrofalno. Medtem, ko je Nemčija v prvem tromesečju 1930 uvozila 1,153.000 ton lesa, je znašal uvoz v prvem tromesečju tekočega leta !le 617 tisoč 500 ton. Padel je torej za 48-6 %.
Skupni davek na poslovni promet.
(Dopis iz trgovskih krogov.)
Čudim se, da se ljubljanski trgovci premalo brigajo za skupni davek. Ne mislim, da bi se pokrenila kaka akcija proti davku, ker spada to v delokrog organizacij. V mislih imam le ukrepe, katere bi mi sami morali storiti, da ®e v posameznih slučajih obvarujemo škode. Treba preorijentaoije. Če odštejemo velike grosiste ki posamezno blago ali predmete res v večji množini uvažajo, lahko rečemo, da večina ostalih manufaktur isto v dobiva skoro vse blago po pošti. Ker pa pri računanju novega davka carina ne upošteva računov, ampak čisto enostavno računa petkratno carino kot vrednost blaga dn od te na tak primitiven način dobljene vsote pobira 3% davek, nastanejo velike diference oziroma prekomerna obdavčenja, ki ne znašajo 3%, ampak 5, 6 do 12 odstotkov vrednosti blaga. Carina upošteva, da so nekateri predmeti obremenjeni s carino, ki znaša 50, 60 do 90 ali tudi še več odstotkov vrednosti. Železni in kovinasti izdelki plačujejo do 90, skoro do 1C0% svoje vrednosti samo na carini. Pri takih predmetih bi toraj znašal novi davek ne 3%, ampak 15%. Blago n. pr. stane 900 dinarjev, carina pa tudi 900 Din. — Carinarnica računa 900 krat 5 je 4500, od tega 3% znaša 135 ali 15%. Enako je pri umetni svili. Dobil sem nekaj kosov pralne svile, da navedem praktičen primer. Vrednost 5600 Din. Carina bi znašala 4427 Din ali 80%. Davek so za-računili na 686 Din, poleg tega pobrali mestno u voznino 176 Din, ali tudi preko 3% vrednosti blaga. Sedaj pa pride še statistika. Blago, ki je v resnici vredno 5600 Din, se je taksiralo na ta način na
20.000	Din. Kako bo izglodala taka Statistika, je seveda vprašanje. Mi bomo pač izkazali, da smo toliko in toliko milijonov uvozili iz doitične države, medtem ko bo v resnic komaj četrtina resnična. Potem pa pridejo še pomisleki radi davkarije. Jaz sem seveda v tem slučaju bla" go zavrnil, ker nočem plačati 12% davka, na katerega nismo mogli računati, če bi bili še taki pesimisti. Vsled dejstva, da ibomo pač pri nekaterih predmetih, če jih bomo dobavljali po pošti in če se računi ne bodo upoštevali, plačevali prekomerne odstotke davka, bi se moralo določiti, kaj naj v svojo obrambo storimo.
Kjer je mogoče določiti, da se blago ne pošlje po pošti, temveč po železnici, bi morali obvestiti vse naše dobavitelje, da ne pošljejo blaga po pošti. Predmeti, katerih ni praktično dobavljati po železnici dn ki plačujejo visoko carino, naj se sploh ne naročajo. To velja predvsem za čipke, svilo, polsv.ilo, umetno svilo, železne izdelke itd. Ce so ti predmeti obremenjeni namesto s 3% kar z 12% višje kot do sedaj, se ne morejo prodati, ker se odjemalcu ne more nikdar dopovedati, zakaj se je podražilo. On bo le ved-
Italija je v prvih dveh mesecih lanskega leta uvozila stavbnega in rezanega lesa 234.460 ton, letos pa v istem razdobju le 177.115 ton, torej za 57.287 ton odnosno 30 odstotkov manj. Uvoz lesa v Anglijo je bil v prvem tromesečju 1930 580.986 ton, letos pa le 373.122 ton, to je za 207.864 ton, odnosno 35'6 % manj.
To veliko padanje uvoza lesa v glavne države uvoznice občuti v prav znatni meri tudi naša lesna trgovina.
Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev je prejela od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine sporočilo, da je pričela Sovjetska Rusija uvažati v Italijo stavbni les, nazvan »jugoslovenski tip«, t. j. iste kvalitete in istih dimenzij, kakor oni, ki se uvaža v Italijo iz naše države. (Kar ise tiče cene, je ruski stavbni les cenejši od našega za 46 odstotkov.
Že v 24 urah barva, plosira in
kemično snaži obleke, klobuke itd.
Škrobi in sretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
no dolžil trgovce. Odklanjajmo torej vsa taka naročila, dokler ne pride v to zadevo jasnost. Vse to in slične stvari bi se pa morali pomeniti trgovci ene stroke na kakem sestanku, katerega bom morda še dočakal.	I. ž.
Pripomba uredništva. Po naših informacijah je pričakovati, da se bo pobiranje Skupnega davka na poštne pošiljke v doglednem času ona zadovoljiv način preuredilo.
VIKTOR MEDEN
veležganjama, tvomica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, CelovSka c. 10
ITALIJANSKO POSOJILO.
Italijanska vlada je pred kratkim najela posojilo potom emisije dveletnih bonov po 95 Lit. proti 5-odstotnem obrestovanju, za skupno vsoto štirih milijard. — S tem je hotela razbremeniti lastnike preje izdanih bonov, ki bi zapadli 15. novembra t. 1. z neposredno premijo 5 Lit. za vsakih 100 Lit. v denarju. Skupna vrednost pri izžrebanju tega posojila predvidenih premij je bila skoro podvojena, število premij pa zmanjšano tako, da je vrednost posamezne premije prav znatno narastla.
Italijanski tisk je posojilo toplo pozdravil tako doma kakor tudi v inozemstvu, ker daje priliko za solidno naložbo proti visokim obrestim v primeru z mednarodnim tržnim položajem, na podlagi te operacije države, ki se proglaša kot normalno in jo je smatrati tudi za tako. Podčrtava se, da je akcija dobro zamišljena in da bo tudi uspela. * * *
IZ STATISTIKE OKROŽNEGA URADA
ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV.
Povprečno število pri OUZD-u v Ljubljani zavarovanih delavcev je bilo v aprilu 1931 za 6079 manjše nego v aprilu 1930. Ta mesečni padec je dose-daj največji, kar jih je zaznamoval OUZD. (V marcu a. c. je znašal samo — 5786.) Naglasiti je treba, da se je dnevni padec članstva od začetka aprila do konca aprila zmanjšal od 8000 na 4000.
Radi manjšega števila članov je bilo tudi število bolnikov v aprilu manjše in sicer za — 118 oseb. Interesantno je dejstvo, da je padlo samo število moških bolnikov za — 135, dočim je število ženskih bolnikov narastlo za + 17, podobno kakor prejšnje mesece. Odstotek moških in ženskih bolnikov je ostal skoro neizpremenjen.
Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din — 161.055-20 ali za ca. 7 odstotkov. Interesantno je dejstvo, da znaša zadnje znižanje obrestne mere za vezane vloge od 7°/0 na 6-5°/o z veliko približnostjo tudi 7 odstotkov.
Dohodki OUZD-a (bolniški prispevki) so se znižali dnevno za ca. Din 10.000 ali za ca V« milijona dinarjev mesečno.
Svetovni blagovni trgi.
Nesigurnost, ki je označata razvoj cen na svetovnih surovinskih trgih že v teku marca, se je v aprilu nadaljevala in je v zvezi s splošno gospodarsko depresijo s pojemajočim povpraševanjem kon-suma in z ogromnimi zalogami najvažnejših svetovnotržnih .predmetov povzročila nove padce v cenah. Nove globinske cene je zaznamovati na evropskih trgih surovega masla, na brazilskih kavnih trgih, na trgih surovega cinka, platine in surovega kavčuka.
Posebno je vplivala na razvoj evropskih cen slabost ameriških blagovnih trgov, v kateri <se; je jasno zrcalila ameriška konjunkturna kriza in primanjkujoča sprejemna sposobnost za ameriške surovine sploh. Tudi Amerika se posledicam obubožanega sveta ne more trajno ogniti in je glede prodaje svojih surovin v veliki meri navezana na sprejemno sposobnost evropskih trgov. Kon-sumna kupčija ni pri nobeni blagovni vrsti imela večjega obsega in tudi doslej močneje favorizirani trgi .surove volne in surovih kož kažejo jasno započasnitev povpraševanja. Neugodni statistični položaj zahteva nadaljnjega upoštevanja v določanju cen, dejstvo, ki ga je znala izrabiti mednarodna špekulacija z več ali manj močnimi baisse-sunki.
Presenetljivi, pozneje sicer dementi-rani sklep Ameriškega zveznega farmer-skega urada, da proda del svojih pšeničnih zalog na evropskih trgih, se more tako razlagati, da .se problem likvidacije zalog začenja načeloma načenjati, kar more vplivati tudi na druge produkte, kot bombaž, kavo, kovine itd. To .bi bil najpreprostejši in seveda tudi najučin-kovitejši način borbe proti krizi. Na ta način bi bila odstranjena najostrejša točka pritiska glede na mednarodni razvoj cen v prometu med producentom surovin, trgovino surovin in konsumentom ter bi postala ob novih merilih vrednosti pot do živahnejše blagovne izmenjave prosta.
V aprilu je bila tendenca kave, sladkorja, slanine, surovega .masla, bombaža, volne, svile, srebra, platine, surovega kavčuka in surovih kož slabša, opomogle so si pa nekoliko cene čaja, ka-kao in surove džute. — 0 bakru, cinu, cinku in svincu govorimo v posebnem članku. — Po dvigu cen in poživljenju kupčije vlaknatih surovin v zadnjih mesecih so ti trgi sedaj mirnejši in nekoliko slabši. Izjema so bili le trgi surove džute. Ameriški trgi bombaža so bili na znižanem nivoju odpornejši, a prevelike zaloge niso dopustile zboljšanja. Cena srebra je zopet nervozno kolebala! Od vseh strani zahtevani ukrepi za stabilizacijo srebrnega tečaja .se še .sedaj niso javili. Cena surovega kavčuka je v Londonu 21. aprila prvič padla pod 3 pence, dočim je bila pred letom dni še 7 in pol pence in v aprilu leta 1929 10% pence. Neprestano padanje ima svoj vzrok .prav tako v očividnem izjavljenju restrikcije kot v prevelikih zalogah in počasnem konsumu v USA. Na trgih bakra manjka slejkoprej dalekovidna, koristi konsuma močneje upoštevajoča prodajna politika eksportnega kartela, brez katere si trajnega iin temeljitega Zboljšanja kupčije ne moremo misliti. S produkcijsko omejitvijo nameravano umetno držanje cen .svinca in cina bo konsum še bolj ustrašilo kot ga je doslej ter ga bo napotilo do najskrajnejše varčnosti v uporabi materiala.
Za trgovinske zveze z Ameriko. Pod
naslovom Yougoslav Trade and Tourist Information Office, New-York 48 West 52nd Street, posluje v New-Yorku ustanova, ki ima nalogo, da pospešuje zveze med nami in Ameriko. Izvozniki, ki se zanimajo za izvoz v Ameriko, naj zato pošljejo vzorce blaga in cenike na gornji naslov. Brez vzorcev in cenikov ni niti misliti na možnosti vpostavitve poslovnih zvez.
Za izvoznike zobotrebcev. — Tvrdka Holzwarenfabrik J. G. Leistner A. G., Chemnitz, Amalienstrasse, se zanima za uvoz naših zobotrebcev.
Jugoslavija je uvozila iz Avstrije v
prvem letošnjem četrtletju za 205 milijonov Din blaga, eksportirala ga je pa v Avstrijo za 170 milijonov Din; v uvozu Jugoslavije je bila Avstrija s 15-32%> na tretjem mestu, v izvozu s 14-73% na drugem.
Jugoslovanski sadjarji bodo priredili letos kongres v kakšnem jugoslovanskem sadnem središču. S kongresom bo združena sadna razstava. Letos hoče organizacija sadjarjev izvoziti še več sadja kot lani, ko je bil izvoz že itak zelo velik.
Uvoz žita v Italijo raste; lani v aprilu je znašal 1,396.000 meterskih stotov, letos 2,600.000 stotov, v dobi od 1. julija 1930 do 30. aprila 1931 pa 16,837.000 stotov.
Mannesmainir6hrenwerke v Diissol-dorfu bodo izplačali 6-odstotno dividendo, lani je bila dividenda 7-odstotua.
Brezposelnih v Angliji je še zmeraj nad 2,500.000, in je brezposelnost v zadnjem času celo zopet nekoliko narasla.
Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 984 milijonov šilingov krit z 82 odstotki.
Delniški indeks v Nemčiji je bil v aprilu povprečno 92*4, pri čemer je indeks leta 1924 do 1926 = 100.
Češkoslovaški carinski pribitek na žito je z veljavnostjo od 9. t. m. znižan pri rži od 50 na 46 Kč, pri ječmenu od 28 na 22, pri ovsu od 27 na 14, pri moki in mlevskih produktih od 74 na 65, dočim ostane pribitek na pšenico s 25 Kč nespremenjen.
Trgovska pogajanja med Češkoslovaško in Ogrsko najbrž zopet ne bodo dovedla do uspeha, ker vztraja Ogrska še zmeraj na svojem prvotnem stališču, kakor pravijo gospodarski krogi v Pragi-
Ogrska produkcija je padla v prvem letošnjem četrtletju na 1,692.000 ton na-prain lanskim 1,900.000 tonam, to je za 16 odstotkov. Organizirali bodo novo borbo proti inozemskemu kurivu in napraviti hočejo poskus, da inozemski premog popolnoma izrinejo iz Ogrske.
Anglija naj uvoz žita kontingentira in cene maksimira, predlaga gospodarski odbor angleškega parlamenta.
S. A. Pirelli v Milanu izplačuje iz čistega dobička v znesku 27,800.000 lir zopet 12-odstotno dividendo.
Ameriške zvezne banke znižujejo obrestno mero; ona v Bostonu jo je znižala od 2Va na 2%>, ona v Philadelphiji od 3‘/2 na 3%>.
O stabilizaciji cene srebra se zopet enkrat govori; sedaj je izrazila Mednarodna trgovinska zbornica željo, naj bi se zadevna konferenca vršila v teku tega leta.
Banca Commerciale Italiana jo dala Turčiji zopet večji kredit, 1 milijon angleških funtov. S tem nadaljuje Italija svojo smotreno politiko gospodarskega prodiranja v dežele na vzhodu Sredozemskega morja.
Poraba bombaža je padla v drugem lanskem polletju od 13,200.000 bal nap
11,160.000	bal.
ČEŠKOSLOVASKA-JUGOSLOVANSKA GOSPODARSKA ZBORNICA.
Ta v Pragi (Masarykova cesta 4) se nahajajoča zbornica je pričela te dni s poslovanjem. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu opozarja gospodarske interesente na zbornico, ki daje vsa pojasnila o izvozu in uvozu. V kratkem se bo določil rok za konstituiranje jugoslovanskega oddelka zborničnega sveta v Beogradu ter za volitev nacionalnega odbora ter bo zavod ta rok javnosti sporočil.
* * *
PRORAČUNI BANOVIN ZA L. 1931/32.
Proračuni izdatkov naših 9 banovin za leto 1931/32 so (v oklepaju 1930/31): Drava 151,800.060 Din (159 mil.), Sava
220,400.000	(219,300), Vrbas 56,300.000 (73 mil.), Drina 123,300.000 (113,900.000) Donava 160,600.000 (195,200.000), Morava 88,000.000 (72,800.000), Vardar 74 mili]. 700.000 (79,400.000), Zeta 69,400.000 (76,800.000), Primorska banovina 70 milijonov 100.000 (66,500.000); skupaj 1 milijardo 15,100.000 Din (1.056,400.000).
»Društvo sadnih trg-ovcev za Dravsko banovino s sedežem v Mariboru.
Društvo si je nadelo nalogo, pospeševati sadno trgovino v Dravski banovini na solidni podlagi. To pa je le mogoče, če najde dovolj razumevanja pri pristojnih oblastni in če je cela trgovina v rokah poklicnih trgovcev.
Sadjereja je edina panoga narodnega gospodarstva v Sloveniji, od katere je pričakovati v bodočnosti znatne dohodke- Sadje pa je tudi edini predmet, ki pride v veliki meri na svetovna tržišča Ul za katerega se interesira svetovna trgovina vsak dan več. To pa je edino in izključna zasluga poklicnega trgovstva. Trgovci niso štediili ne s trudom, ne z denarjem, da so privabili kupce. Trajajo je več let, predno so zainteresirali sve-
tovni trg za naše sadje. Zato pa zasluži poklicno trgovstvo, da se zaščiti pred sušmarstvom, prekupčevalci in pred ino-zcmci, ki poil eno ali drugo krinko nakupujejo tukaj sadje, nimajo obrti, zaslužijo pa z nereelno kupčijo več kot poklicni trgovci, ne plačujejo nobenega davka in jim gre le zato, da enkrat zaslužijo. Društvo sadnih trgovcev v Mariboru je prekoristno, zasleduje hvalevredne namene, zato priporočamo vsem, ki se zanimajo za nakup in prodajo sadja, da se obrnejo neposredno na to društvo. Prepričani smo, da bo delovanje društva našlo najboljši odmev povsod in da bo prav dobro uspevalo.
Kontingentiranje uvoza pšenice v Nemčijo.
Kadi višje carine, ki jo je Nemčija uvedla v zaščito domače produkcije, jo bil uvoz pšenice manjši kot druga leta. V zvezi s tem je bila potrošnja domače Pšenice daleko večja kot druga leta, tako da so bile domače zaloge skoro izčrpane. Kakor izhaja iz komunikeja nemškega poljedelskega ministrstva, je bilo zato potrebno, da se carine na uvoz pšenice zmanjšajo, toda ne generalno, ker bi to zopet slabo uplivalo na konsum domače. Zato je bil določen gotov kontingent in kakor poročajo časopisi, naj bi ta znašal 500.000 ton po znižani carinski postavki 16 KM mesto dosedanjih 25.
Dovoljenje za uvoz pšenice po tej znižani tarifi dobe samo oni domači mlini, ki so bili vedno navezani na inozemsko pšenico in'samo do one višine, do koje so jo preteklo ileto zmleli. Nemško poljedelsko ministrstvo zatrjuje, da ni še določena višina kontingenta ter da se 'bo najprej določila za en mesec; ministrstvo je tudi stopilo v stik z mlinarji in
peki, da bi se podvzele mere, da ne bi te olajšave otežkočile konsuma.
Ta korak nemške vlade pa ni našel posebno ugodnega odmeva na nemških borzah, kjer se močno boje, da bodo cene pšenici radi tega padle. Vrhutega obstoja bojazen, da bo vilada počasi prišla po takem postopanju do žitnega monopola, kar pa borznim krogom nikakor ne ugaja.
Priporoča se
Gregorc & Ko.
Ljubljana
Veletrgovina Špecerijskega in kolonijolnega blaga, raznega žganja in špirita.
Telelon 22-46 Brzojavi: G regorc
Zahtevajte Specjjalne ponudbo?
TEDEN^LlUBUlANSKl BORZI
Devizno tržišče.
Tendenca nestalna.
V očigled ultimu je devizna kupčija tekom prejšnjega tedna nekoliko popustila in je bil dosežen skupni tedenski promet preko petnajst in pol milijona dinarjev, od čegar je le dobra tretjina Zaključkov perfektuiranih potom privut-lle ponudbe, dočim je Narodna banka Sa<na dala za deset milijonov deviz na
razpolago.
Iz naslednjih dnevnih prometnih šte-•vilk: dne 27. aprila Din 2,371.770-47 Praha-Lndon, 28. aprila iDin 8,897.496-08 Newyork - Curiii, dne 29. aprila Din 2,380.032-35 Curih-Praha, dne 30., aprila
i n2,226.411-93 Pariz-London, dne 1. maja Din 4,682.948-20 Praha - Wien, je razvidno, da je zaključil četrtkov borzni sestanek z najmanjšim, petkov pa z največ j im dnevnim prometom in da so na Po edin ih borznih dnevih prevladovali ključki v Pragi, Londonu, Curihu, Newyorku ter deloma v Parizu in na Dunaju.
V pogledu velikosti tekom prejšnjega tedna v posameznih devizah doseženega prometa je bila razvrstitev sledeča: (vse v milijonih dinarjev, številke v oklepajih znacijo blago Narodne banke) Prana 3-637 (3-469), Curih 2-950 (428), London
2-431 (1-313), Newyork 2-414 (2-156) Dunaj 1-557 (1-440), Pariz 1-252 341)’ Berlin 621 (473), Trst 602 in končno Budimpešta 86 (50).
lu kupuj devizni promet v mesecu apri-u J- 1- znaša nad šestinsedemdeset in 11 ce,trt milijon dinarjev napram lanskemu __	milijonov	dinarjev — v
tem času; nazadoval je torej za več kot dvanajst in pol mlijona dinarjev.
Devizna tečajnica kaže v primeri s Predzadnjim tednom le nekoliko spremenjeno sliko. Tako je deviza Curih ponovno beležila 1095-30, a od 30. m. m. alje popustila na 1095-—, dočim je Ber-*n beležil 13-54 dne 27., 28. m. m. in R V. m- yniesno pa nekoliko oscilira, a udiinpešta učvrstila svoj ponedeljkov ^aj 9-9124 na 9-9125 dne 30. m. m. in
beležila ob tem tečaju tudi v petek. Slično je okrepil svoj: tečaj Amsterdam od 22-845 (27. m. m.) na 22-855 30. aprila in 1. maja ter London in Dunaj, prvi od 276-35 na 276-52, drugi pa od 7‘9957 (v ponedeljek) na 7-999 (v petek), medtem ko so bile notice ostalih deviz dne 27. m. im. in 1. maja t. 1. za Bruselj 7-908 do 7-9059, za Newyork 56-745 — 56-74, za Pariz 222-27—222-21, za Prago 168-40 do 168-36 in slednjič za Trst 297-55—297-50.
Notic -ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna.
Tečaji skoroda vseth na tukajšnji borzi notiranih efektov so tudi v zadnjem tednu ostali brez sprememb, izvzemši delnice Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, ki so 1. t. m. beležile za denar 120-— in sicer ex coupon 1930.
Izmed Blairovih posojil so bile notice za 8% dne 27. in 29. m. m. 94:50, dne 28. m. m. 94-25, sicer pa 94-—, za 7% pa 83-75 v ponedeljek in torek prejšnjega tedna, na ostale borzne dneve pa 83-50.
V minulem tednu 27. aprila t. 1. je bila zaključena edino le Kranjska industrijska družba Jesenice po 338-— Din.
Lesno tržišče.
Tendenca mlačna.
V tesanem lesu izgleda, da je postal v zadnjem tednu nekak preokret. Po tramih je postalo povpraševanje precej živahno. Razlike v cenah pri ponudnikih kakor tudi pri odjemalcih so pa tako velike, da moremo trditi, da vlada glede cen v tesanem lesu popolna des-orijentacija. V drugem mehkem lesu se pa cene ne ganejo. V trdem lesu je bukovina v popolni stagnaciji, v hrastovini se pa proda tu pa tam kak vagon neobrezanih plohov ali pa podnic. Istotako je popolen zastoj v frizih. Za gorivo dr-vo se pojavljajo le malenkostne potrebe, dočim je kupčija z ogljem živahnejša.
Zelo veliko škodo trpi naš izvoz tudi na tem, da nekateri producenti niso do-
volj podučeni, kako se morajo izstaviti odpremni dokumenti. Vsled tega plačujejo najvišji vozarinski stav, nastajajo ležarine in napačne instradacije, kar povzroča velike in popolnoma nepotrebne stroške. V tem pogledu bi bilo vsekakor umestno prirejevanje tečajev za manjše trgovce, da se izognejo sličnim škodljivim napakam.
Pretečeni teden se je prodalo na ljubljanski borzi: 10 vagonov bukovih pragov, 1 vagon bukovih hlodov, 1 vagon tesanega lesa, 4 vagone bukovih drv, 2 vagona bukovih okroglic in 6 vagonov oglja. Eksekutivnim potom je biilo prodano 12 vagonov desk in plohov.
Povpraševanja:
.Bukovi testoni IV. kvalitete. Cena franko Sušak pristanišče.
Na živ rob rezana jelovina (smreka ali ‘jelka), blago zdravo, lepo obdelano, z naj-ve&jo težo 550 kg za m3, 250 m8 395X395 nun, 7-70 m dolžine, 20 m3 395X395 mm, 6 in3 295X395 nun, 80 m3 198X395 mm, 40 m3 98X395 nun, 6 m3 245X395 nun, 32 m3 295X345 mm, 10 m3 148X198 mm, skupaj 444 m3, od 4 do 10 m, največ od 6111111 naprej po možnosti preko 10 111 dolžine — v katerem slučaju je treba navesti tozadevno množino, odnosno percentualnost. Cena franko vagon meja jugosl.-ital. — Dobava prvega dopijona čimprej, ostalo po dogovoru.
16—17 ni3 hrastoviine, ostrorobe, v fiksni Urini 15 cm, blago zdravo z zdravimi grčami, I., II., III., toda brez beljave.
1 1113 hrastovine, 80X80 mm, 4 111, kakovost kakor zgoraj. Roba mora biti vsaj polsuha. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Smreka jelka — zdravo blago: ni3 180 30/30 cin, od 6 111 naprej do 8 m, m3 25 35/35 cm, od 6 111 naprej do 8 111, in3 75 40/40 cm, od 6 m naprej do 8 111, kom. 160 35/35 cm dolžina 180 m, kom. 220 35/35 cin dolžina 1-60 m, kom. 320 35/35 cm dolžina 1"40 m, kom. 390 35/35 cin dolžina 1-20 111, kom. 30 40/40 cm dolžina 2-50 m, kom. 70 40/40 cm dolžina 2 20 m, kom. 85 40/40 cm dolžiina 2 00 111. Blago je lahko tudi sveže. Dobava maj, junij. — Cena franko meja Postojna tranzit.
Bukovi naravni plohi, neobrobljeni, od 7-50 111 naprej, od 17 cm širine naprej, debeline: 25/30/35/40/50 mm — 1—II kvalitete. Cena franko meja Postojna.
15—20.000 kom. la bukovih palic za metle 15X20 mm. Franko Sušak pristanišče.
1 vagon (20 in3) la parjene bukovine, obrabljene, od 2 m naprej s 15% od 1 do 1-90 metra in sucer: 10 m3 v debelini od 50 mm, 10 m’ v debelini od 27 mm. Cena franko nakladalna postaja. Vzame se le kot gori opisano!
4 vagone jelovih kratic, 12 111111 debeline, od 8 cm širine naprej, od 70 cin dolžine naprej ali mnogokratniki. Paralelno, očelje-no, izključeno gnilo in razbito, povezano po 10 kosov skupaj — Din 280 franko vagon nakladalna postaja. Teža m3 500 kg.
2 vagona orehovih plohov, prima, sečnja letošnje zime iz hlodov od 35 cm naprej, brez grč, bul in črva. Cena franko Špilje.
Rezana borovina, paralelna, ostroroba, obrobljena, izključeno gnilo in razbito in sicer: ca. 20 m3, 23 inm debeline, dolžina 2'40 111, 20 in 23 cm širine; ca. 10 m3, 23 mm debeline, dolžina 2-40 m, 32 in 33 cm širine. Cena Din 460 — fco Sušak pristanišče. — Dobava najkasneje do konca aprila.
200 m3 rezane borovine tombante, o-tr.i-robe, paralelne, očeljene in	sicer:	80	m*
51/152,	v dolžinah 3 33, 3-66,	4-33 111;	90	ni3
51/127,	v dolžinah kakor	zgoraj;	30	m’
63/152,	v dolžinah kakor	zgoraj;	30	m3
75/225, v dolžinah 4-33, 4'66, 5, 533, 5-66, 6, 6-33. Cena franko vagon Sušak pristanišče.
Poravnave in konkurzi.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzib in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. do 30. aprila 1931.
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Savska banovina: Izrael Emil, Slatina; Zeisller Adolf, Zagreb, Jurišičeva ul. 14.
Primorska banovina: Srpska zemljo-radnička zadruga, Benkovac.
Dunavska banovina: Garič Pavel, Ruma; Majsko Savo, Čurug; Stojkovič Mi-lorad, Srp. Crnja.
B.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Podlogar Frančiška, Ivančna gorica p. Stična; Žerak Ig., Vransko.
Savska banovina:	Bosco	M.,	prije
Wenzel T., Senj; Kisač Adoll i sin, Sl. Brod; Miklauc Minka, Karlovac.
Drinska banovina: »Vesna«, Sarajevo; Zečevič Voje i Ličina Milivoj, Šid.
Zeska banovina: Padovan Niko, Dubrovnik.
Dunavska banovina:	Avramovič	J.
Save, Vel. Radinoi; Glid Julius, Bački Petrovac; Gros Petar dr. i žena Kristina, roj. Kun, Sombor; Jelenik Herman, Novi Sad; Josipovič Kosta, Sombor; Marko-
I
KOLIN IKA
TVNNUA CIKORIJ«
LJUBLJANA.
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
NOVA OLJNA RAFINERIJA V JUGOSLAVIJI.
Dalmatinska zadružna zveza v Splitu je morala lani vsled neugodne prodaje ustaviti obrat v svojih peterih tovarnah sardin. Ker so morali potrebo kriti zato z limportom, se je vlada pričela zanimati za zopetno obratovanje. In res se je sestavil konsorcij jugoslov. kapitalistov, ki se je v zadnjih dneh konstituiral v delniško družbo. Jugoslov. Narodna banka hoče odpisati dolžno kvoto 3,500.000 Din, če kupi nova družba onih pet tovarn in če prične takoj z obratom v treh od njih. Obenem mora otvoriti nova družba oljno rafinerijo, zato da porabi kon-servna industrija domače olje in da odpade import tujega olja.
Davčna uprava Ljubljana-okolica razglaša, da so seznami oseb, zavezanih pridobnini, ki vsebujejo predloge davčne uprave za odmero pridobnine za davčno leto 1931 in dnevi razprav, razposlani pristojnim županstvom tukajšnjega upravnega področja, v razgrnitev za dobo 3 dni, kjer jih interesenti lahko vpogleda jo.
Tečaj 8. maja 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .		•		22-835
Berlin IM 		13-520	13-550
Bruselj 1 belga		7-8887	7-9187
Budimpešta 1 pengO .	—•—	9-9136
Curih 100 fr		— •—	1095"—
Dunaj 1 šiling		7-9807	8-0107
London 1 funt 		—■		276-38
Newyork 1 dolar ....	56-61	56-81
Pariz 100 fr			•		222-13
Praga 100 kron		167-91	168-71
Trst 100 lir		297-30	297-51
vič Pavel i živojin Radišič, Požarevac; Miler Žigmund, Subotica; Pejič Stipan, Subotica; Silaški Petar, Vel. Kikinda.
Beograd, Zemun, Pančevo: Štajner D. Leona, Beograd, Terazije 35.
C.	ODPRAVLJENI KONKURZI:
Dravska banovina: Hvala Frančiška, Ljubljana, Dunajska cesta; Svetel j Fr., Moste pri Kamniku.
Savska banovina: Bokni Josip, Osijek; Sečko Matija, Zagreb, Iliča 106; Strmec-ki J., lastnik Mirko Strmeoki, Zagreb.
Primorska banovina: Smoljan Mate, Split.
Drinska banovina: Jokovič Milan Cačak.
Dunavska banovina: Sabo Franjo Ši-poš, Subotica.
Vardarska banovina: Danic Kostadin, Gnjilane; Jovanovič Petar, Gnjilane; Matuška Rudolf Milan, Prilep.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**)
Savska banovina: Trifkovič Nikola i Štefanija, Osijek.
Dunavska banovina:	Dobo	Andraš,
Stara Kanjiža; ŠLesinger Brača, Mol.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od. pravljeno, se Izve v društvenem tajništvu
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. maja t. 1. ponudbe glede dobave 20 kg šivalnih jermenov, ‘210 m konopnenih vrvi, 10 kg konopnenega prediva, veder za vodo, umivalnikov, vrčev, pljuvalnikov itd.; do 18. maja t. 1. glede dobave ‘200 kg petroleja, 1000 kg strojnega olja, 1000 kilogramov dinamo-olja, 70 m gumijevih cevi, 30 komadov rezervnih stekel, 80 m3 borovih ali smrekovih drogov, 1 ventila, 1 varilne priprave in 90.000 kilogramov portland-ceinenta; do 19. maja t. 1. glede dobave 300 kg pšeničnih otrobov, 500 kg ječmenove kaše, 100 kg rozin, 300 zavitkov Persila in 100 kg ovojnega papirja; do 26. maja t. 1. pa glede dobave 30 kg pocinkanih verig. — Gradsko poglavarstvo v Tuzli sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1050 komadov žarnic. — Direkcija državnega rudnika Serijski Rudnik sprejema do ‘28. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1 vitlja in 1 aparata za čiščenje zraka. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
mi
Mednarodna razstava v Budimpešti se
vrši od 9. do 18. t. m. Priključena ji je razstava cvetlic.
Jr j tu proti la
TRŽNE CENE V MAKIBORU
dne 1. maja 1931.
Govedina: 1 kg govejega mesa I. 18 do 20, II. 14 do 16, III. 9 do 12, jezika svežega 16 do 20, vampov 5 do 12, pljuč 4 do 8, ledvic 16 do 18, možganov 20, parkljev 4 do 5, loja 2 do 11 Din.
Teletina: 1 kg teletine I. 25 do 35, II. 12 do 18, jetr ‘20 do ‘25, pljuč 16 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 14 do 25, sala 14 do 16, črevesne masti 10, pljuč 8 do 10, jetr 8 do 12, ledvic 20 do 22, glave 8 do 10, nog 6 do 7, slanine sveže 12 do 15, papricirane 18 do 20, prekajene 18 do 20, masti 16 do 18, prekajenega mesa 16 do 24, gnjati 24 do 28, prekajenili nog 6 do 7, prekajenega jezika 18 do 30, prekajene glave 8 do 10 Din.
Drobnica: 1 kg kozličjega mesa 22 do ‘25, 1 kom. kozlička 60 do 90 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih klobas 20 do 22, debrecinskih 14 do 25, brunšvi-ških 16 do 20, pariškili 25 do 28, posebnih 24 do 25, safalad 24 do 25, hrenovk 25 do 28, kranjskih 32 do 35, 1 komad prekajenih 4 do 5, 1 kg mesenega sira 25 do 28, tlačenk 16 do 20, salame 80 do 100 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I„ 10, II. 5 Din.
Kole: 1 kom. konjske kože 125, 1 kg goveje kože 8 do 10, telečje 17 do 18, svinjske 6 do 7, gornjega usnja 65 do 90, podplatov 60 do 65 Din.
Perutnina: piščanec majhen 20 do 25, večji 35 do 40, kokoš 30 do 45, raca 30 do 40, gos 60 do 80, puran 60 do 100, zajec domač, majhen 10, večji 40.
Hibe: 1 kg krapov 22, morskih rib 16 do 36, polenovke 12 do ‘20 Din.
Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 2 do 3, smetane 12 do 14, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega masla 44 do 48, masla kuhanega 44, ementalskega sira 60 do 80, polementalskega 24 do 30, trapistnega 20 do 28, grojskega 25 do 28, tilsitskega 30 do 32, parmezana 80 do 100, sirčka 7 do 8, eno jajce 0-75 do 1 Din.
Pijače: 1 liter vina novega 8 do 14, starega 16 do 26, piva 9, 1 steklenica piva 5 do 5'50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 36 do 44, ruma 36 do 56, sadjevca 4 do 5, 1 steklenica pokalice l-50 do 2 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4, črnega
3-50, 1 žemlja 0-50 Din.
Sadje: 1 kg jabolk 12 do 14, sliv posušenih 9 do 12, limona 0-50 do 1, oranža 1*50 do 3, 1 kg rožičev 6 do 8, smokev 7 do 12, dateljnov 42 do 56, orehov 8 do 10, luščenih 30 do 32, rozin 14 do 24, maka 12 do 16 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 40 do 90,	II. 40	do	50, pražene I.	44	do
96, II.	44 do	64,	čaja 60 do ‘250, soli
2-75, popra celega 40 do 60, mletega 40 do 60,	cimeta	54	do 60, paprike	30	do
60, testenin 7	do	11, marmelade	18	do
36, pekmeza 10, medu 13 do 20, sladkorja v prahu 13 do 14-50, kristaliziranega 12 do 12-50, v kockah 13 do 14, kvasa 34 do 40, škroba pšeničnega 12 do 20, riževega 16 do 24, riža 4 do 19, 1 liter kisove kisline 42 do 50, kisa na-
vadnega 2-50 do 3, vinskega 3-50 do 8, olja olivnega 16 do 20, bučnega 12 do 16, špirita denat. 5 do 10, 1 kg mila 12 do 18, sode 1-80 do 2, ječmenove kave 8 do 14, cikorije 16 do ‘24 Din.
Žito: 1 kg pšenice 1-65 do 2, rži 1-50 do 2, ječmena 1-40 do 2, ovsa 1-75 do 2-80, koruze 1-35 do 2, prosa 1-40 do 2-50, ajde 1-50 do 2, fižola ‘2 do 4, gra-ha 12 do 14, leče 10 do 14 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 00 g 3-15 do 3-50, št. 0 3-10 do 3-50, št. 1 3, št. 2 2-95 do 3-25, št. 4 2-80 do 3, št. 5 2-60 do 3, št. 6 2-30 do 2-75, št. 7 1-65 do 2, ržene moke I. 2-95 do 3-30, II. 2-75 do 2-90, prosene kaše 3-10 do 4, ječmenčka 3-30 do 14, otrobov 1-25 do 175, koruzne moke 1-45 do 2, koruznega zdroba 2-30 do 3-75, pšeničnega zdroba 3-50 do 4-50, ajdove moke št. 1 4-75 do 6, št. 2 3-25 do 5, kaše 5 do 5-50 Din.
Krma: 1 q sladkega ali kislega sena 150 do IGO, otave 145 do 150, slame: ovsene, pšenične, ržene 60 do 65 Din.
Kurivo: 1 m3 trdih drv 120 do 145, mehkih 90 do 110, premoga trb. 40 do 45, velenjskega 24 do 28, 1 kg oglja 1-50 do 2, koksa 0-75 do 1, 1 liter petroleja 7, bencina 7 do 8, 1 kg karbida 6 do 7, sveč 14 do 32 Din.
Zelenjava: 1 kom. glavnate salate 1 do 3, kupček regrata 1, motovilca 1, radiča 1, 1 kom. karfijole 6 do 14, kupček špinače 1, šopek peteršilja 0-25, zelene 1 do 5, zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 3-50 do 5, česna 18, 1 kom. pora 0-50, kupček korenja 1, kolarabe 1-50 do 4, 1 kg krompirja 1 do 1-50, hrena 16, zelja kislega 4-50 do 5, repe kisle 2 Din.
moivoza in vrvarna d. d-
Rflotfvoz Grosuplje ^jj||
domač slovenski izdelek • Svoji k svojim I	\SfOSlipi|
e pri
3$rxoiavi: ZKrispercoloniale JEjubljana — "Gele/on it. 2263
Ani. Krisper Coloniaie
€aslnik: (Josip Verlič
'Veletrgovina koloni-	1.Zaloga špirita,
jalne roba.	W	M9M.J	VL	MM M raznega zganja in
'Velepražarna kave. fj\ • 1 _	,	53	konjaka.
Mlini za diiave.' ^Dunajska cesta JJ gninera
Ine \
vode.
‘Goina postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
SLOVENI«
Železniško-carinsko, špedicijsko in transportno podjetje
Špedicija O carinjenj e Tarifni biro
Brezobrestna posolila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
„JUGRJID“
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. . v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1.
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48.
Pravila proti plačilu Din 5"— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8.—12. in 14.—18.
RANSPORT
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE
Telefon 27-18
Srečko Potnik in drug
Llubllans, Metelkove is!. 13
Telefon št. 2110	Rač.	pošt.	hran.	11.612
parna destilacija esenc, eternsh proizvodov itd.
priporoča: raznovrstne naravno sadne solce in sadne marmelade
VELETRGOVINA kolonij alne
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
„ OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6-8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Tel. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK
SPEDICIJSKO PODJETJE
R. RANZINGER
UU aHANA
Talalon SL 10-60	 _	_
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladlšCa. Mišina trošarina prosto skladišča. Carinika posredovanja. Prat sz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
TISKARIA MERKUR
L)1I8LJANA, Gregorčičeva ulica 15
Telel. 2552. Za večja narolila zahtevajte proračune!
♦
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE ..UNION*', LJUBLJANA
PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za Špirit in kvas
v Ljubljani I poštni predal 45.
priporoča svoje izborne izdelke,in sicer:
svetlo in irno pivo v sodih in steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit.
PODRUŽNA PIVOVARNA v Mariboru
Telefon: Liubliana 2310 in 2311 — Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgevako - industrijsko d. d. >MERKOR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.