Sf«
Poštnina pavSalirana..
¥ Lfubljani, dne 9. funija 1921.
leto lil.
Glasilo ..Samostojne W kmetijske stranke ia Sloveni/jo".
Izhaja vsak četptek.
Naročnina:
celoletno .........................K 50*—
poluletno ................. „ 25-—
Posamezna številka................„ 1'—
Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!
Inserati:
I mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase . ..............
uradne razglase .......... . .
reklame....................
Urednižtvo in upravniitvo lista B® v Ip&Siani na Kongresnem trgu št. 9 gnasproti dvorca).
K 1*-
» 1'50 - 2—
Za pravice ljudstva.
Govor poslanca Ivana Majcna.
Na 43. seji ustavotvorne skupščine je imel poslanec I. Majcen lep in važen govor, s katerim se je za ljudske pravice in koristi nadvse toplo in uspešno zavzel. Ker je bil ta govor tudi uničujoča obsodba naših klerikalcev, zato je dvakrat potrebno, da ga preberejo pazljivo nele vsi naši pristaši, ainpak tudi vsi tisti kmetje, ki še niso v vrstah SKS. Majcnov govor se glasi po stenografičnem zapisniku tako-le:
Za ljudsko izobrazbo.
Gospoda! Kakor je vsem stanovom potrebna izobrazba, tako je potrebna tudi kmetskemu stanu, ki se mora strqkovno izobraziti prav tako kakor drugi stanovi. Včeraj smo čuli gospoda poslanca Škulja, ki je rekel, da smo imeli mi kmetje gotove šole, v katerih so se izobraževali naši sinovi, da pa ti. sinovi dandanes niso kmetje, da ne-kmetu je jo, ampak so postali dacarji ali pa so si preskrbeli kake druge službe.
Klerikalci in kmetijsko šolstvo.
y Vprašaj bi gospoda poslanca ŠkuJja — žalibog, da ga ni tukaj — kdo je kriv. da tisti mladeniči niso na kmetijah, ampak da so dacarji itd. Tega je kriva tista stranka, kateri ^ripada tudi gospod poslanec Škulj. Kajti bivši deželni odbor, ki je imel kmetijske šole v rekah, ld je snrejema! mladeniče iti jim dajal tudi štipendije, lii gledal na to, ali je mladenič sposoben, ali bo enkrat res kmet, če se bo tega poklica oprijel, ampak gledal je samo na tiste, ki jih ie gospod žu"ruk ali gospod kaplan priporočal. Ko je fant dovršil kmetijsko šolo, se je zopet zatekel k župniku aH 1...planu s prošnjo, naj mu preskrbi službo. In gospod kaplan ali župnik je pisal zopet tistemu visokemu deželnemu odboru, naj da fantu službo, s kakršno pač raznoL češ ta mladenič naš dober agitator in naš zvest pristaš ter bo naši stranki v veliko korist, ako pride na tako
mesto. Ker je deželni odbor seveda prošnji gospoda župnika ali kaplana ugodil, zato imamo danes te dacarje.
Mi smo za to, da se te šole pre-nove in da se vanje sprejemajo samo taki fantje In mladeniči, ki so zares kmetskega stanu, ki imajo veselje do kmetije in resno voljo, enkrat resnično sami kmeto-vati. Sem pa odločno proti temu, d... bi se dajale ustanove takim mladeničem, ki se izobražujejo za druge stanove, posebno pa še za politiko.
Izobrazba cihdeniČev v kmetijstvu.
Nadalje smo mi za to, da se naši kmetski la^dči izobražujejo že v ljudski šoii v kmetijstvu.
Mi hočemo, naj se že v ljudski šoli predava o kmetijstvu, da se bo .iiogel nato mladenič v ponavljata! šr-H, kakršne imamo sedaj v Sloveniji, praktično poučevati v kmetijstvu. Da pa dobimo potrebno zemljo za ta namen, želimo, naj se v agrarno reformo sprejme določba, da se tudi vsa cerkvena posestva porabijo za šole, da bo vsaka šola imela nekaj travnikov in nekaj njiv, na katerih se bodo vršile poizkušnje s semeni in umetnimi gnojili. Tam bo mladenič videl uspehe umnega kmetovanja, obenem pa bodo imeJi od tega korist tudi kmetje, ko bodo videli te uspehe in ne bodo hodili okrog kot neverjeten Tome2 in izpraše-vali, ali bo to. kaj koristilo ali ne.
Tudi cerkvena posestva pod agrarno reformo!
Zategadelj priporočam, naj se pridene členu 38. ustave ta-!e odstavek: Ce: kvena posestva, tudi mala, se morajo porabiti za praktični pouk kmetskega naraščaja. Za ekspropriacijo naj velja člen 43., da ne boste rekli, da hočemo mi cerkev oropati ali jej po sili vzeti. Po členu 43. naj se za cerkvena posestva dobi, kakor za druga veleposestva, primerna odškodnina. Seveda bodo gospodje
zopet rekli, da je bil Majcen zato, da se mora cerkveno premoženje odvzeti.
Če ima župnik veleposestvo.
Jaz mislim, da zadostuje pri nas člen 12., ki govori, da se duhovnik plača Iz državnih sredstev. Če bo torej duhovnik plačan iz državnih sredstev, tedaj ne bo treba, da bi imel še veleposestva ali pa tudi srednja posestva v najemu. Kako je z duhovniki, ki imajo svoja posestva, nam bodi za zgled ta-le primer: V Št. Rupertu na Dolenjskem ima župnik veleposestvo; ker ima pa to posestvo, ne more opravljati svoje službe in mora imeti zaradi tega še enega kaplana. Tako imajo v Št. Rupertu namesto dveh duhovnikov tri duhovnike. Takih primerov imamo seveda še več. Zaradi tega bo tudi za državno gospodarstvo koristno, če se duhovnikom ta posestva odvzamejo, oziroma če se ta posestva izkoristijo za malega človeka, da nridejo ood agrarno reformo, ker ss bodo- potem duhovniki posvetili samo svoji službi in bo treba nastavljati tudi mam' duhovnikov. Carkvena posestva naj se zalo "orabuo za izobrazbo našega kmetskega naraščaja.
Klerikalna «ljubezeu» do obrtnikov.
Nadalje moram omeniti, da se jc včeraj gospod poslanec Škulj zelo zanima! za obrtnika. Tudi mi vemo, da je obrtnik potreben in da je malega obrtnika treba varovati; smo tudi za to, da se sprejme v ustavo določba, naj se mali obrtnik varuje kakor je to omenjeno v členu 23.
Ta gospoda pa, ki danes to govori, ni i'1" p'- - -fi nobenega zmi-sL za r'-:-tnika in ga tudi danes nima. Skrb za obrtnika ima samo na jeziku, da bodo časopisi pisali o tem, kako da se poteguje za obrtniški stan. Toda dejanja naj povedo, kako so ti gospodje delali z našimi obrtniki. Vzemimo samo to, kako ie delal v tem oziru bivši deželni odbor. Kdo je bolj preganjal našega malega obrtnika nego ravbo ta deželni odbor. Nakladal mu je posebne deželne nakla-
de, preganjal vsakega obrtnika, bodisi gostilničarja, bodisi kakega drugega, ki ni trobil v njegov rog. Zategadelj c^.j mi za to, da se obrtniki vseh strank, pa bodisi komunisti, socialisti aH kdorkoli, podpirajo. Poglejmo pa, kako delajo v tem oziru dandanes pristaši Vaše stranke! Ce dobi gostilničar licenco za eodho in ples,'župnik to prepoveduje z leče in pravi, da je to smrten greh ter vse fante in vsa dekleta javno ozmerja z leče. Godbo in ples pa imajo lahko v župniščsi in tudi v tistih gostilnah, katerih lastniki so pristaši Vaše stranke, je vse dovoljeno. (Klici: ^Povejte, kje je to!») V Št. Janžu se pleše v župnišču!
Bolniške blagajne.
Torej Vi niste za malega obrtnika, niste bili in tudi danes nimate zmisla zanj. Če bi bili za malega obrtnika, bi ne bili centralizirali bolniških blagajn. Ne bom trdil, da nima dobre strani cen-traliziranje bolniških blagajn. Vedeti pa moramo, da so bile prej okrajne bolniške blagajne poceni upravljane, da so imele po enega uradnika, danes pa moramo imeti v vsakem okraju tri drago plačane uradnike. Nastane vprašanje, kdo mora vse to plačati. Ali ne ravno mali obrtnik?
Obrtniške izkušnje.
Nadalje: danes se oredpisujejo malim obrtnikom različne izkušnje. (Poslanec Brandner: «Gd kdaj ste pa Vi zastopnik malih obrtnikov ?») Prosim, to sem bil vedno in sem tudi še danes! Predpisujejo se torej razne izkušnje, kakor n. pr. za zobotehnike. Zobo-tehnik, ki je že 30 let izvrševal svoj posel, mora danes položili posebno izkušnjo, če hoče še nadalje izvrševati svojo obrt. Zato je nujno potrebno, da se sprejme v ustavo tudi določba, ki malega obrtnika zaščiti.
Prosil bi torej, da se sprejme v Člen 23., III. oddelek, «mali obrtnik«, v člen 31. pa «zavarovanje malega obrtnika®.
Proti kartelom.
Nadalje se moram dotaknili tudi člena 36., ki pravi: «Oderuštvo
(navijanje cen) Je prepovedano*. Kakor je prej predgovornik, gospod poslanec Kranjc, lepo razvijal, da se ravno kmetje in kmetice najstrože kaznujejo zaradi veriž-ništva, da se i?a niso kaznovali industrijci, ozircima pravi veriž-niki. Zato bi ja;t tukaj predlagal, da se dene notri ne samo veriž-nike, ampak da bi morali priti v to določbo tudi, karteli, in da je prepovedano sklepati kartele.
Vzemimo, da se vsa industrija katerekoli stroke zaradi navijanja cen kartelira. Lahko si predstavljamo, kakšen vpliv bi to imelo na cene raznim izdelkom, ki bi jih dotlčni kartelirani industrijci lahko čisto poljubno diktirali. Tudi to bi morala drsava prepovedati. (Poslanec Brandner: «Čisto prav!» Poslanec Stanovnik: «Krč-marji!») Ali pa zadrugarji! Tudi Vi ste obogateli od zadrug, ko ste z drvmi kunčevjali.
Kakor je že moj tovariš, gospod poslanec Rajar, zadnjič omenil, tega odstavka III. oddelka prvotno v ustavi ni bilo ter se je šele pozneje sprejel. Ni sicer popoln ta III. oddelek, vendar sem zadovoljen, da se je vsaj nekaj vanj sprejelo. Zategadelj izjavljam, da bomo jaz in moji tovariši glasovali za ta oddelek. Prosim pa, da se predlogi, ki sem jih stavil, po možnosti sprejmejo v ustavo. (Odobravanje in ploskanje.)
Ma dela za ljudske koristi.
Poslanec Ivan Urek je stavil na minisfa-a za vojno in mornarnico dva upita, in sicer:
1. Za nase vojake.
Na svoje vprašanje sem dobil dns 9. februarja 1921. od gospoda ministra sledeči odgovor:
«Za prihodnje novačenje bom odredil. da se pri vseh zadrugah, katerim je davek v preteklem in tekočem letu odmerjen na krone po odločbi, da je en dinar vreden štiri krone, smatrajo za rednike, oziroma za tiste, ki se preživljajo sami, po členu 8. pod B, točkah 1 in 2, zakona o ustrojstvu vojske, oni* katerih
Iz Kalifornije.
Upam, da mi »Kmetijski list* dovoli skromen kotiček v • svoji sredi. Ker se naš narod jako zanima za Ameriko, zato hočem tukajšnje razmero na kratko opisati, kar bo čitatelje nedvomno zanimalo.
Svetovna vojna je prinesla mnogo izprememb tudi v Ameriki. Po zadnji predsedniški volitvi se je vse vnovič poslabšalo. Vse morata prenašati v prvi vrsti delavec in kmet.
Med svetovno vojno se je delalo s polno paro po vsej državi, da so živ-ljenske pottebščine poskočilo na ne-hotično visoke cene, toda bile so tudi visoke plače. Sedaj po končani vojni je ostalo vse pri starem do predsedniško volitve. Sedaj pa so kar mahoma pričele padati delavske plače do 40 odstotkov in še več, delavce so pričeli odpuščati in zapirati tvornica. Po poročilu, ld je bilo izdano drie 15. marca t. L, je v Združenih državali ameriških nad 4,500.000 delavcev brez
dela. Zivljensko potrebščine so pa prav tako drage kakor med vojno, da, nekatere stvari so še celo dražje.
Sedaj, ko je odprta pot, da lahko tujci zopet prihajajo sem, so si kapitalisti in vojni dobičkarji izmislili nov način uničevanja delavca in naseJnika, da ju prisilijo, garati skoraj zastonj. Vsa na nova došle delavce zaposlujejo, stare pa odpuščajo. Prepuščeni samemu sebi, naj gladu pomrjejo. No-vodošlecem plačujejo tako sramotno nizke plače, da zadostujejo komaj za stanarino.
Ali niti to jim še ni sadosti. Vsa skladišča so napolnili z blagom domačega izdelka in z od drugod importi-ranim blagom, vsled česar nadpolovica ameriške industrije počiva spanje pravičnega. S tem prisilijo delavce k temu, da delajo zastonj in živijo kakor vedo in znajo, farmarje (kmete) pa da prodajajo svoja živila napol zastonj. Na mnogih krajih pa se živil še niti prodati ne more, vsled česar se kmetsko ljudstvo sel! v mesta, ker so po deželi na more preživeti Da je to
resnica, nam potrjuje statistika. V leta 1910. je bilo 65 odstotkov ameriškega prebivalstva po kmetijah in 35 odstotkov po mestih. V letu 1920. je bilo pa že 70 odstotkov prebivalstva po mestih ia samo še 30 odstotkov na deželi, Pa mi bo morda kdo ugovarjal, češ če je toliko živeža, da ga kmet ne more niti prodati, zakaj so pa potem cene tako visoke? Prijatelj moj! Tu so si verižniki izmislili metodo, po kateri se izvrstno deluje. V dokaz, kako si pomagajo, naj navedem nekaj primerov, ki sem jim bil sam priča. V Čikagu so zavrgli lansko leto več vagonov krompirja, ki je zgnil; bil je namreč predrag, da bi ga mogli ljudje kupovati. Pred šestimi meseci so v San Frančišku potopili v morju polno ladjo čebule, došle iz Avstralije. Pred tremi meseci so pa zmetali dve ladji avstralskega me«a ribam v vodo, ker se je izkvarilo in. ga niso mogli prodati. Take stvari se dogajajo teden za tednom po najrazličnejših krajih Združenih držav ameriških. Verižniki raje vidijo, da živež
zgnije in da ga potem zavržejo, kakor pa da bi ga o pravem času prodali za nižjo ceno in zadovoljili ljudi.
Sedaj me pa morda kdo vpraša, zakaj vjada to dopusti? Na to vprašanju je pa najlažje odgovoriti. Zategadelj, ker so v vlado in poslaništva izvoljeni sami verižniki in večkratni milijonarji, ostali se pa dado podkupiti z mastnimi nagradami.
Svetovna vojna je veliko izpreme-nila. Amerika po vojni ni več predvojna Amerika. Verižniki morejo prosto odirati, o čemer jih je še posebno izučila vojna. «Free Country» (Svobodna država), kakor se imenuje Amerika, je še samo na papirju, v resnici je pa prava tiranija. Zato pa pride v Ameriki še do takih izprememb, do kakršnih je došlo v Avstriji in v Nemčiji ter v drugih državah. Ljudstvo ee bo verižnikov in drugih pijavk gotovo osvobodilo, kajti mera ljudske potrpežljivosti je že skoro Dolna.
John I. Bernik.
Prinašamo predstoječi dopis vsem našim čitateljem v pouk. Rojaki, m; hodite v Ameriko, kjer niste danes drugega kakor sužnji! Ostanite tu in delajte doma tako kakor v Ameriki in blagostanje Vam gotovo ne izostane.
Končno pa si naj zapomnijo tudi vsi tisti, ki tako radi zabavljajo 8ez našo državo, da je tudi v drugih državah zlo in da je v naši državi primeroma še najbolje. Bogata Amerika pada iz krize v krizo, mi pa gremo iz dobe kriz v ureditev razmer, v blagostanje.
Pri nas vse tako rado žveplari o ameriški svobodi. Kakšna je ta svoboda, je razvidno iz dopisa. Mogoče, da je v Ameriki res na papirju več svobode kakor pri nas, ali dejansko je je pri nas več. Kar pa je na papirju, to ni važno. Velja le to, kar je v resnici.
Zato nastopajte vedno proti tistim, ki nas hočejo slabiti s hujskanjem in dokažite jim resnico!

Sporočajte uredništvu našega lista vse važnejše ©godke svojega kraja!
2
Ker močem© motoeme zlorabe cerkve,, zato živel „kancelparagraf" I
zadruga plača 80 kron in manj let-j Gospoda ministra vprašam: Js-li nega nepos.redniega davka».	.voljan omogočiti vojakom poljedel-
cem označene dopuste s tem, da izda na vsa vojaška oblastva nujno
Kakor sena zvedel, se je ta naredba merodajn.im vojaškim oblastvom za rekrutovanije že tudi izdala.
Med tem časom pa se je v mesecu januarju 1921, začasno v vseh krajih Slovenije neposrednji letni davek povišal za 300 odstotkov, tako da one zadruge, ki so plačale leta 1920. do SO kron neposrednjega davka, plačajo v tem letu 8» krat 3, t. j. 240 kron, odnosno one zadruge (družine), ki plačajo v tem letu 80 kron, plačale so v letu 1920. 80 :3 = 26 kron 66 vinarjev neposrednjega davka.
Vsled tega so prišla davčna oblastva, katera izdajajo izkaze o nepo-srednjih davkih nekrutovancev, ozir. njih družin, v zmoto, da izdajajo nekatera kot izkaz pravo davčno pod-stavo, to je oni pravilni neposrednji davek iz leta 191Q./1920j druga pa izkazujejo zopet popolnoma napačno sedanje prpvizorno in privreme-no trikrat povečani neposrednii davek.
Ta okohiost in nepravilno umeva-nje sta v stanu provzročiti nepotrebne zmede ter ncp-rilike in pritožbe med družinami nabornikov.
Nikakor ne gre, da bi one družine, oziroma novobivanci, ki imajo po zgoraj omenjenem zakonu pravico do oprostitve vojaške službe v kadru, za to, ker plačajo v tem letu trikrat večje davke, izgubili pri tem še pravico oprostitve vojaške službe, Češ da plačajo s tenj nad 80 kron neposrednjega davka.
Ker se nabori letnika 1901. prično v Sloveniji že začeitkom meseca junija 1921., stavim gospodu ministru naslednje vprašanje ter prosim, da mi blagovoli nanj podati nujni pismeni odgovor:
Je li gospod minister voljan izdati takoj naredbo na vsa vojaška oblastva v Sloveniji, ki se bavijo z re-krutovanjem, oziroma oprostitvami novobrancev vojaške službe v kadru, da zahtevajo od davčnih uradov izkaze o istinitem neposrednjem dav-kn iz leta 1919./1920., ne pa izkaze o sedanjem provizotnem trikratnem zvišanja.
Za «Klub Samostalnih Seljaka»: poslanec Ivan Urek.
2. Proti pomanjkanja delovnih sil.
V Sloveniji vlada splošno pomanjkanje delovnih moči za obdelavo zemlje. Polja, vinogradi in travniki so v hribovitih in strmih legah, vsled česar je obdelovanje s stroji onemogočeno in se potrebuje do 300 odstotkov več delovnih sil ka- S
naredbo glede takojšnjega dovoljevanja dopustov?
Prosim za blagobotenpismeniod-govor.
Za «Klub Samostalnih Seljaka»: poslanec Ivan Urek.
li Ali nista omenjena lista glasili stranke, katere predsednik ste Vi?
Če nam ne dokažete nasprotnega, potem bodite vsaj toliko dostojni, da ne govorite več o dostojnosti.
Če boste vnovič poizkusili govoriti o dostojnosti v Beogradu, kakor ste to storili s svojimi slugami ob priliki debate o tretjem oddelku ustave, tedaj bomo mi dostojnost Vaše stranke in njenih časopisov v Sloveniji brezobzirno razgalili.
n . . ...	„ • . Zahtevamo od Vas, da ste v Beo-
_ Dalje je stavil isti poslanec na mi- .	t k <<d'ostojni> kakor
mstra za finance nastopna dva upita: g^ y svoj)h govorih /n v' svojih
1. Za uvedbo davčnih knjižic. listih, to je, da ste brezsramni in Ljudstvo v Sloveniji je bilo vajeno brezvestni hujskači proti državnemu svoje davke plačevati na davčne knji- edinstvo v pogubo slovenskega na-
žice, v katere se je natančno zapiso- r0£fV ,	, ..
valo, kateri davek in za katero dobo! Ako tega ne storite potem »naje plačan	tramo v interesu naroda in države
V zadnjem času pa so se davčne f svoi° dolžnost, da pribijema v knjižice odpravile ter so se uvedla | Beogradu Vase^hujskaštvo m Vase plačila po poštnih položnicah.
Pri - tem pa nastajajo tako velike zmede in pomote, da davkoplačevalec ne ve, za kaj in za koliko časa je davek plačal. Prebivalci oddaljenejših krajev na deželi, ki so dostikrat do 20 km oddaljeni cd glavne pošte, morajo, da plačajo davek, najmanj dvakrat narediti to pot, končno pa iz poštnega potrdila še vedno ne morejo razvideti, če so še kaj dolžni, če je davek pravilno vpisan in pre-računjen (pri čemer se je zadnje čase storilo veliko napak) ter poleg tega nimajo za dokaz svojih plačil potrdil.
Tako so stranke zopet primorane hoditi na davčne urade, ki jim morajo vse osnove davka razložiti in za izvršena plačila izdajati nova potrdila, pri čemer imajo tudi davčni uradi dvojno delo in zamudo.
Vse to jako razburja davkoplačevalce v Sloveniji, ki odločno zahtevajo zopetno uvedbo davčnih knjižic in se protivijo vsakemu nadaljnjemu plačevanju davka po poštnih položnicah.
Da se po nepotrebnem davkoplačevalcev v Sloveniji ne razburja in da se ustreže njih želji, obenem pa razbremeni davčne urade neprestanih in neprijetnih protestov ter dvojnega dela, kar tudi ni v korist države, prosimo, da blagovoli g. minister ža finance nujno odrediti, da se vsaj z drugo polovico letošnjega leta, t. j. z dnem 1. julija 1921., prične s plačevanjem davka na knjižice, ki se naj v ta namen do tedaj izdado.
Za «Klub Samostalnih Seljaka»: poslanec Ivan Urek.
2. O pomanjkanja tobaka. V Sloveniji vlada še vedno veliko
protidržavno delo. V Beogradu, 3. junija 1921. Poslanci »Samostojne kmetijske stranko.
kor v južnih nehribovitih delih na-j pomanjkanje tobaka, zlasti tobaka za se države za enako delo.	,r - -
Potrebnih poljskih delavcev pa ni ! dobiti niti za drago plačilo. Zategadelj ostaja zemlja le slabo obdelana in donaša tudi za 50 odstotkov manj, kakor bi morala donašati pri dobri obdelavi.
Nešteto je družin, v katerih sta samo oče in mati, oba dostikrat za delo nesposobna, pa jim vojaško obla-stvo iz raznih razlogov, kakor so davek, sposobnost vodstva itd., ni osvobodilo njih sina vojaške službe. Takim družinam ostaja zemlja docela neobdelana, družine same pa brez živeža.
Da se temu pomanjkanju delovnih sil pri kmetijstvu odpomore, dolžna je slabeti država.
Imamo vojake, ki služijo v kadrih in ki po dovršeni najnujnejši vežbi sedaj v poletni dobi niti najmanj ne koristijo.
Da se vsaj delno odpomore pomanjkanju glede kmetijskega delavstva v Sloveniji in da se tako tudi ublaži beda posameznih družin, je nujno potrebno, da se dovolijo vsem poljedelcem, ki služijo v kadrih, šest-do osemtedenski dopusti za obdelovanje polja, ki naj bi se pričeli že z dnem 1. junija ter zamenjevalno podeljevali do konca meseca oktobra tekočega leta.
Ti dopusti naj bi ne bili navezani na posebne prošnje, temveč podeljevali naj bi se po ledu na prijave vojakov poljedelcev kar pri četah.
Železniška vožnja za vojake, odhajajoče na dopuste in vračajoče se k četam, naj bi bila brezplačna, ker ravno bedne družine ne morejo plačevali dragih in daljnjih železniških voženj.
lulo in cenejšega cigaretnega toba-
Mesečni razdelilnik (primer je vzet iz brežiškega okraja) je tak-le:
1.)	Kadilci lul dobe 2 do 3 zavitke tobaka za lulo, zavitek cigaretnega tobaka in 3 cigare;
2.)	kadilci cigaret dobe 100 cigaret in zavitek cigaretnega tobaka.
Po zatrdilu zmernih kadilcev zadostuje ta množina tobaka komaj za 6 do 8 dni. Mesečno bi bila potrebna torej najmanj štiri- do petkrat večja množina kakor je spredaj predvidena.
Zatrjuje se nam, da je v državi tobaka dovolj. Zaradi pičle odmere
Mariborski poštenjaki.
Dika in ponos slovenske žurnali-siike, «Slovenski gospodar», piše v svoji številki z dne 25. maja, na tretji strani, tudi to-le: «Mi posestniki in viničarji pa vprašamo, zakaj minister Puceij — naravnost ne dovoli klanja telet vobče. Zakaj "e samostojni minister dovolil samo klanje bikecov?» Končno pa zaključi notico tako-le: «Kdor pa se ne drži od samostojnih izdane postave in proda telička brez dovoljenja, pride v hudo zasledovanje in kazen, kakor se je to že na več krajih zgodilo. Ker ne smemo prodajati teličk za klanje, prosimo našega modrega smostojnega ministra Puclja, naj nam naravnost iz Beograda še pošlje recept, po katerem se naj ravnajo naše krave, da ne bodo več kotile teličk, ampak samo bike-ce!»
Evo, nekaj resničnih podatkov: Naredbo o zabrani klanja in izvoza mlade stoke (živine) je izdal ministrski svet dne 16. junija 1920. in je to naredbo seveda podpisal kot minister saobračaja tadi dr. Korošec. Iz spisov dotičnega akta je razvidno, da se je ta naredba dolgo pripravljala na predlog ministra poljopri-vrede i voda in ministra za ispravu i obnovu zemlje. Veterinarsko odele-nje se je že dne 6. maja 1920. branilo tozadevnih prestrogih odredb. Če pomislimo, da je naš dični kmet Roš-kar nehal biti poljedelski minister dne 17. maia 1920, tedaj stoji in drži, da se je ta naredba izdelovala in | izdelala ped njegovim vodstvom in z njegovo vednostjo, da pa ni imel več časa je podpisati in da je bila ta naloga prepuščena za klerikalce le njih poglavarju drjti. Korošcu. Ko je naš tovariš Puceij prevzel poljedelski resort, je bila med prvimi njegovimi nalogami tudi ta, da je skušal to od klerikalcev izdelano in izdano naredbo, če ne že popolnoma odpraviti, vsaj omiliti, in to zlasti z ozirom na pomladno sušo in grozeče pomanjkanje sena. Stavil je takoj na prvih sejah ekonomsko-finančnega komite-ta ministrskega sveta predlog, naj se ta naredba ukini in dovoli prosto razpolaganje z vso -živino, ker kmetje sami radi skrbe za to, da obdrže za rejo najboljše živali in tudi naj-
tobaka izgubi država sama velik del večje število, ki jim ga dopuščata
dohodkov, kadilci pa so navezani na tobak, ki se ga po oderuški ceni utihotaplja iz raznih pokrajin države.
Gospoda ministra za finance nujno prosimo, naj nemudoma ukrene vse potrebno, da bo tobačna tvornica v Ljubljani razpolagala, oziroma razdeljevala v Sloveniji vsaj tri- do štirikratno večjo množino cenejšega cigaretnega tobaka in tobaka za lulo, kakor pa dela to sedaj.
Za «Klub Samostalnih Seljaka»: poslanec Ivan Urek.
Odprto pismo poslancu drfn. A. Korošci!
Vas kot nedosegljivo visokega dostojanstvenika slovenskega naroda se usojamo resno vprašati:
Ali ste v kaki zvezi z listoma, ki izhajata v Mariboru pod imenoma «Slovenski gospodar» in «Straža»?
prostor in krma. Z ozirom na še veliko pomanjkanje goveje živine po nekaterih krajih naše države, pa ostali ministri niso hoteli sprejeti predloga našega tovariša ministra Puclja v polnem obsegu, ampak so mu ugodili le deloma, t j. dovolilo se je klanje in prosto prodajanje telet-junčkov v poljubnem števila, a še to le za Slovenijo ter Hrvatsko in Slavonijo. Tako težko je popravljati grehe, ki so jih klerikalci zagrešili, ko so bili na vladi.
Zato pa moramo na poslednjo zahtevo mariborskih poštenjakov po receptih o bikecih odgovoriti: Za klerikalne bilcece ga ni recepta in je ni pomoči. Amen!
fajmošter na peto mesto kandidatne lisie, da jo po srečnem slučaju vendarle še ujagal mandat. Tudi kle-ukalni kmetje so namreč sprevideli, da jih gospoda slabo vodi in zastopa, pa so se bili uprli in duhovniki so morali od kandidatur odstopiti. Samo Škuljček tega ni bil voljan storiti, kajti kaj jo njemu klerikalizem, če on ni «paslanc». Ko se mu je torej posrečilo pririniti se na peto mesto. je o znanjal v klor'kalnem časopisju, da je njegova kandidatura dokaz posebnega spoštovanja in hvaležnosti do duhovščine s strani slovenskega kmeta. Taki neokusni in samo pri Skulju zmožni osebni sla-vospevi so provzročali pri marsikaterem političnem župniku in dekanu na deželi precejšen nahod. Skulj velja namreč med katoliško inteligenco za velikega demagoga in kar se pameti tiče, pa za možakarja «mino-rum gentium». Ta svoj renome (sloves) si je ohranil tudi v klubu v Beogradu. Ker take stvari ne morejo dolgo tajne ostati, dasi jih prizadeti iz tostranske skromnosti ne obeša lad na veliki zvon, zato smo bili vsi silno radovedni, s čini bo ta zaupnik kranjske duhovščine prvič nastopil v zbornici in kako bo to svojo nalogo izvedel.
Pol leta smo mislili, da je mutast in da igra v zbornici «Nemo iz Por-tici». Na večer zadnjega maja, baš ob sklepu šmarnic, pa se je oglasil. Kratko sicer — morda 14 minut — in prazno, a glasno, da bi ne slišal upadic in da se ne bi zmotil pri de-klamaciji svoje slabotne pesmice. Klub ga je iz zlobnosti poslal med obrtnike. Ko pa so mu poslanci SKS. upadali, češ da ravno Skuljeva stranka najbolj zatira obrtnika, da uničuje zlasti gostilničarski stan, je pričel Skulj ves rdeč retirirati, da je pravzaprav njegov namen braniti le « domačo » obrt, kakor lončarstvo in platnarstvo. Seveda branil tudi to ni, ampak je le nekaj deklamoval, da je taka obrt silno potrebna, kar vsi vemo, in sicer že tako dolgo, kar smo na svetu. Kako bi se ta obrt podprla, ohranila, razširila, pospeševala, izobrazila in usposobila za konkurenco z industrijo, o tem pa nima ribniški «paslanc» nikake pametne misli. Govoril je tudi nekaj zoper kmetijske šole, kakor da vzgajajo same dacarje. Na to mu je tovariš Drofenik odgovoril, da to ni res in da je tudi on gojenec grmske šole. Tu pa je začutil poslanec Sušnik potrebo trditi, da je dotionik, ki je krošnjaril po Dolenjskem z volovski-mi in oslovskimi glavami, zategadelj zgrešil svoj poklic. Torej take nazore imajo ti gospodje: gojenec kmetijske šole, ki ostane na kmetiji, iz greši svoj poklic.
Med govorom poslanca Škulja je bilo torej dosti smeha, za kar se pa on ni zmenil, boječ se, da ga ne zrno-
javil k besedi poslanec Roškar. Vsi sotovariši, poslanci raznih strank, so se zbrali v njegovi bližini, da vidijo to čudo. Pa je bilo tudi res zanimivo. Gledal je grdo — v tem so z nami edini tudi klerikalci — kakor bi kaj hudega storil in vpil, kakor bi ga bilo strah, da mora govoriti. Govor seveda brez nog in glave! Kaj Roškar ve, kaj je ustava! Rekel je, da njegove ljudi le Graz vleče, ker je tam bolje. Vsega zla jo krivo to, ker so klerikalci ob moč in veljavo. Ko jo on ministroval, sta se cedila mleko in med po slovenskih deželah. Iz samo sramežljivosti pa ni hotel izdati, če je morda zopet pri volji napraviti to čudo. Za klerikalne zadruge zahteva izvoznice (jim diše! op. ured.), ker se blagajne naglo suše. Poudaril je, da ni vedel, kakšen upit na ministra Puclja je podpisal, z odgovorom ni zadovoljen in ga, kakor se je videlo, tudi ni razumel. On je za popolno svobodo, zoper vsako policijo in zoper ljubljanske žan-darje. Ko so ga socialni demokrati spomnili na Zaloško cesto in njene žrtve, se je osramočen obrnil od poslancev ter nekaj brblal ministrom Kukovcu, Uzunoviču in Krizmanu, ki so se klavernemu junaku od srca smejali. En hrvaški poslanec je med tem konstatiral, da je Roškar po zadnji strani zbog svojih «lepih» oči veliko bolj simpatičen in da bi bilo v interesu klerikalne stvari, če bi vselej tako stal. Ko je sprevidel, da ne bo lavorik, jo nekaj zamrmral o pozni uri in da bo zato treba iti k jedi, pobral lističe svojega pisanega govora in jih nesel zopet nazaj k svojemu duševnemu očetu. Poslanci pa so ploskali, veseleč se konca, da je bil siromak ves v zadregi. Če se povemo, da je rekel o agrarni reformi, da je treba glede nje silne previdnosti, da ni treba dati zemlje vsakomur ter da on svoje hlapce in dekle slabo plačuje in da zahteva od njih po 20 ur dnevnega dela, potem kot vestni kronisti nismo ničesar izpustili o tej zanimivi klerikalni prikazni, ki naj bi bil v SLS. nekak «Paradebauer» za procesijo.
Praški islet.
Da se poučimo o
stva in da spoznamo ga je izvršil češki kmetovalec na polju svoje gospodarske in politične osamosvojitve, smo priredili izlet v Prago na veliko gospodarsko razstavo. Nehote pa smo pri tem dosegli še neko drugo važno stvar, da smo namreč globoko utrdili vezi, ki že od nekdaj spajajo jugoslovanskega "in češkega kmetovalca.
Ker smo z izletom dosegli v vsakem ožim popoln uspeh, zato si štejemo v dolžnost, da zahvalimo vse, ki so nam omogočili krasne praške dne-
ve in ki so znatno pripomogli k te-tijo. Ko je bil ob sapo, mu je zakli- \ mU) da je rodil ta izlet tako bogate cal minister tovariš Puceij: «Prav: uspehe.
kakor pri Novi Štifti pred Marijino j v prvi vrsti velja naša zahvala to-
družbo, nič razločka ni nič napred ka!» Odšel je v Jdop, brisa je si s čela znoj, zbornica pa se je krohotala.
In njegov
Gotovo jo slovenski javnosti še v spominu, s kako veliko težavo in
Roškarjsva polomija.
Klerikalno časopisje, zlasti finej-še duhteče mariborsko, je započelo prav originalno akcijo proti SKS. in njenim poslancem. Učeni Sušnik, modemi Pušcnjak in finočutni Hohnjec so zapregli vso svojo romantično fantazijo, se vrgli ua tinto in grde zdaj po svojih organih vsakega našega poslanca, če se le oglasi. Opišejo ga celo, kako in kam gleda, s kom in kaj govori, refren vsega pa je, da so vsi poslanci SKS. pravi tepci, popolnoma nezmožni, zabiti in zarukani, da je takorekoč za odlične klerikalne parlamentarce, kakršni so n. pr. čedni Stanovnik, stari Pišek, grdogledi Roškar, ženijalni Kranjc, trapist Nem a nič, sfrizirani Pušenjak, ljubav pridigajoči Klekl in kakor se imenuje še vsa tista «Gal-lerie schoner Kopfe»-gospoda, kateri je takorekoč prava igrača povohati naše poslance ir. jih spraviti v koš. Po toliki bahariji ni čudno, če vsa zbornica ostrmi, kadar se oglasi k besedi kakšen tak kaludjer večne molčečnosti ter to hvalisano učenost j klerikalnih možakarjev tudi v deja-
nju izpriča.
D[iuimuu) u	______ — Tak užitek se je nudil zbornici
usilJiTostjb se je ^ririnil dolenjevaški {dne 28. maja predpoldne, ko se je
varišu ministru Puclja, ki je storil vse, da je omogočil udeležbo na izletu manj premožnim posestnikom. Njegova zasluga je, da so odpadli stroški za potni list. da je bila plačana vožnja po železnicah, da je dobil vsak izletnik 150 dinarjev in 100 čeških kron, njegova zasluga pa je končno tudi, da je bil izlet v redu pripravljen in tudi dobro izveden. Iskrena hvala mu!
Prav po očetovsko pa se je zavzel za nas tudi poslanik naše kraljevine, g. minister Ivan Hribar. Vedno nam je stal ob strani in v vsakem oziru je dokazal, da je v resnici zastopnik Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srečna bi bila država, če bi imela povsod take ljudi. Gospodu poslaniku naša najtoplejša zahvala!
Naša globoka zahvala pa gre tudi bratskemu češkoslovaškemu narodu in osobito vrlim Hanakom in Mora-vanom, ki so nas sprejeli s takim gostoljubjem, da smo bili naravnost presenečeni. Med njimi smo doživeli najlepše dneve, ki ostanejo vsem izletnikom neizbrisno v spominu.
Kakor češkemu narodu, tako pa veljaj naša zahvala tudi njegovi vladi, ki nam je dovolila vse mogoče ugodnosti in ki je skrbno pazila, da smo se počutili kakor doma. Iskrena hvala njej in njenim funkcionarjem! Hvaležno pa se moramo spominjati tudi zastopnikov češke poljedelske stranke in zastopnikov mesta Prage, ki so v enaki meri storili vse, da smo spo-
Ne podpisujte moUemih izjav, ki vami
nh Bsredlaeajo klerikalci, ker vse njih tejave so sleparija J
Ker živi država od kmeta, zato foodf kmet njen gospodar! Z organizacijo dosežemo to Ž
S
znali njih globoko bratsko ljubezen. Hvala jim J
Ne na koncu pa je nasa aoiznast, da izrečemo svojo globoko zahvalo Še vinarskemu nadzorniku Bohusla-vn Skalkkerau. Njegovo delo je bilo, da so nam donesli praški dnevi take uspehe in posledica njegove neumorne pažnje je bila. da je bilo vse lepo urejeno. Prav posebno pa mu štejemo v zaslugo izlet na Moravo, ki je pomenil gotovo Višek vse prireditve. Vs2 čast tovaiišu Skalickerau!
Končno pa hvala tudi vsem tistim, ki so na katerikoli način omogočili, da je prinesel izlet tako bogate uspehe. Še enkrat: Naša iskrena hvala vsem!
Češko slovenska republika ia naša ?ina.
(Napisal višji vinarski nadzornik Bohu-siav Skalioky.)
Po naročilu gospoda ministra za poljedelstvo, tovariša Puclja sem se podal v češkoslovensko republiko, da bi proučil razmere vinske trgovine v republiki, razpoloženje glede naših vir. in možnost izvoza naših vin v češkoslovensko republiko. Poleg tega pa naj bi tudi dognal, kaj pravzaprav ovira naše dosedanje trgovske stike in kako bi bilo mogoče te ovire odstraniti. Ob času, ko so obiskali kmetijsko razstavo v Pragi kmetovalci,zastopniki kmetijskih kor-poracij in kmetijski strokovnjaki iz vse. Jugoslavije, sem priredil z njimi dva sestanka s češkimi odjcmalci in veščaki, in sicer v Pragi in v Brnu. Tako sp imeli naši interesentje sami priliko Juti nazore in želje čeških odjemalcev našega vinskega pridelka. Da zve tudi širša javnost, kako je trebi urediti naše razmerje do odjemalcev v Češkoslovaški, podajam v nastopnem rezultat svojih raziskovanj.
Ceškoslovenska republika porabi letno 2,187.0001)1 vina. Sama pridela le eno četrtino te množine vina, t. j. 537.000 lil, ostalo množino vina, t. j. 1,650.000 hi, mora pa uvoziti.
Iz tega sledi, da bi najmanj polovica jugoslovanskega Vinskega pridelka našla lahko odjem v češkoslo-venski repnblikL Ker bi bila tedaj pridobitev češkoslovaškega trga, največjega pomena za našo državo, zato moramo podvzeti vse korake, da to dosežemo.
Dobrih 80, odstotkov velike vinske trgovine v Češkoslovaški je v židovskih rokah. Trgovina nam ni posebno naklonjena, ker gravitira proti Pesti in Dunaju. Za nas pa mora biti najvažnejše stremljenje, da tae dovaža-mo naša vina v republiko preko Pe šte ali Dunaja, temveč da stopimo v direktne stike s češkimi odjemalci, zlasti s trgovci in korporacijami, ki uvažajo vina na debelo (udruženji porabnikov). Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na manjše, čile in zmožne trgovce in udruženja, ki imajo ravno najboljšo voljo stopiti z nami v direktne trgovske zveze. Poskrbeti bo treba, da se jim bodo pri nakupu in prevozu blaga nudile enake ugodnosti kot veletrgovinam, ker bi sicer ne bile zmožne konkurence in bi morale propasti.
Pred' vojno sta bila v Češki znana malodane samo dva vinska tipa, in sicer belo «avstrijsko» in temno-rdeče «ogrsko» vino. Oba tipa sta bila rezultat rezanja (cepljenja) vin, ki so ga osobito izvajali dunajski trgovci; pri tem se je skrbno gledalo na to, da se ni s cepljenjem preveč zakrilo prvotnega značaja avstrijskega in ogrskega vina. Na ta način so našli Avstrijci vedno odjemalce za svoja kiselkasta vina. Podobno je bilo tudi z «ogrskim» vinom. Med vojno se je spričo pomanjkanja blaga poseglo po vsem razpoložljivem blagu, danes pa lahko rečem, da sta oba tipa zginila in se umaknila neki mednarodni vinski mešanici brez vsakega tipičnega značaja.
grezdvomno bi našla tedaj naša izrazita, tipična vina v češkosloven-ski republiki hvaležne odjemalce.
Izmed jugoslovanskih vin so bila pred vojno v republiki še najbolj znana in razširjena dalmatinska vina, med katerimi so se uveljavila posebno težka, črna dalmatinska vina.
Podjetni Dalmatinci imajo v vseh večjih mestih češkoslovenske republike svoje zastopnike. Zelo težaven je bil promet z dalmatinskim vinom med vojno. in tak je ostal še do danes. Dalmatinsko vino se uvaža dandanes v republiko ponajveč preko Trsta, pri čemer r-ra prestajati težko konkurenco z italijanskim vinom. Dandanes se v republiki že mnogo italijanskega vina prodaja pod imenom dalmatinskega vina, za katerega so uvorme prilike dokaj teža^ejše.
Jugoslovanska vinska trgovina trm zelo pod okolnostjo, ker nimamo direktnega stika z republiko, temveč moramo svoje blago prevažati preko Avstrije, ki nam s svojo prometno in tarifno politiko zelo otežkočuje medsebojne trgovske stike. Pri trgovinskih pogajanjih z Avstrijo naj bi se torej merodajni faktorji posebno ozirali na izvozne potrebe naših poljedelskih proizvodov, predvsem vina, in skušali izvojevati vsemožue prometne in tarifne olajšave preko Avstrije.
Za vina iz južnih delov naše države, zlasti iz Vojvodine, Srema in Srbije, bo gotovo najboljša prometna cesta na sever Donava. Dandanes pa je promet po Donavi takorekoč monopol nekaterih tvrdk, ki so vozne tarife tako zvišale, da nima tačas Donava za izvoz vina nikakega pomena.
~ cenejšim, hitrejšim in točnejšim prevozom našega blaga potem paro-brodov bi se dalo odpomoči obstoječi prometni mizeriji. Zato naj bi se merodajni faktorji kar najbolj mogoče potrudili, da se te razmere izboljšajo. Dejstvo, da imamo že danes letno nadprodukcijo dveh milijonov hektolitrov in da se bo v iO letih povišala ta nadprodukcija lahko na tri milijone hek . .litrov, da misliti in zahteva iiitre in energične ukrepe, ker drugače doživimo hudo gospodarsko Krizo, ki utegne uničiti na tisoče in tisoče manjših gospodarjev in ki prisili ljudstva kakor svoje dni filokse-ra, da zapuste rodno grudo ter si poiščejo zaslužek in srečo preko oceana.
Dc/jnja zapreka naši vinski trgovini s Češkoslovaško je razmeroma visoka cena vina; tr!" "'"h zapreka pa so visoke prevozne tarife na naših železnicah in tehnične ovire pri prevozu posode in vina.
Žal, da naši carinski in prometni oi -ni še vedno ne vedo, da je treba izvoz naših kmetijskih proizvodov, ki jih imamo v izobilju, z vso silo in z vseru "^žnirai olajšavami pospeševati, ker le tako moremo priti do blagostanja.
Pred vsem je treba odpraviti vse dajatve, ki so v zvezi z vinskim izvozom. zlasti carino. Če^-av je ta minimalna, nam vendar jemlje konkurenčno možmst.
Kako ogromno škodo je provzroči-lo našemu vinskemu izvozu naglo in neutemeljeno zvišanje izvozne carine na vino na 100 dinarjev spomladi tankega leta, si more Ie malokdo predstaviti. Ta odredba je uničila nekaj ambicioznih češkosloveuskik trgovskih podjetij, ki se danes ne upajo več k nam priti po blago, boječ se enakih eksperimentov š& vtjaprej. Take odredbe se ne smejo nikoli več ponoviti, če nočemo, da se ne odvrnejo popolnoma zunanji odjemalci od nas. Vse drugače postopajo v tem oziru naši konkurentje, Italijani in Francozi, ki vkljub veliki oddaljenosti postavljajo vino v češkoslovensko republiko kar najceneje.
Pri uvozu na debelo stane danes devetodstotno, v republiko postavljeno vino:
1.)	francoskega izvora čsl. K 10-25 (okoli 20 naših kron);
2.)	italijanskega izvora čsl. K 11'38 (okoli 22 naših kron);
3.)	madžarskega izvora čsl. K 12-36. (okoli 24 naših) kron;
4.)	jugoslovenskega izvora čsl. kron 13-60 (okoli 26 naših kron);
Voznina znaša za 100 kg pri francoskem blagu 5 čsl. K, pri italijanskem čsl. K 2-50. pri ogrskem 2 čsl. K in pri jugoslovanskem čsl. K 4-50.
Prvi pogoj, da lahko s svojim vinom na češkem trgu konkuriramo, je tedaj izdatno znižanje železniških tarif pri izvozu vina. in sicer najmanj za 50 odstotkov. Navadno namizno vina ki velja nad 10 čsl. K, ni zmožno konkurence.
Pa tudi v drugem oziru je treba nakup in dobavo vina zunanjim odjemalcem na vse načine olajšati. Zlasti je potrebno, da nudimo zunanjim kupcem na pripravnih krajih večje množine vina enotne kakovosti. Zato bi bilo treba ustanoviti družbe, ki bi — najbolje zadružnim potem — nabirale vino pri svojih članih in ga blizu prometnih središč, vsaj blizu večjih železniških postaj, skupno vkletile in orimerno oskrbovale, da ga ob potrebi v kolikor mogoče za transport in konsum pripravnem stanju lahko ponudijo	odjemalcem. V vsakem večjem prometnem središču, ki računa na izvoz vina -reko državne meje. naj bi se ustanovila posebna prometna pisarna, ki bi brezplačno informirala češke trgovske kroge o nakuonih virih, vinskih cenah, transportnih prilikah itd. ter proti zmerni proviziji posredovala nakup in eks~e-dicijo vina.
Pomisliti moramo, kako gredo na primer Italijani nakupovalcem vina na roko. Ob gotovih dneh. prej seveda dovolj: razglašenih, pripeljejo cele
vlake vina iz Trsta preko Avstrije v Prago, kjer ga na licu mesta raznro-aajajo. Vinski trgovec ali drugi odjemalec nima tedaj nikakih stroškov z nakupom vina in dobi vino v potrebni kakovosti in množini doma, ne da bi mu bilo treba podvzeti dolgo pot v vinske kraje; nositi riziko transporta ter se boriti z vsemi možnimi transportnimi in tarifnimi ovirami in nenaklonjenostjo kratkovidnih fiska-lov. Ako hočemo tedaj uspešno konkurirati, moramo posnemati s-We konkurente. Gotovo je, da lahko z Italijani konkuriramo glede kakovosti vina. zlasti belega, kateri v republiki nedostaja. Ootovo je tudi, da so nam vsi narodnozavedni faktorji v republiki zelo naklonjeni in dvoma ni, da bomo svoje blago lahko prodali, ako ga postavimo pod istimi pogoji na češki trg kot konkurenca.
Naloga naše osrednje vlade pa je, da izvoznike v tem stremljenju z vso resnostjo podpira. Kakor sem zvedel, so si' vse države pri sklepanju trgovinskih pogodb s Češkoslovaško zagotovile izdaten uvozni kontingent svojega vina, tako zlasti Francoska (100.000 hI), ki se z vso močjo trudi obvladati češki vinski trg, in Italija (90.000 hO. Če je storila tudi naša država pri trgovinskih dogovorih s Češkoslovaško enako, mi ni znano. Kolikor vern, ima češkoslovaška vlada namen, po možnosti ti^z tujih vin ovirati, že zategadelj, da ščiti domačo vinsko produkcijo in svoje pivo-varstvo. Odtod izvira gotovo tudi visoka uvozna carina na vino, ki znaša čsl. K 3-60. izza dne 1. junija pa celo 5 čsl, K za liter vina: tej carini je treba prišteti seveda še druge dajatve, ki znašajo do čsl. K 1*30 pri litru.
Gotovo ima naša vlada v rokah izdatno sredstvo, s katerim lahko uvoz jugoslovanskega vina v češkoslovaško republiko silno pospeši. To je junktim med izvodom vina in uvozom češkega industrialnesra blaga. Češkoslovaška je industrialna država in njena industrija se nahaja v hudi krizi: velika nadprodukcija pri silni zunanji konkurenci. Osobito, kar se tiče gospodarskih strojev, je češka industrija svetovnoznana. Ali ni naravno, da krije Jugoslavija, ki ima velik ne-dotstatek na takih strojih, svojo potrebo v bratski reoubliki in jej v zameno ponudi tisto, kar ima sama v izobilju, n.pr. vino?
Ali ne bo tako juo-oslovaitska-če-škoslovenska vzajemnost praktično najbolj '"-"tirana? Obe bratski državi ojačita na ta način svoje medsebojne gospodarske stike kar najbolje in učvrstita s te— tudi svojo politično pozicijo. Naj bi to izdatno vpo-š-tevali vsi krogi, ki vo lijo našo trgovinsko politiko in ki imajo vpliv nanjo!
Kvalitetna vina.
V republiki vlada občutno pomanjkanje kvalitetnih buteljskih vin in dvoma ni, da bi se naša kvalitetna, zlasti fina štajerska vina, tam lahko primerno uveljavila. Trgovina s kvalitetnimi vini pa je zelo težavna. Ako se dado v odprti posodi v roke vinskim trgovcem, tedaj pridejo le redkokdaj v isti kakovosti v roke kon-sumeutu. Ako pa si hoče kak pridelovalec doslej nepoznanega vina pridobiti odjemalce, tedaj je prvi pogoj, da pride tako vino pristno, t. j. v originalni kakovosti, konsumentu v roko. Ker pa je skoraj nemogoče izvažati naša kvalitetna vina v buteljkah, zato bi bilo potrebno, da se v Pragi, oziroma še v kakem drugem večjem mestu, ustanovi lastna trgovina z buteljskimi vini, ki bi morala skrajno reelno postopati in spravljati le naša najboljša, neoporekljivo šolana vina v zaprtih steklenicah v promet. Vino bi se pošiljalo tja v sodih in šele po primernem šolanju na licu mesta bi se polnile z njim steklenice ter nato oddajale kupcem.
Tako vinsko zalogo bi bilo treba ustanoviti zadružnim ali družabnim potem, ker bi morala razpolagati s primernim kapitalom. Gotovo je. da bi se sčasoma naloženi kapital dobro obrestoval.
Vinska razstava.
Vinarski odsek »Kmetijske družbe za Slovenijo® v IVlariboru je sprožil misel, da bi se naša vina razstavila na prihodnji kmetijski razstavi v Pragi. ki bo meseca maja leta 1922.
Gotovo bi bilo zelo umestno seznaniti češke trgovce in porabnike z našimi vini, da bi se na ta način prepričali, kako blago se pri nas dobi in kam se jim je ob potrebi obrniti.
Po zrelem preudarku in posvetovanju z veščaki v Češkoslovaški sem prišel pa do zaključka, da ni kmetijska razstava pravi forum, pred katerega naj postavimo svoj pridelek.
Kmetijske razstave posečajo po veliki večini le kmetovalci, katerim so pred vsem take prireditve namenjene. Ako hočemo kmetijske proizvode, kakor vino, spraviti v promet, tedaj jih moramo postaviti tja, ka-
mor zahajajo trgovci. Zategadelj mislim, da bi bil za ta namen najpri-kladnejši praški veletrg (velesejem), ki ga posečajo v prvi vrsti trgovci in odjemalci kmetijskih in drugih proizvodov. Zaradi te zadeve sem šel k ravnateljstvu praških vzorčnih veletrgov in se tam o njej razgovarjal z raznimi referenti, ki so mi obljubili vsestransko pomoč.
Prihodnji praški veletrg bo od dne 1. do dne 8. septembra 1.1. Priglasitve za udeležbo je bilo treba vložiti do dne 31. maja, vendar bi sprejemalo ravnateljstvo izjemoma naše priglasitve tudi pozneje, t. j. do dne 30. junija. Na razpolago bi nam bil poseben, primemo velik paviljon, katerega polovica bi služila za izložbo, druga pa za poizkusevalnico. Stroški bi bili razmeroma nizki, torej premagljivi.
Stvar bi morala vzeti v roke kaka osrednja strokovna organizacija, ker pa take še nimamo, glavne strokovne korporacije v državi, kakor «Kmetij-ska družba za Slovenijo®. «Hrvztško-slavonsko gospodarsko društvo® in «Srbsko poljeprivredno društvo». Podjetje bi morala financirati država.
Te korporacije naj bi sklicale takoj skupno sejo delegatov, se posvetovale o izvedbi izložbe ter izvolile ožji odsek, ki naj bi storjene sklepe realiziral. Ta odsek bi moral prijaviti takoj svojo udeležbo na letošnjem praškem veletrgu in obenem sestaviti izkaz tipičnih vin iz vse države, ki naj bi se na veletrgu prodajala.
Na ta način bi se češko občinstvo hitro seznanilo z blagom, ki je pri nas na razpolago; storil pa bi se lahko tudi prvi korak do trgovskih zvez s češkoslovaškimi odjemalci.
PGferfsništvo za fa?na dela.
Mnogi se obračajo na ta naslov z različnimi prošnjami in zahtevami in od podpisanega pričakujejo ugodno rešitev svoje zadeve. Med tem prošnjami in zahtevami je mnogo takih, ki ne spadajo v delokrog tega poverjeništva. Vsa javna dela odpadajo na poverjeništvo za javna dela in na gradbeno ravnateljstvo, ki se sicer nahaja v Ljubljani v isti hiši, ki pa je samostojen urad, podrejen naravnost ministrstvu gradjevina. Z gradbenim ravnateljstvom takorekoč nimam nobenega opravka. V moj resort spadajo: državni montanistič-ni obrati (cinkarna v Celju, premogovnika v Velenju in v Zabukovci), državna zdravilišča (Rogaška Slatina, Dobrna), ves tujski promet in III. oddelek gradbenega ravnateljstva, pod katerega spadajo avtonomne (deželne, okrajne in subvencionirane) ceste. Vse visoke stavbe, elektrarne, zadeve parnih kotlov in podobno pa spada v delokrog gradbenega ravnateljstva.
Toliko v pojasnilo, da interesenti ne bodo vse mogoče in nemogoče zahtevali od podpisanega. Seveda sem pa vedno kot privatna oseba na razpolago za različna posredovanja v zadevah, ki ne zadevajo mojega resorta.
Poverjenik za javna dela:
dipl. agr. A. Jamnik s. r.
Osifeanjs ceFMlBp jezera.
(Napisal Matevž Martinčič v; Dolenjem jezeru.)
V zadnjem easu ja vprašanje osuševanja cerkniškega jezera toliko napredovalo, da je upati, da se z deli v najkrajšem času vendar že enkrat prične. Ker so pa mnenja ve-ščakov različna, nekateri izvedenci so celo očitni nasprotniki teh del, češ da je vsako osuševalno delo zastonj, zato sem se namenil popisati svoje izkušnje, katere sem si pridobil tekom večletnega opazovanja cerkniškega jezera in njegovih pritokov, posebno pa njegovih požiralnikov.
Od leta 1877. pa do leta 1910. sem porabil skoraj ves svoj prosti čas za preiskovanje jezera in njegovih pritokov ia odtokov. Preiskal sem vse podzemske luknje in opazoval njih delovanje, kadar je bilo jezero suho in kadar je nastopila, oziroma padala, voda. Na podlagi teh opazovanj sem prišel do zaključka, da se da jezero z lahkoto osušiti. Tudi stroški osuševanja bi ne bili v primeri s poznejšo rentabiliteto tako veliki, da bi se moglo imeti kake pomisleke.
Nikakor ne trdim, da bi se moglo jezero tako osušiti, da bi ga voda nikdar več ne poplavljala, pač pa bi se lahko doseglo, da bi bilo jezero suho od rano spomladi pa do trde
jeseni, to je nekako cd konca meseca marca, ko ponehajo pomladanska povodnji, pa t ja do konca meseca _ oktobra, ko se prično zopet običajni
i" jesenski nalivi. Sedaj stoji voda vse _ leto, oziroma odteče le ob izredno " suhem vremenu proti koncu meseca julija. Jezero ostane suho navadno mesec dni, ob nekoliko večjei« deževnem vremenu pa voda jezero zopet zalije. V bolj mokrih letih na voda sploh ne odteče.
Navadno doseže visoka vot/»& v jezeru višino 4 m nad terenom. $Lo visoka voda odteče, ostane v jezeru šo 1 m do 50 cm vode in ta stoji, potem cele mesece. Zadostuje le mal/) dežja, da voda zopet za nekaj centimetrov naraste, kar se ponavlja vso poletje tja do konca meseca julija, 'če nastopi potem suho vreme.
Kje tiči torej vzrok, da ne odteče vsa voda iz jezera? Krivo so temu struge in žrela požiralnikov, ki sn 1 m do 2 m višja kakor tejren. Da se s poglobitvijo teh strug iia požiralnikov še ni pričelo, je nepopustljiva krivda merodajnih faktorjev. Odločilno vlogo igrata pomislek, če bo voda po dovršenih delih iudi v resnici odtekla, in strah, da, bodo vsled tega trpeli nižje ležeči k.Taji.
iN a te dve vprašanji bi se kaj lahko odgovorilo, ako bi eie moglo pregledati podzemske rove, po katoriii so odteka voda iz cerkniškega jezera v Bistro in Verd. Kor jc pa to absolutno nemogoče, moramo — ak'» hočemo priti v tem toliko komplici-rarem vprašanju do k;akega pozitivnega zaključka — opiazovati količino" vode, katera odteka iz jezera, več let ob različnih in gotsovili časih. Ob istih časih moramo primerjati količino vode, ki se skozi podzemske rove izliva v planinsko kotlino, pred vsem pa izvirke v Bistri in Verdu. Tukaj pa je treba pripomniti, da se ne steka v planinsko dolino samo voda iz cerkniškega jezera, ampak tudi voda Pivka, ki teče skozi postojnsko jamo« Istotako je treba pripomniti, da voda, ki prihaja v Bistri in Verdu na dan, ni vsa izključno iz cerkniškega jezera in planinske kotline, ampak da je med njo tudi vsa padavina, ki se je nabrala med Logatcem, Rakekom, Cerknico, Borovnico, Bistro in Verdom. Na vsem tem nad 140 km" obsezajočem prostoru z izredno obilno padavino ni najmanjšega potočka, po katerem bi se voda po površju odtekala. Jasno in nepobitno je torej, da se odtoka vsa voda tega! obsežnega kraškega hribovja med skalami in razpoklinami v podzem-: ske rove ter da prihaja v Bistri iti Verdu na dan. Površina tega hribovja je za polovico večja od površine hribovja, iz katerega se izliva pada-< vina v cerkniško jezero.
Kadar stoji voda v cerkniškem jezeru 150 cm in več nad terenom, sei lahko konstatira, da bruhajo izvirki v planinski kotlini. Bistri in Verda manj vode, kakor je pa požirajo požiralniki v cerkniškem jezeru. Kadar' pa doseže voda v jeteru višino 5 m in več,- se takoj opazi, da požirajo požiralniki skoraj polovico manj vode. Tako visoka voda nastopi pa le v izredno mokrih letih, kakršna so bila leta 1875., 1878., 1882., 1895.. in 1905. Ko izredni nalivi ponehajo, prične voda polagoma padati, in ko doseže višino od 5 m nižje, se, takoj, opazi, da požirajo požiralniki zopci' toliko vode kakor prej. Sedaj nastane vprašanje: kaj je vzrok temu pojavu? Pod kraškim hribovjem med Logatcem, Cerknico, Bistro in Verdom se nahajajo brezdvonmo velikanske votline, v katerih se r.abero lahko milijoni in milijoni kubičnih metrov vode. Kc doseže voda v jezeru višino 5 m, so ti podzemni re-zervarji že napolnjeni z vodo. Odtok iz teh rezervarjev v Planino, posebno v Bistro in Verd, je za polovico manjši, kakor pa dotok iz cerkniškega jezera v te podzemske prostore. Iz tega dejstva je jasno razvidno, zakaj požiralnik v jezeru ob visoki vodi polovico manj požirajo. 2e od narave same je torej preskrbljeno, da ne bo imelo nobenih slabih posledic ne v planinski kotlini in ne v Bistri in Verdu, če se v jezeru vsi požiralniki do skrajnosti poglobe. Odtočno razmerje v imenovanih krajih b^i ostalo isto. Doseči, da bi se visoka voda iz jezera v krajšem času odvedla, je absolutno nemogoče in tega tudi ne zahtevamo. V našem pri-
Dopisnškll Pišite kratkos Jasno Sn stvarno! Pišite pa tudi resnico!
Pridobivajte „ Kmetijskemu listu"	naročnike In naročnice
meni gre samo za hitro odvajanje male vode, ki stoji v jezeru vso poletje, da izgleda jezero kakor zanemarjena mlaka. S poglobitvijo strug in požiralnikov 'oi se odtok le nizke vode v toliko izboljšal, da bi se odtekla v osmih dneh, medtem ko stoji sedaj voda v jezeru dva do tri mesece. Da se z uravnavo strug in požiralnikov 3e vedno odlaša, je veliko kriva teorija nekaterih strokovnjakov. Fo tej teoriji je namreč ustroj cerkniškega jezera en?k ustroju nekaterih balkanskih periodičnih jezer. Ti strokovnjaki trdijo, da bi se vsled poglobitve požiralnikov v jezeru voda zopet v jezero zlivala, čim bi začela voda v jezeru vpadati. In to trditev h-jočem z dokazi ovreči.
Daljav« med požiralniki v cerkniškem jezeru in med izvirki v Bistri in Verdu ,znaša v zračni črti 20 km. Ker pa ve.mo, da se voda v svojem toku ne ra vna po zračni črti, ampak da so podzemski rovi kolikor toliko zviti, naj znaša daljava podzemskega toka 30 k:an. Višinska razlika med cerkniškim jezerom in izvirki v Bistri in Verdu znaša 258 m, kar da na daljavo SO ltm m pro mille padca. Mislim, da. ni treba še posebe poudarjati, da ve to velikanska strmina. Tudi iz dejstva, da je kamenje v požiralnikih od vodo močno izglodano i n izbrušeno, da se čuje med skalovjem močno bobnenje vode, nam potrjuje, da ta velikanska strmina v resnici obstoja. Jasno je torej, da voda pri toiiki strmini po poglobljenih požiralnikih ne bo nazaj tekla .v jezero.
Da pa nima poglobitev požiralnikov nikakih slabih posledic za nižje kraje, je razvidno iz sledečega:
Leta 1908. smo posestniki jezera nabrali med seboj vsoto 2300 K za poglobitev Male Karlovice in nekaterih strug. Na okrajno glavarstvo v Logatcu smo vložili prošnjo, da nam dovoli to delo irsvršiti. Od okrajnega glavarstva na lice mesta poslani ve-ščak je pa podal svoje mnenje v tako nejasnem zmislu, da nam glavarstvo na podlagi te izjave ni dovolilo omenjenega dela izvršiti, ampak nam samo dovolilo, da očistimo požiralnike •Vej in bičevja, ki jih je voda v zadnjem času nanesla in s tem požiralnike zamašila. Vkljub tej prepovedi smo izkopali nekoliko strug in Malo Karlovico za več kakor en meter poglobili. Seveda smo izvršili vsa ta dela tajno, ker sicer bi nas glavarstvo drakonsko kaznovalo. Da je bilo to delo precej obsežno, se razvidi iz tega, da smo porabili 40 kg smodnika in 35 dinamitnih nabojev.
Od tega časa se mala voda veliko hitreje odteka, kar ima velik učinek na razvoj trave, katera se je po množini in kakovosti precej izboljšala. Tudi kraji, kjer poprej ni rastla traja, so se začeli zaraščati.
V Planini, Bistri in Verdu se niti najmanj ne opazi, da bi že izvršena dela slabo učinkovala na te kraje, dokaz torej, da za nižje ležeče kraje ne bo imelo nikakih slabih posledic, tudi če se požiralniki do skrajnosti temeljito regulirajo.
Pripomnim še, da ne prihaja vsa voda iz jezera v planinski kotlini na dan, ampak da se je velika množina odteka naravnost v Bistro.
Zaradi sedanjih nenormalnih razmer se z delom v velikem obsegu še ne more pričeti, začne naj se pa takoj z najnujnejšimi deli! Le začne naj se že enkrat, ker je zadeva tako nujna in bi bil naravnost pregrešek, če bi se z deli še nadalje odlašalo. Kadar se bo pa delo pričelo, naj se ozira na mnenje tistih domačih ljudi, kateri imajo vsled mnogoletnega opazovanja požiralnikov, največ izkustva.
Na koncu naj mi bo dovoljeno še neko zagonetno vprašanje razjasniti.
Pred davnimi- leti ni bilo jezera, ali boljo rečeno, mala voda je takoj, neposredno za veliko vodo, odtekla. Jezero je bilo torej suho od konca meseca marca pa tja do konca meseca oktobra. Dokaz temu so ostanki velikih hrastovih dreves in korenin, ki se nahajajo na raznih krajih v jezeru v zemlji. Kaj je torej provzročilo, da je začela mala voda v jezeru zastajati?
Požiralnik »Svinjska jama« leži izmed vseh požiralnikov najnižje. Na prostoru 3 do 4 arov sta se poiz-gululi med kamenjem dalje v podzemske votline velika in mala voda.
Ta požiralnik nima oblike rova kakor jih imata Mala Karlovica in Velika Karlovica, ampak ima navpično smer. Ko se je v novejšem času zgradila velika množina vodnih žag ob potoku Cirknišei, katerega struga je vodila naravnost v Svinjsko jamo, kar se še danes pozna, je nanesla voda tega potoka velikanske množine žaganja in v teku let požiralnik popolnoma zamašila. Od tega časa pa tudi datira mala voda v jezeru. Vse te trditve se dokažejo lahko na licu mesta. Omenil sem to, da ovržem mnenje, da je imelo cerkniško jezero tudi v prejšnjih časih isti značaj kakor ga ima dandanes.
Mcrodajnj faktorji naj te moje vrstice uvažujejo, kajti' končno bodo prišli tudi oni do prepričanja, da je treba, z osuševalnimi deli takoj začeti. Naj ne ostane prošnja posestnikov cerkniškega jezera glas upijooe-ga v puščavi. Na državo pa apeliramo, da nam priskoči gmotno na pomoč in »žrtvuje« par milijonov kron za osuševanje cerkniškega jezera. Denar, nakazan v te s vrhe, nikakor ne bo »žrtvovan«, ampak bo prinašal obiio koristi tako državi kakor posestnikom. Z narodnogospodarskega stališča bodo ta dela neprecenljive važnosti.
Še marsikaj bi rad pripomnil, toda za sedaj naj zadostujejo te vrstice. Če pa potrebuje kdo kako pojasnilo, sem mu drage volje na uslugo.
Razdelitev Auersperga v
kneza Žužemberku.
Splošno znano je še, kako so klerikalci, na čelu jim Vehovec in Gnidovec, v Zužemkerku zavlačevali volitev občinskega agrarnega odbora, in kako je Vehovec pristransko in v korist klerikalcev sestavljal volilne imenike, tako da je bilo poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljani primorano mu odvzeti vodstvo volitev in postaviti komisarja.
Pri volitvah so klerikalci vsled zlorabe cerkve in neznosnega terorja in ker so volile tudi gospodične, zmagali nad samostojnimi kmeti z večino kakih pet do sedem glasov.
Zmage pijani, dasi od poverjeni-štva še nepotrjeni klerikalni občinski agrarni odbor je nato kar čez noč določil dan delitve knezove zemlje. To pa je onemogočilo takrat poverjeništvo, ki je poslalo na lice mesta nove funkcionarje. Vsi napredni elementi so bili vsled takratnega zatrdila s kompetentne strani, češ da se bo zemlja kneza Auersperga v Žužemberku delila pod nadzorstvom funkcionarjev poverjeništva in da bo tudi še potem čas vlagati pritožbo, pomirjeni. Zato je učinkovalo sedaj kot bomba, ko se je pred nekaj dnevi začulo, da je poverjeništvo potrdilo agrarni odbor in takoj tudi odobrilo njegovo razdelitev ter da je vsaka pritožba proti njegovi nad vse krivični razdelitvi izključena. Vsakdo si lahko sedaj živo predstavlja, Laka gospodarska zmeda je nastala vsled tega pri nas in kake neverjetne gospodarske neprilike je to čudno postopanje rodilo.
Nastopila je doba obdelovanja polja. Prizadeti prosilci in zemlje krvavo potrebni ljudje pa niso pričakali, ko je bil za to že skrajnji čas, še nobene razdelitve. Ker so vprašali prizadeti, kaj naj store, se jim je pri poverjeništvu reklo, naj zemljišče, ki ga sedaj imajo, naprej obdelujejo ter z njim kot dosedanji zakupniki razpolagajo. To so tudi storili. Pognojili, obdelali in posejali so njivski svet ter bili prepričani, da je stvar v redu. Ivo so potem čez skoro dva meseca zvedeli, da je od njih obdelani svet deloma in čeloma drugim prosilcem dan v zakup, so se razumljivo vsi silno razburili. Mnogo ljudi je drlo v Ljubljano k poverjeništvu in zahtevalo, da se take nove odredbe in razdelitve zakupov prekli-čejo. Nekaterim se je to tudi posrečilo in misliti si moramo, kako so postajale razmere in medsebojni odno-šaji zakupnikov še bolj zmedeni. In dogajalo se je, da je novi zakupnik hitel na že obdelane in posejane njivo, plod ' tujega truda in stroškov, ter daje njivo znova preoral in nalašč drugače posejal in obdelal. Na njivah so se odigravali prizori, ki spadajo pod kazenski zakon in ld rode hude civilne pravde. Ljudje te-
kajo k zastopnikom in sodišču, ogibajo se upravnih krivcev in zmešnjava nastaja za zmešnjavo. In takih primerov je nebroj. Zakupnik dobi danes svoj odlok, ki se ga jutri prekliče. Kaj je tega treba iu zakaj se ni postopalo objektivno? Pameten in trezen opazovalec pa se prijemlje ob taki anarhiji za glavo.
Take razmere so nevzdržne in jim je treba napraviti energičen konec! Ljudem, ki so vsled nepravočasne razdelbe po poklicanih faktorjih obdelali svet kot dosedanji zakupniki, treba za enkrat vsaj za tekoče leto dotična zemljišča pustiti v porabo. To zahtevata pravičnost in zdrav razum. To velja za njivski svet. Zgoditi pa se mora to takoj in treba je, ker je v vsakem odlašanja nevarnost, nemudoma odposlali veščo uradno osebo na lice mesta, kateri je pritegniti poleg reprezentanta agrarnega odbora tudi zastopnike nasprotne strani, zlasti zastopnike »Samostojne kmetijske stranke«.
Da bo pa bralcem in vsej javnosti jasno, kako se postopa pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani, naj pa služi v dokaz nastopni odlok tega urada z dne 14. maja 1921., št. 1958, občinskemu agrarnemu odboru v Žužemberku: »Z ozirom na potrdilo županstva po eni in davčnega urada po drugi strani, iz katerih je razvidno, da poseduje Anton Zlajpah 3.5708 ha svoje zemlje, Alojzij Medved pa je brez vsakega zemljišča, se odboru naroča, da izvrši zamenjavo zakupnega travnika Antona Zlajpa-ha z onim Alojzija Medveda. Ta zamenjava naj se tudi izvede v tuurad-nem imeniku štiriletnih zakupnikov. Okrožni agrarni' poverjenik. Doktor Bernčič s. r.« In ta odlok -se je dne 19. maja 1921. preklical, četudi je ta gospod dne 17. maja 1921. trdil, da ga nebo in zemlja ne pripravita h kaki izpremembi. Ampak to je veljalo le za naprednjake, ne pa za klerikalce. Opozarjamo naše poslance na to protiljudsko delovanje agrarnega odbora in poverjeništva za agrarno reformo ter pričakujemo, da se bo stvar temeljito in popolnoma preiskala in pravica uveljavila.
Dobrna pri Celfn.
Dobrnski kaplan Franc Hrastelj je dne 8. maja po prvem cerkvenem opravilu na vaškem trgu pod cerkvijo tri četrt ure ^elo hujskajoče govoril. Sramotil je «Samostojneže», češ da so sami faloti, goljufi, tatovi. Navedel je imenoma več oseb iz Dobrne v zvezi s predstoječimi psovkami. V svoj govor je pritegnil tudi Kamenškove otroke, češ da se vidi na njih slaba vzgoja, s čimer je hotel doseči še večji efekt za svoja očitanja. Poslancem SKS. ie očital, da so prodali avtonomijo, da so krivi visokih davkov itd. «Kancelparagraf» je obsojal s farizejskimi izvajanji in ga slikal tako. kakor da bodo hodili žan-darji po duhovnike na prižnico. Ves govor je bil žaljenje in obrekovanje krajevnih zastopnikov SKS. ter huj-skanie zoper obstoječo zakonodajo in zoper Srbe. (Pred sodišče z njim! Op. urednika.'* Med govorom je župnik Kukovič hodil po trgu, hrulil posamezne pristaše naprednih strank, češ: «Slišiš, kaj govori? (kazoč na kaplana). Ali te ni sram? Pfuj!» in pljuval pred ljudi.
Vsa ta podla komedija je bila dobro pripravljena, kajti župnijska «lajbgarda» se je zbrala polnoštevil-no in obstopila tako gosto kaplanov stol, na katerem je govoril, da ni mogel noben drug blizu. Ker je bil za naprednjake ta nastop v obliki javnega shoda veliko iznenadenje, zato je bilo na trgu le malo mož, kateri niso mogli drugega, kakor da so župniku krepko odgovarjali, ko jih je osebno hrulil.
Kaplan je svetoval, naj klerikalci na dan volitve pomečejo pristaše SKS. iz občinske hiše, nakar je pričela groziti množica z besedami: «Jim bomo že pokazali, če pridejo volit! Iz roke v roko bodo šli!*
Na naprednjake so pritiskali na vse pretege. Kar se ni dalo doseči z ženskami, to je skušal doseči kaplan osebno, v spremstvu več agitatorjev od hiše do hiše. Kaj je vse po hišah govoril, se bo šele počasi zvedelo. Toliko je pa že dognanega, da so njegovi agitatorji imeli parolo: «Proč od Srbov!®, da dobimo tako avtonomijo, vojake iz Macedonije in znižanje davkov.
Vseskozi napreden kmet Juri Čret-nik iz Vin je dejal: «Vse se mi do-pade, samo to ne, da je SKS. preveč zvezana s Srbi*. To prepričanje pa
si je pridobil v hiši svojega očeta v Klancu, ki je v službi klerikalcev.
Župnik Kukovič je izpostavil dne 8. maja pri pozni sv.'maši najsvetejše in izpred oltarja z jokajočim glasom o SKS. rekel, da so njeni pristaši bogokletneži, za katerih spokor-jenje je odrr.olil nato tri očenaše.
Procesij križevega tedna se udeleži običajno vsa šolska mladina z učitelj stvorn na čelu. Due 3. maja, t. j. na dan občinskih volitev v slover.j-graškem okraju, je šlo sicer vse uči-teljstvo z deco vred za procesijo, ki je bila odrejena na precej zgoanjo (šesto) uro, toda kaplana Hrastija ni bilo pri procesiji, ker jo je odkurii v sosednji Št. Janž na volišče agitirat.
Kaplan poučuje veronauk v šoli ob torkih in petkih. Ker je padel tedaj njegov učni čas na torek (dne 10. maja), mu je pomagal nadučitelj Smid na ta način, da je šel v ponedeljek dne 9. maja v Celje in da je kaplan ta dan namesto v torek svoj pouk na šoli opravil ter bil nato dne 10. maja lahko ves dan na volišču, kjer je ljudi nesramno teroriziral.
Pozimi je poslala na smrt bolna žena, po domače Martinovka iz Brc, po spovednika. Kaplan je rekel takrat, da je škoda podplatov in ni šel. Žena je umrla brez spovedi. Ko se Je očitalo to v nedeljo dne 8. maja župniku, se je le-ta doslovno izjavil: »Kaplanu sem to jaz prepovedal, ker jaz sem gospodar v župniji dobrnski, in sicer sem n^-^vedal to vsied tega, ker...» (Zupnikovega očitka iz ozirov na dostojnost ne moremo ponoviti.)
Volitve občinskega odbora se je udeležilo na Dobrni izmed 367 volileev 259. SLS. je dobila 219, SKS. pa 40 glasov, oziroma SLS. 14 odbornikov, SKS. pa 2 odbornika. Klerikalci so privlekli na volišče vse svoje pristaše in pregovorili z grožnjami in denuncijantstvo"1 najmanj še 20 na-prednjakov, da so volili klerikalno. Na druge volilce pa so zopet vplivali s takimi grožnjami, da niso prišli na volišče. Poleg tega je bilo iz volilnega imenika izpuščenih kakih 50 volileev, naj odličnejših naprednjakov. Ker je onih 108, ki niso prišli na volišče, neoporečno naprednega mišljenja, izgleda klerikalna trdnjava Dobrna v resnici čisto drugače, kakor pa jo kažejo klerikalci zunanjemu svetu.
Naš zaupnik pri skrinjici SKS. (Vinko Jamnikar, mlad, inteligenten in zgovoren kmet) se je izrazil po volitvi: «Po vsem tem, kar s odelali klerikalci na volišču (v občinski hiši), je pravo čudo, da se je kak na-prednjak sploh upal priti na volišče. Naprednjaki, ki so vendar prišli, se pa gotovo ne boje pekla, kajti huje tam gotovo ne more biti, kakor je bilo tu.»
Če bi nc bil navzoč komisar, bi bilo prišlo gotovo do kaj hudega, ker nekaj naših pristašev ni odnehalo in so do zadnje ure vztrajali pred voliščem v osebnem boju s celo kopo nahujskanih klerikalnih agitatorjev.
Pripomnimo naj le še, da to pot ni bilo na volišče topliškega oskrbnika Jnnkoviča in šolskega vodje Šmida ter da se je Jankovič indirektno, Šmid pa direktno potegoval za klerikalce.
Pokrajinske vesti.
(Današnja številka obseza osem strani.) Kljub ogromnim izdatkom dopri-našamo t® veliko žrtev, ker upamo, da bodo vpoštevali našo dobro voljo tudi vsi naši čitatelji. Zato vsi na delo za naš list! Nabirajte naročnike, prispevajte za naš tiskovni sklad, da bo «Kmetijski list* tako mogočen in silen, kakor je mogočno gibanje, katerega glasilo je! Krajevni odbori, agitatorji, somišljeniki, tekmujte med seboj v delu za naše glasilo, ki je naše prvo orožje! Krvavo je končala kmetska vstaja, ker so bili kmetje neoboroženi, tudi sedaj bo zaman naš napor, če bomo brez orožja. Zato delajte za naš list, da zmaga Stara pravda! —-Uredništvo.
(Seje načelništva) se vrše vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu. Posebna vabila k sejam se ne razpošiljajo. Člane načelništva opozarjamo, naj se sej redno udeležujejo. — Tajništvo.
(Sestanek okrajnega odbora SKS. za radovljiški okraj) bo dne 12. junija ob treh popoldne pri Krištofu v Lescah. Udeležba za vse krajevne odbore obvezna!
(Poverjenik za javna dela dipl. agr. A. Jamnik) sprejema stranke redno vsako sredo in vsako soboto od devetih do trinajstih v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 1/n.
(V pokrajinski odbor «Jugosloven-ske Matice«) je izvoljen kot zastopnik SKS. tovariš inž. Kosmač. Podpirajte «Jugoslovensko Matico»!
(Vsem delničarjem «Ekonoma».) Zadnje dni smo razposlali vsem krajevnim organizacijam SKS. seznamke delničar-
jev »Ekonoma* in pristopnice, ki naj I jih vsi delničarji podpišejo, kakor je v priloženi okrožnici navedeno. Vse >lru-jgo je razvidno natančneje iz članka i pod naslovom «Ekonom* in ia pri-jložene okrožnice. Ker bo občni zbor novega »Ekonoma*, osrednje gospodarske zadruge, že meseca julija, prosimo vso zaupnike in delničarje, da sc s podpisovanjem pristopnic požurijo, ker drugače se ne bodo mogli udeležiti občnega zbora.
(Katoliška procesija v Beogradu) se je izvršila na Telovo tako slovesno, kakor je niti v Ljubljani ne vidimo vedno. Najlepši dokaz, kako lažnive ?.o vesti klerikalnDi listov, da »Beograd zatira katoliško vero*. Kakor rečeno, ■»rocepija je bila nad vse slovesna. Regenta. ki je odsoten, je zastopal pri procesiji polkovnik njegovega štaba, vlado je zastopal minister Pucelj, i Klub samostojnih seljakov* poslanca Majcen in Kušar in ustavotvorno skupščino njen predsednik dr. Ribar. Zastopana sta bila zpIo odlično tudi diplomatski zbor in občina Beksrrad. Pa tudi drugo občinstvo se je v velikem številu udeležilo procesije. Vojaštvo, ki je bilo pri procesiji, je oddalo običajen salu t.
(Vse naša somišljenike in pristaše, bi bi bili žaljeni v klerikalnih listih,) pozivljemo, da tožijo odgovornega urednika dotičnega lista. Klerikalci so namreč osnovali celo pisarno, ki nima drugega namena, kakor preganjati naš list s "tožbami. Zato zob za zob! Oni hočejo uničiti »Kmetijski list* s tožbami in stroški, mi jim pa povrnimo vse to z obrestmL Zato proč s priza-nesljivostjo in vsakega klerikalnega obrekovaica pred sodišče! Kdor ne zna vložiti tožbe, naj se obrne na naše tajništvo v Ljubljani. Pripominjamo, da izroča ustavotvorna skupščina vse poslance, ki so toženi radi častikraje. Zato Štajerci, ki trpite najbolj vsled klerikalnih obrekovanj, na noge, da bosta pomnila »Slovenski gospodar* in »Straža*, kaj se pravi kopati drugemu jamo.
(Ne podpisujte nobene izjave za avtonomijo, ne glasujte za nobeno avto-nomistično izjavo, če prihaja od klerikalne strani!) Vsaka klerikalna beseda je laž in vsakršno njih delo le v propast ljudstva. Tudi če vam darove poklanjajo, so le-ti samo v vašo škodo. Potem avtonomije bi radi zlezli zopet kvišku, ker so vsled svojega lopov-stva propadli. Zaradi tega so avtono-misti in zaradi tega jim ne pomagajte!
(Dopisnikom.) Klerikalni lopovi so iznesli novo podlost. Pošiljajo nam per-fidno sestavljene notice, v katerih napadajo naše ljudi. Da hi njih barabija bolj uspela, napadajo obenem zupniBi ali kaplana. Ker je nam nemogoče kontrolirati vse take dopise, zato prosimo vse svoje dopisnike, v kolikor seveda niso že nam dovolj znani, da pošljejo vse svoje dopise le potem krajevnih odborov SKS., katerih vsak naj pritisne svoj pečat na dopis. Ker moremo le tako klerikalno lopovstvo ubiti, zato upamo, da nam bodo šli vsi dopisniki rade volje pri tem na roko. Vsi naši pristaši naj si pa zapomnijo to novo klerikalno barabijol — Uredništvo.
(Članek o cerkniškem jezeru,) katerega je spisal naš vrli tovariš Martin-čič, posestnik v Dolenjem Jezeru, bo vzbudil gotovo splošno zanimanje ne-b med narodom, ampak tudi pri gotovih »faktorjih*. Kakor smo informirani, je stopilo osušenje cerkniškega jezera v akuten stadij in se bo pričelo z deli še to leto. Ustanovljena je že vodna zadruga, pa tudi potrebni kredit je odobren. Ob priliki se bomo k temu velevažnemu vprašanju še povrnili.
(Jugoslovanski škofje in agrarna reforma.) V »Narodni politiki* je izšel članek zagrebškega nadškofa drja. Baaerja, najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v naši državi, v katerem se izreka zoper izvedbo agrarne reforme na cerkvenih posestvih, in sicer zaradi tega, ker jo vlada priznala muslimanom posebne pravice glede agrarne reforme. Nadškof zahteva dalje, naj se vrnejo cerkvena posestva cerkvi. Posestva naj daje duhovščina sama kmetom v najem, oziroma v odprodajo, in državno oblastvo naj jih samo nadzoruje. Nadškof tudi protestira, ker je vlada odpravila vse dajatve kmetov cerkvenim posestnikom v Dalmaciji. Končno zahteva nadškof, da se vpostavi prejšnje kolonsko stanje kmetov v Dalmaciji. — Sicer nas silno srbe prsti, da bi prav pošteno povedali svoje mnenje, glede nadškofovih zahtev, ki so protiljudske v vsakem pogledu. Da pa ne bodo zopet lagali čez nas na vse pretege, hočemo čisto mirno in stvarno razložiti svoje misli, o katerih si naj ustvari vsak bralec svoje mnenje. Prvič je med muslimani in cerkveno posestjo majhna razlika. Muslimanom se da odškodnina, ker jim je odvzeta privatna lastnina in ker so oni tudi poljedelci. Cerkvena posest pa ni nobena zasebna lastnina in noben duhovnik ni kmetovalec. Popolnoma
Samostojen je tisti, ki misli s svojo glavo. Sramota tistemu, ki še vedno misli ie to, kar mu dovoli gospoda I
Ko šE prečita! Ust, ga ras zavrzi, ampak daj ga čitati še dragim!
5
nesoclalno je, če se zahteva, da bodi kmet samo najemnik na tisti zemlji, ki daje plod edino vsled njegovega znoju. Ker obstoji v vsej državi kolon-sko razmerje samo še v Dalmaciji, zato je p-avieao in pošteno, da je to razmerje nehalo. Dotičnik, ki je proti temu, ie nasprotnik ljudstva. Sedaj pa stavimo samo eno vprašanje, na katerega s: naj odgovori vsak bralec sam. Ako najvišji cerkveni dostojanstvenik zahteva take stvari, kaj smemo torej zahtevati od njemu podrejenih ljudi? Kaj naj ti podrejeni ljudje store, da bodo ustregli i svojemu poglavarju i ljudstvu, čigar zastopniki hočejo biti? Spravite to v sklad in damo Vam nagrado!
(Ob priliki prepovedi čitanja spisanih govorov) v poslanski zbornici, jo pisal »Slovencc«, da bodo sedaj poslanci SKS. vedno molčali, ker niso zmožni govoriti brez spisanih govorov. Konsta-tiramo, da nista mogla klerikalna poslanca Božko Rajič, župnik, in Barič, uradnik, govoriti v zbornici, ker nista smela čitati govorov, govoriti pa nista znala. Naši poslanci pa govore, kadar je za to potreba, brez spisanega govo ra, tako da klerikalce prav hitro mine veselje, kosati se z njimi, kar je najlepše dokazal tovariš Drofenik s svojim zadnjim govorom.
(Stanovnikov atek) so danes v »skrivalnici«. Kdor prebere ves list, jih najde.
(Zakaj so atek v skrivalnici?) Ker
vemo, da atek niso ravno prevelik prijatelj branja, smo jih dali danes, ko jc naš list osem strani obsežen, v skrivalnico, da morajo prebrati kar ves list. Upamo, da si pri tem ne pokvarijo oči.
(Tako-le delajo klerikalni poslanci ali farbarije poslanca Škulja.) »Slovenec » je prinesel izpod peresa dolenje-vaškega fajmoštra v običajnem in tega moža vrednem demagoškem duhu pisano notico, v kateri laže, da mu je minister saobračaja odgovoril na njegovo interpelacijo v seji skupščine dne 18. maja. Konstatirajmo zato mi resnico! Prvič: res je, da je poslanec Škulj stavil gledo vagonov upit, toda samo ponižno vprašanje in ne interpelacije, kakor trdi. Drugič: poslanec Škulj se je za odgovor na svoj upit tako malo zanimal, da ga sploh ni bilo v zbornici, ko so bili odgovori na dnevnem redu; zategadelj mu po poslovniku g. minister tudi ni mogel odgovoriti ter jo tako pravo upitača (vprašalea) na odgovor o tem predm-3-tu popolnoma propadlo. V stenografskih beležkah br. 25 z dne 18. maja na peti utrani sredi prve kolone stoji doslovno: »Predsednik dr. Ivan Ribar: Reč ima g. ministar saobračaja, da odgovara na pitanje g. Karola Škulja o snabdevanju (preskrbi) transportnih sredstava, koja su potrebna Sloveniji za drvarsku (lesno) trgovinu. (Pi-tač nije prisutan. [Vprašalec ni prisoten.]) — Toliko je znano vsej skupšči ni o Škuljevi interpelaciji, Ribnieani pa čakajo na vagone, ki jih bo rodilo Skuljevo poslančevanje. Tako »delajo* klerikalci! Zapeljani kmetje, le volite še vnaprej klerikalne poslance, boste saj v resnici veliko dosegli!
(Klerikalci priznavajo, da niso kmetska stranka.) Kolikokrat smo že poudarjali, da klerikalci ne marajo za km e trki program, da SLS. ni mari za kmeta, da je takozvana »Kmetska zveza« samo pesek v oči volilcem in le privesek župnijske stranke, ki ima namen loviti na limanice kmetske glasove ob volitvah. Sedaj pa to naše mišljenje in pisanje o klerikalcih gospoda SLS. tarna priznava in potrjuje kot resnično. Glavni Korošcev organ, cvet klerikalne žurnalistike, mariborska »Straža« z dne* 27. maja v svoji 58. številki na drugi strani v drugi koloni z vsemi štirimi otežil je okrog sebe in se brani sumnje, da ima kaj sličnega na programu, kakor druge agrarne stranke, n. pr. SKS., srbska zemljoradnička stranka, češka agrarna stranka itd. List pa končuje omenjeno konstatacijo tako-le: »Kako je moglo ,Jutro' zmetati SLS., SKS. in pa zemljoradnike v eno korito, nam je nerazumljivo, ker naši stranki kot bodoči članici seljačke internacionale ni nič znanega o kaki skupni organizaciji agrarcev. kar SLS. ni bila in ne bo, ker odklanja pogubonosno razredno stališče.* Kdaj bodo še tisti zapeljani kmetje spregledali, ki danes še tavajo za farovškimi »Kmetskimi zvezami« in poslušajo župnijske fraze o kmetskih interesih??
(Reakcionarji na pohodu.) »Slovenski gospodar« piše, da je narodno gledališče v Ljubljani nepotrebno. Nadškof dr. Bauer se poteguje za kolonat. Z eno besedo: Duševno in gospodarsko feužnost kmeta bi imeli radi, da bi jim cvetcla potem pšenica. Toda urezali so se. Živimo v 20. in ne v 15. stoletju.
(O demagogiji piše «$lovenec».) To je tisti »Slovenec«, ki je do sedaj potolkel šo vse demagoge in ki si je že s tem zaslužil zlato kolajno v demagogiji, ker je v njej tako mojstrsko iz-
vežbal po vrsti vse klerikalne liste. Pa o klerikalni demagogiji prihodnjič kaj več in nekaj prav mastnega.
(«S!ovenski gospodar«,) najbolj podel list vse Jugoslavije, je nesramno napadel predsednika «Kmetijske družbe«, g. Pirca. Ko prejme odgovor, ki mu gre, bomo ta odgovor javnosti sporočili. Toliko v pojasnilo onim, ki či-tajo ta izmeček slovenskega časnikarstva.
(Pobožne želje.) «Domoljub» si mane roke in se veseli, češ da prihaja toliko »Kmetijskega lista« nazaj, da smo čisto obupani. Velik blagoslov «Domo-ljubovim« pobožnim željam!
(Ubogajo.) Pisali smo, da je iznašla »Jugoslavija«, neodvisen narodno-so-cialistični list, nov način žurnalistike. Kakor vidimo, so naše besede le nekaj pomagale, ker sedaj so osebno polemiko že postavili iz uvodnika in jo uvrstili med prve notice pri ljubljanskih vesteh. Upamo, da pridejo poča?i do popolnega spoznanja in da najdejo mesto za polemiko »po naročilu gosp. dr. Š.«.
(Klerikalno maščevanje.) Kakor smo zvedeli, je klerikalni župan na Dobrni pri Celju — znani nereelni prekupčevalec — takoj pri prvem županskem opravku pokazal, da klerikalec ne zna biti kot župan nepristranski. Iz gole strankarske pretiranosti in osebne zavisti je odrekel našemu pristašu K. stavbno dovolilo za konjski hlev in s tem zavlekel izvršitev nujne gospodarske potrebščine. Upamo, da bo g. lina pristojnem mestu izposloval, da se bo župana poučilo, da mora uradovati nepristransko. Okrajno glavarstvo v Celju pa opozarjamo na ta primer pri-stranosti, osobito še z ozirom na važnost tega občinskega urada gledo tujskega prometa državnih toplic.
(Prepovedana nebesa.) Občinske volitve dne 8. maja. Sijajna zmaga SKS. Maščevanje: G. Ignacij Barle, posestnik, Roje. Užaljen, da lani na sv. Rešiijega Telesa dan iz osebne mržnje do mene niste hoteli priti v župnišče, sem za procesijo določil drugega nosilca neba, N a C a t e ž u, 25. maja 1921. H. P o v š e s. r., župnik. — G. Josip S o 11 a r, posestnik, Roje. Ker Vas noga boli in tudi Babic ne more lahko neba nositi, sem za procesijo namenil Vašega zeta, da bo nebo nosil. N a Č a-t e ž u , 25. maja 1921. H. P o v š e s. r., župnik. — Nauk: »Odpustite svojim sovražnikom ...» Drugega dostavka menda ni treba!
(Na šentjanški železnici) je sedaj urejen vozni red tako, da popolnoma ustreza potrebam in željam prebivalstva. Beležimo to dejstvo z zadoščenjem; ker jo v znatni meri to uspeh naših pristašev. Zahvaljujemo se pa tudi inšpektoratu državnih železnic, ker j preskrbelo nov vozni red in pred vsem. ker je uvedlo še četrti vlak. Iz vsega se pa tudi vidi, kako se dado mirnin potem dos°či lepi uspehi, samo če je dobra volja. Ker so imeli dobro voljo tako prebivalstvo kakor inšpektorat, je tudi uspeh ugoden.
(Efektna loterija v korist zgradbe «Sokolskega doma» v Novem mestu.) Ministrstvo poljeprivrede i voda je dovolilo efektno loterijo v korist zgradbe »Sokolskega doma« v Novem mestu pod pokroviteljstvom »Mestne hranilnice«. Loterija obseza 200.000 sreči; po 1 dinar z 1297 dobitki v skupni vrednosti 212.500 K. Glavni dobitek znaša v gotovini 6 0.0 0 0 K Žrebanje bo dne 2. julija t. 1. ob osemnajstih pod državnim nadzorstvom v dvorani novomeškega mestnega magistrata. Sezajte pridne po srečkah in podprite dobro stvar!
(Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrbo za sodni okraj Ljutomer) je imelo do sedaj 6679 K 42 v dohodkov in 4165 K 80 v izdatkov. Dohodki sestoje iz državne podpore, članarine društvenikov, raznih darov in zbirk šolskih vodstev in župnijskih uradov. Imen darovalcev zaradi pičlo odmerjenega prostora ne moremo navesti. Društvo je podprlo do sedaj 38 otrok vsega sodnega okraja, deloma z blagom za obleke, deloma z denarjem. Poleg tega je razdelilo med vojne sirote 50 parov lepili čevljev. Društvo se obrača do vseh človekoljubnih src s prošnjo za izdatno podporo v denarju in blagu.
(Za naš tiskovni sklad) je poslal tovariš Ivan Ozvald iz Osilnice 50 kron. Živeli
(Za «Jugos!ovensko Matico«) so darovali zavedni Pečani 100 kron. Živeli!
(Preserje.) Za župana je bil izvoljen tu naš vrli pristaš J. Kovač. Dobil je 15 glasov, nasprotni kandidat pa le 9. Preserje je trdno naše! Živelil — Ob županski volitvi v naši občini je bilo nabranih na predlog prejšnjega župana tovariša Filipiča za naš tiskovni sklad 210 kron. Živeli darovalci!
(Iz Šmartna v Tuhinju.) Naši prever-ni klerikalci se potuhnjeno vesele. V zadnjem «Domoljubu» pišejo, kako sijajno da so izpadle za SLS. občinske volitve. Lažnivci! Ves dopis sta samo puhla bahari ' in prazna slama za «Do-
i!
Zfevedajia ss, da je naše želo, združeno s hrvatskimi in srbskimi kmeti, delo v varstvo zasebnega imetja. Zato nas podpirajte in se glejte nas 3 zadovoljstvom od daleč! Naše delo ja težko. Organizacija se ne ustvari sama, ampak zanjo je treba maogo dela m denarnih žrtev. Zdramite ss torej ia prispevajte sa SKS.! Bajta raje sedaj nekaj, kakor pa kesneje vse ia šs ži?Ijenje po vrhu!
moljubov2» lažnive jasli. Zategadelj pa naj podamo v nastopnih vrstah resnico, da bo pribita laž. Naša župnija Šmartno, v kateri ima veliko politično besedo g. župnik Opeka, sestoji iz treh malih občin, in sicer Loko, Hrušovke in Šmartna. Na Lokah ni bilo volitve, kajti mi smo zmagali brez boja, ker klerikalci niti lastne liste postaviti niso mogli. — V Hrušovki je razdelil naš patron sv. Miklavž po bratsko odbornike. Vsaka stranka jih je dobila po pet. Pri volitvi župana, ki je bila dn 14. maja. je dobila naša stranka župana in oba svetovalca. Ker so se pa klerikalci pritožili, so jc dne 28. maja ponovila volitev, ki pa je dala prav tak rezultat kakor prva. Po klerikalni listi izvoljeni Jernej Podbregar je namreč pristopil k nam in tako smo imeli mi šest odbornikov, klerikalci pa le 4 odbornike. — V Šmartnem so dobili klerikalci šest odbornikov, mi pa štiri odbornike. Naravno, da je pri županski volitvi zmagala SLS. V starem odboru je imela SKS. samo dva odbornika, sedaj jih ima še enkrat toliko; pri prihodnjih volitvah pa bomo tudi to število podvojili, v kar nam pomagai naš patron sv. Martin!
(Iz Sel pri Kamniku.) Tako zajezene občine še ni imel noben župnik na Kranjskem, kakor jo ima župnik To-mažič v Selih. Selani so dobri hribovski možje, ki marsikaj potrpe. Zato s pustili tudi župnika rogoviliti do občinskih volitev. Ko si je pa mladi župnik izbral za župana faiiranega liberalca Jaka ta, je pa struna počila. Bilo je sicer res, da je bila vložena za volitev občinskega odbora samo lista S' na kateri je bil na prvem mestu «Ober-zvezar« Jaka, Toda, ko so predložil' listo drugim kandidatom v podpis, je pa vneti kandidat odrekel svoj podpis in Jaka je moral zginiti z liste. Župni' je naprej rogovilil. Toda možje so šli k njemu in mu dejali, naj pusti starej-šinstvo v miru. In bil je mir. Župnija Sela je bila v Sloveniji edina, ki ni imela do sedaj niti enega pristaša SKS., sedaj pa so že novi župan ter oba svetovalca pristaši SKS. Tako vstaja sama od sebe samostojna zarja in zato se mora v tej župniji prej ko mogoče ustanoviti odbor SKS.! Živeli Selani!
(Iz starološke občine.) Pravica in razum zmagujeta, tako piše neki dopisnik v »Domoljubovi« 21. številki. Res je to, kar se je pokazalo tudi pri volitvi občinskega odbora, pri kateri je dobila SLS. od svojih dosedanjih 24 odbornikov le 14, nasprotne stranke pa 10 odbornikov. Vidi se, da je razum skoraj že zmagal in da manjka do popolne zmage le še malo. Da bi bila zmaga klerikalcev sijajnejša, je napel gospod s Trate vse svoje sile in oble-tal vse hiše, celo take, ki jih ni niti več pogledal, odkar je nehal rekvirirati. Pravijo, da je šel nekdo na Križno goro in moral v vsaki hiši počivati — seveda agitirati, toda vse ni nič pomagalo. Tudi Marijine device, ki so molile za dvetretjinsko zmago, niso bi le uslišane. Veliko skrb provzroča klerikalcem županstvo; župana sicer ima jo, toda potrebne večine nimajo. Poleg tega pa še občinsko gospodarstvo ni zavidljivo. Vojno posojilo so izračunali naši brihtni klerikalci tako, da pride na osebo le nekaj vinarjev. In zato računajo dalje, naj bi poplačali to posojilo vsi. Toda ti računi so popolnoma napačni. In zato pravimo: Plačajo naj ga tisti, Iu so ga podpisali, kar bi bilo za nje le malenkost, ker so si med vojno mencla dovolj opomogli. Naši klerikalci trdijo, da ni greh, če laže kdo v prid klerikalni stranki ali če kdo v ta namen bližnjemu čast krade. Obojega se naši klerikalci kaj pridno posiužujejo. Nobena stvar jim ni sveta in nobena laž tako grda, da bi se je ti dični možje ne sramovali. Z zadovoljstvom in s ponosom gledamo samostojni na naše vrste in na naše može v trdnem prepričanju, da bo pristopilo v naše vrste 'še mnogo onih mož, ki jih danes varajo klerikalci, ki se poveličujejo kot edino pravi verniki, čeprav so patentirani lažniki in obrekovalci.
(V Bodovljah pri Škofji Loki) je mnogo brihtnih in zelo izobraženih mož. Svojo duhovitost izlivajo v »Domoljuba«. Lažejo in obrekujejo vse vprek. Ta velikanski napredek so opazili tudi že zminški občani, s čimer pa niso posebno zadovoljni. Pri občinski volitvi je bila pred voliščem častna
straža, ki se je opoldne zamenila in seveda strastno agitirala za klerikalce. Pred volitvijo je imel naš gerent neverjetno veliko dela. Razdeliti je moral vse pasje marke. Hudomušni ljudje pravijo, da jih je g. gerent sam nosil po hišah in pri tem .agitiral za klerikalce, drugi zopet trd«, da je le tako varčen in da je menda denar, ki bi ga moral zaslužiti revni invalid, občinski sluga, zaslužil g. gertmt sam. Smolo so imeli klerikalci tudi pri volitvi. Pravijo, da je bilo več volilnih imenikov in da niso bili vsi euaki. Na volišče j; prišlo več upravičenih volilcev, ki pa niso smeli voliti. In ti vražji samostojneži so vložili baje celo protest proti tej pravičnosti.. Res, najboljši župan bi bil sedanji g. gerent, ker naredi vse sam — občinskega sluge bi ne bilo več treba — pa tudi ljudem postreže in če vidi njih potrebo, jim da celo "malo mošta. Na svidenje pri volitvi župana!
(Lesce.) Seja okrajnega odbora SKS. bo dne 12. junija po premovanju konj ob treh popoldne v gostilni pri Krištofu. Seje se bo udeležil tudi poverjenik za kmetijstvo, tovariš Demšar. Udeležba obvezna! Za načelnika: Až-man.
(Lesce.) Dne 27 maja se je sestavil naš novi občinsld odbor. Za župana >■' bil soglasno izvoljen naš vrli prista tovariš Franc V i d i c, posestni!; in sodovičar v Lescah. Tudi vsi občinski svetovalci so zvesti pristaši SKS. Čast Lescam!
(Sv. Ana nad Tržščem.) Dne 29. maja je bila pri Sv. Ani nad Tržičem volitev župana, pri kateri je zmagal naš pristaš, tovariš France C a r m a n. Dobil jo 9 glasov, socialistični protikandidat pa le 7. Sicer jo slednji pred volitvijo ukal in se trkal na prsi, če? da ne bo nihče drugi izvoljen za župana kakor ravno on. V svojo zmage je bil tako uverjen, da je dal za 10r litrov vina in pripravljal «bal», ki naj bi trajal cele tri dni. Ampak ves up j; šel po vodi. Ker so klerikalni možja pri Sv. Ani spoznali, da se ni dobre na solncu greti skupno s socialisti, ki bi jim pošteno olupili kožo, zato so raje prestopili k nam. — V gostilno Ivana Ankeleta sta prišla po volitvi dva ober-socialista, po domače medveda, ki sc pa vsled slabe vesti nista upala prisesti k omizju samostojnih. S svojimi polomljenimi jadri sta se vsidrala v veži in starejši medved je bil tako potrt, da so bile solzne njegove oči. Ubog; pogorelec! Socialisti, zapomnite si, da moč samostojnih raste in da je vaša diktatura le likava želja! — Organizacija SKS.
(Dolenjsko.) Dolgo že poslušamo in čakamo na to, da bomo brali ali slišali, da se je enkrat ukrenilo nekaj glede vodnega prava, oziroma ribolova. Po starih avstrijskih modah so imeli toke pravice le grajščaki in plemenita gospoda. In v takih rokah je še vedno reka Krka s pritoki. Ker teče voda večinoma po kmetski zemlji, zato bi bilo edino pravilno, ko bi dobil pravico do nje kmet in če bi ne šlo drugače, pa občina. Opozarjamo na to zadevo g. ministra za poljedelstvo in naše gg. poslance ter jih prosimo, naj store vse potrebno, da se napravi enkrat konec starim avstrijskim privilegijem.
(Trebnje.) Združena samostojna lista je zmagala na vsej črti. Župan, podžupan in šest svetovalcev je iz vrst naših pristašev. Živeli volilci! čast trebanjski občini!
(Iz Doberniča.) Za odgovor na »Domoljubov« dopis iz Doberniča z dne 25. maja navajam nastopno: Res je. da je dobila SLS. 13 odbornikov, do-čim jih imamo mi 11, kar označuj'; »Domoljubov« dopisnik za slavno zmago. Toda v resnici jo to le Pirova (navidezna) zmaga, sad nezaslišane agitacije jezuitskega kaplana Hafnerja. Pa tudi ta agitacija, v katero so posegli vsi župnijski pomagači od Marijinih dovic in tretjega reda pa do zadnjega mežna-rskega hlapca, ni preveč zalegla. Od volitev v konstituanto pogrešajo namreč nasprotniki nič manj kakor 82 glasov. Kar se pa tiče očitka, da so bili na naši kandidatni listi ponarejeni podpisi, pa rečem javno, da je to nesramna laž, ki jo lahko dokažem tudi pred sodiščem. Nadalje trdim, da je tisti, ki je dal javno oklicati pred cerkvijo, ko smo ga vpisali sami brez njegovo vednosti in proti njegovi volji, brezobrazen lažnik, ker so na razpolago priče, da se je izvršil vpis z njegovim izrecnim privoljenjem. Grda laž jo dalje, da bi videl kdo naše volilce, kako so so pijani na cesti objemali. Vsi so se vedli povsem mirno in dostojno. Kot nositelj liste SKS. sem sedel pri skrinjici ter le sem in tja tudi postal malo pri vratih volilne sobe. če pa ni bilo volilcev, sem šel na svež zrak,' toda pri tem nisem nikomur prigovarjal, kajti vsi naši pristaši so bili trdni kakor skala, vsled česar je bila vsaka agitacija odveč. Kar se mi pa očita glede županskega stolčka, pa povem, da se nisem nikdar nameraval povzpeti do te časti, katero rad prepuščam drugemu. Kar sem storil, sem
storil za dobro stvar in štejem si v čast, da dopisniku ni dala žilica, prej miru, dokler se ni obregnil ob mojo malenkost. Odgovoril sem samo zato, ker so držim latinskega izreka: Qt'ii tacet, con-sentire videtur. (Kdor molči, pritrjuje.) — Josip š e n i a s. r„ posestnik in občinski odbornik v Doberničah št, 3.
(Pri občinski volitvi v Kostanjevici) je SKS. od volitev v konstituanto napredovala za 44 glasov in dobila 6 odbornikov; socialni demqkratje so nazadovali za 90 glasov, katere so dobili klerikalci, tako da je SLS. poskočila, od 180 na 270 ilasov In dobila 16 odbornikov. Socialisti imjajo 2 odbornika in šteje z njimi protlfclerikalna opozicija 8 odbornikov. Važno jc. da so k o-munisti ali ostali doma ali pa volili s klerikalci, isto-tako tudi nekateri socialisti in večina vaščanov ob hrvatski meji, kjer prevladuje Radieev duh. Pravi kmetje in skoro vsi Kostanjevičani pa so volili listo SKS.
(Bučka.) Pri tukajšnji volitvi občinskega odbora smo navidezno nazadovali. Toda samo navidezno, ker \r rc-1 niči smo napredovali, kajti nam na« sprotne stranke brez naših pristaše^ niso mogle sestaviti niti kandidatnih list. Mnogi naši somišljeniki so namreč zgolj iz želje, da postanejo odborniki, in zaradi tega, ker nismo mogli mi sprejeti vseh na svojo kandidatno listo, sprejeli od drugih strank jim po-nudene kandidature proti temn, (ia pridejo na prva mesta, kar se je tudi zgodilo. Vsled tega je dobila naša lista 57 glasov, oziroma 6 odbornikov, demokrati so dobili 59 glasov, oziroma 6 odbornikov, med katerimi jo pet naših pristašev in samo en demokrat, klerikalci pa so dobili 45 glasov, oziroma 4 odbornike, med katerimi so zopet trije naši pristaši in samo en klerikalec. Namestniki poslednjih štirih odbornikov so sicer sami klerikalci, toda take ničle, da ne pridejo v poštev. Rezultat volitve ie torej tak-le: 14 samostojnih odbornikov in po en demokratski in klerikalni odbornik ter 11 samostojnih namestnikov, štirje klerikalni namestniki in -n demokratski namestnik. Iz vsega toga se vidi, da se vse tur-' a- 1 .iti f>v-mostojnežem ni obneslo, kajti s hujskanjem se ni doseglo drugega, kakor samo zdražbo v občini, ki pa bo imsla še slabe posledice za njene provzroči-tel je, kar naj si le-ti dobro zapomnijo. Lansko leto smo dali pri prosto« voljni beri toliko pšenice, da je je ostalo za prodajo, letos pa tega ne bo- ■ mo več storili, ker smo siti vsakih huj-skarij do grla.
(Farovški Petrarka na Bučki.) Občinske volitve so na nekatere kaplane po deželi vplivale tudi tako, da so jim odkrile poezijo in odprle pesniško žilo. Na Bučki je dobil odličen naš pristaš /. mehko roko napisane sledeče verze, ki so za dolenjskega Petrarko in njegov«; duhovne sobrate tako značilni, da jih radi otmemo pozabnosti. — Glase se:
Po vaseh se lajdra klati,
List se zove »Domovina«,
Pankartu je rodna mati,.
«Kmetski list« ima za sina.
Če si mož pošten, spodoben,
Ne prebiraj, kar ti piše,
Če kristjanu si podoben,
Vrz' oba iz svoje hiše!
Voli v soboto razumno,
Da se reši sreaji slava,
Spusti kroglico pogumno
v prvo skrinj:co, ta je prava!
Ker je jezik tako »krepak« in ritem tako poskočen, priporočamo delce našim Cecilijancem, da mu preskrbe primeren volilni napev.
(Raka pri Krškem.) Pri volitvi občinskega odbora so naši klerikalci doživeli grozno razočaranje. Z gotovostjo so računali in se že tudi očitno bahnli, da bodo prav sijajno zmagali. Pili so že na medvedovo kožo ter delali račun brez krčmarja. Naši zavedni volilci — posebno čast naši mladini! — so jim zmešali štreno. R a I: a je in ostane v naprednih rokah. To so dokazali naši ljudje že četrtič v enem letu. Porazili smo klerikalce pri volitvi delegatov za občni zbor Kmetijske družbe, pri volitvi agrarnega odbora, pri volitvi poslancev za konstituanto in sedaj pri občinski volitvi, pri kateri smo dobili 13 odbornikov, klerikalci pa z velikim trudom samo 11. Zmaga bi bila še mnogo lepša, če ne bi imeli v lastni stranki Judeja. Iškarijota. Predsednik tukajšnjega krajevnega odbora SKS., Alojz Tomažin iz Smednika, nas je zapustil in sramotno uskočil k nasprotnikom. Kmalu potem, ko so bile kandidatne liste objavljene, so mu klerikalci nastavili mrežo in ga vjeli. Mož je bil v dno duše užaljen, ko je zvedel, da ne kandidiramo mi njega za župana, ampak drugega bolj zanesljivega in bolj značajnega odbornika. Klerikalci so Tomažinu obljubili, da ga bodo volili za župana, ako k njim pristopi. In Tomažin, ki nima nikoli dosti časti, če bi jo tudi z
Zahtevamo vse pravice nele sa tvormiškega, ampak tudi za kmetijskega delavca.
lopato za njim metal, je to ponudbo sramotno sprejel, hitro presedlal in »vojo politično barvo sedaj že petič izpremenil. Je pač prav posebno sorte 4intvrn»! Čisto umljivo je, da takega človeka, ki S' vojo barvo izpreminja kakor cigan konja, ki je brez prepričanja iu značajnost? in ki poleg tega zabavlja čez našo dina stijo in brate Srbe, naša državi z vos ta stranka ni mogla predlagati za županski stolec. Ker je ,videl, da pri svoji stranki ne bo dosegel županske časti, po kateri bolj hrepeni kakor škra,t po grešni duši, je začel z razdiralna politiko. Kar so drugi možje sezidali, je on s svojim zlobnim jezikom podrl. Odgovarjal je naše volivce, naj ne gredo volit, ampak naj raje doma ostanejo, širil malodušnost, češ: saj bomo tako pogoreli, saj se ni vrednp kazati na volišče. S svojim brezmaeajniin postopanjem je oškodoval stranko najmanj za tri odbornike. Imel jc interes na tem, da bi klerikalci dobili večino, ker je bil prepričan, da ga ljodo velili za župana, če pa samostojni sanagajo, ne bi dosegel zaželje-ne časti. Kandidiral je na naši listi na tretjem mestu in si mislil: tako slabo pač no bo šlo, da no bi samostojni dobili treh .odbornikov; izvoljen bom od samostojnežev, potem pa bom pobral svoja šila in kopita ter uskočil li klerikalcem; ti moja bivša stranka pa adijo in zdrava (Ostani, na mene hitro pozabi, jaz bom pa 1° tvoj župan — po milosti klerikalcev, ki sprejmejo vsako smet
v	svoj tabor, če lo z njimi tuli. Dober tek klerikalcem, obilo sreče ubežuemu kralju, ki pa bo ostal brez krone, ker oglasilo se jih je že sto in sto, da nam Tomažin župani! ue bo.
(V Šmarjeti na Dolenjskem) je bil dno 29. maja kljub vsom mogočim prevaram iu pritisku nasprotnikov izvoljen za župana-naš odločni iu zavedni pristaš, tovariš Ivan P o v š o. Tudi za občinske svetovalce so izvoljeni samo pristaš! našo SKS. Sedaj pa le pridno na ded o v blagor občine in napredek milega našega naroda!
(Smihel pri Novem mestu.) Ker je g. Marolt čisto upravičeno zapodil dekleta iz kaplanije domov, so bile le-te užaljene in so ga tožile. Kot pameten človek jo g. Marolt nato raje plačal tiste kronce, kakor da bi se tožbaril. S tem pa je pri prepirljivih klerikalcih slabo naletel in v «Domoljubu» so se spravile nanj «Orlice«. Kaj vas vendar briga, če ima g. Marolt palico? Čemu pa jo ima vaš kaplanček? Ali res mislite, da sme gospod nositi palico, kmet pa ne? Prav odločno vprašamo «Orli-,ce», naj nam povedo, kdaj so Marolto-
vi	otroci prišli po polnoči domov. Seveda bi ve morale to vedeti, ker se sprehajate vse noči od Šmihela pa do Skrjanč. če ste res «Orlioe«, bodite ponoči doma in pustite druge ljudi pri miru! Kaj bi pometale pred tujim pragom, ko je na Vašem pragu toliko smeti, da skoro še vrat odpreti ni mogoče. Povejte nam vendar, če se spodobi, da gre ponoči dekle prevezovat nogo kaplanu? Zato še enkrat: Hodite spat, kakor; se to spodobi, manj častite ples in manj zahajajte v gostilno — potem: pa magari zabavljajte čez druge! To si zapomnite!
(Vransko.) Dne 22. maja je bila na Vranskem volitev župana. Z veliko večino je bil izvoljen za župana naš tovariš Ivan Zupan. Komunistični rogovileži so vsled tega zelo poparjeni, morda zato, ker niso mogli proglasiti Vranskega za sovjetsko republiko. Pravijo, da se bo šel Govedič proti izvolitvi župana pritožit v Nerusko Avstrijo, kjer je baje samo v Ljubnem zbranih nad 70.000 jugoslovanskih nezadovoljnežev. ki jim smrdita delo iri jugoslovanska uniforma in ki samo čakajo, da jih vranska sovjetska republika izkliče za svojo armado, da pridejo potem praznit k nam žitniqe *n hleve, da pomore i o svojim sestradanim tovarišem v blaženem rajhu. Zvesti sluga Govedič, reprezentant malih, kakor so sam nazivlje, je tako majhen, da še na županski stolček ne vidi. Je pač križ. ako tržani ne zaupajo vsakemu «privandrancu». Kajneda, gospod Praprotnikr Ker so vranski volilci odločno pokazali, da hočejo imeti občino v poštenih rokah, zato svetujemo ostalim poštenjakovičem, naj med nami lepo mirno in pošteno žive ter naj opu-ste vsake revizije za ocvrtimi piščeti po gostilniških omarah. Vsem zavednim volilcem, ki so s svojim odločnim nastopom rešili, dobro gospodarstvo, pa kličemo: Lo tako naprej, da postavimo trdne temelje naši mili in lepi domovini! — V o 1 il o c.
(Artiče.) Zaročil se je naš vrli somišljenik- tovariš Anton L i p o v š e k, v. gdč. Nežo Lapuliovo, posestnico v Artičah. Obilo sreče!
(Griže pri Celju.) Občinsko volitev imamo za seboj in spričo obstoječih razmer smo lahko z uspehom zadovoljni. Najbolj pa se to še vidi iz ponašanja klerikalcev, ki izlivajo na naša pristaše vso svojo iz jeze porojeno gnusobo. Posebno sa pri tem odlikujeta griški kaplan iu njegova desna roka
Peter Kuder. Kjer lo_ morejo, očitajo liticni okraj slovenjgraški, sodni okraj
klerikalci našim pristašem vse mogočo včasih naravnost gorostasne reči. Po-vsodi prisluškujejo in če ujamejo kako besedo, pa hajdi na delo, da se napravi iz muhe slon, in da morejo udariti po samostojnežih. Kdor ni črn, je krivo verec, ki oznanja pasjo vero. Na vsi: te očitke pravimo samo to-le: Vsakdo se bo sam zagovarjal pred božjim stolom in samostojnež, ki pošteno ir versko živi, bolje kakor .vsak farizej. Nehajte že vendar s svojimi lažmi :n obrekovanji, ker nad njimi se zgraža že vsa župnija! Čemu bašete vero in politiko v en koš? Kdo pa napada vero? Kdo Vam brani opravljati pobož-nosti? Politika ne spada v cerkev in zato: živel «kancelparagraf»! Smešna in ostudna je vaša gonja, če ni kaj v redu, tedaj je vaša dolžnost, da ja vite nerodnost oblastvu, ne pa, da se previdno umaknete v ozadje. Pomnite dobro: Seme SKS. je dobro zasajeno in na rodovitnih tleh! Čim bolj rohnite, tem lepše bo klasje! Sedaj pa, kakor hočete!
(Zavoilnje.) V 20. številki «Sloven-skega gospodarja» sem bil kar naj-nesramneje napaden. Takega napada je zmožen le človek, ld je popolnoma pozabil na vero in kateremu je nizka politika vse. Očita se mi vse mogoče kakor podkupovanje, oderuštvo, goljufijo itd. — Častiti dopisnik! Ti sodu očividno po sebi in misliš, da so v vi ljudje Tebi enaki. Na posamezne napade. TI ne bom odgovarjal, ker bo s Teboj in s sladko »nedolžnim« Pušebja-kom govorilo o tej stvari državno pravdništvo v Mariboru. Silno se pa motiš, častiti dopisnik, če misliš, da boš s takimi napadi uničil meue. Ne bo uspevala Tvoja klerikalna inkvizicija, ker bo, če bi tudi mene zničila, stopilo deset drugih na moje mesto, -— M. R o v n i k s. r.
(Iz Stranic pri Konjicah.) Pri nas so zmagali pri občinski volitvi socialni demokrati. Dobili so 10 odbornikov, dočim samostojni le 6. Svojo zmago so oznanjali že mesec dni prej in se trkali na prša, kako da bodo «pokazali» samostojnim. Računali so namreč, da dobe najmanj 14 odbornikov, če sploh ne vseh. Pa so se presneto zmotili, ker niso vsi kmetje tako zatelebani, kakor so si mislili gospodje socialisti. — Volitev Župana in občinskih svetovalcev je bila na praznik Sv. Rešnjega Telesa. Za župana je bil izvoljen steber stra-niških socialistov, Ivan Marinšek. No, sedaj bomo pa videli, kakšne čudeže bodo delali novi župan in novi socialistični odborniki. Če se bo le polovica tega uresničila, kar so nam obetali pred volitvami, tedaj nam ne izostane paradiž na zemlji. Obljubili so, da bodo kmetje pod njihovo vlado plačevali le polovico davkov. Rajsko življenje bomo imeli potem pri nas. Oh, srečni časi nas čakajo, samo da bi vsakdo to tudi verjel! —* Več samostojnih kmetov.
(S/. Peter pri Mariboru.) Pri občinski volitvi so dobili naši «zvezarji» s pomočjo laži in obrekovanj neznatno večino (9) nad SKS. (7). Pa to nas ne plaši, saj vemo, da sloni ves njihov uspeh na trhlih tleh. Zmaga bi bila gotovo že tokrat naša, ko bi se ne drznil bivši župan izreči v poslovilnem nagovoru na trgu pred cerkvijo po prvi sv. maši, ko je bilo zbrano tam skoro vse občinstvo, približno te-le besede: «Po-slavljam se od Vas, dragi Peterčani, kot župan itd. in Vam dobro želeč svetujem, da danes pri volitvi volite katoliško ,Kmetsko zvezo', ki je za kmeta, če boste pa volili tiste (SKS.), ki so za centralizem (!), pa boste sami krivi, če boste morali plačevati večje davke.« Čudno zares, da smo po takih besedah na ljudstvo, dobili še toliko odbornikov. Pri volitvi župana je bil izvoljen za župana s svojimi 9 glasovi invalid Lud. Fischer, srdit «zvezar«, ki nam je pokazal namreč takoj rog; mi smo zahtevali z ozirom na našo številno moč (7) vsaj dvoje občinskih svetovalcev, toda imenovani je v svojem odgovoru to takoj odklonil (krščanska pravičnost!), rekoč: «Mi gremo svojo pot, pri Vas (menil je vso našo stranko) gre pa zmeraj na manje!? Tudi nam niste nič pomagali pri volitvi.« Mislil ja menda, da bi mi volili «Kmetsko zvezo«. Nikdar! Na ta način nima nas 7 odbornikov ne enega občinskega svetovalca. Za katoliško občino Trcovo je bil kot svetovalec imenovan neki pokrivač v nagrado, ker je pridno hodil od koče do koče ponujat «ICmetsko zvezo®. Srečen Sv. Peter — ali na svidenje pri Filipih čez tri leta!
(Iz Zavrč.) Za župana je bil izvoljen posestnik Franc I\ o k o t, za podžupana pa posestnik Josip T r o h a r, oba naša zvesta somišljenika. Živela in čast. zavedni občini!
(Iz Šetstjanskega vrha.) Kaj pa je to? V «Uradnem listu« št. 55 z dne 21. maja 1921. čitamo na strani 285., da je poverjeništvo za notranje zadeve zaukazalo z odredbo z dne 12. maja 1921., št. 12.063. naj so imenuje kra jevna občina J a n a e v vrh (po-
marcnberšld) odslej «J a n ž e v s k i v r k - O r 1 i c a«. Davčna občina A r-lica v tej krajevni (politični) občini pa naj se nazivlje odslej pravilno «0 r-1 i ca». Tako oblastvena odredba! Zakaj to pačenje? Kakšni stvarni razlogi so bili tukaj merodajni? Menda nobeni, ker jih ni, ne zgodovinski, ne filoloski, kar je meni domačinu dobro znano. Pa da bi prej, preden so šli pačit lepa slovenska imena, vsaj vprašali za svet in mnenje kakšnega strokov-njaka-filologa, ki bi te novodobne Jan-ževske vrholane in Orličane poučil, da rikakor ne gre, lepa slovenska krajevna imena, ki so že od nekdaj udomačena med ljudstvom, poljubno izpre minjati. Čudno, da je vlada ustregla tukaj in ugodila tej zahtevi brez nadaljnjih informacij. Kaj bi rekli rajnki odlični rodoljubi Vinšek, pisatelj Peter Miklavc in Feferl, ki so bili tako ponosni na svojo Arlico-Janžev vrh, če bi brali ta nestvor? V grobu bi se obr nili. Tako častite svoje velezaslužne prvoboritelje! Sicer pa ime Janžev vrh nikdar ni bilo domače med ljudmi in tudi zdaj ni. Rabilo se je le uradno. Med ljudstvom je bilo, kar pomnim, udomačeno le ime Šentjanski v r h. Takisto je z Arlico. In tako tudi ostane v bodoče! Le zapomnite si to! Naš pristni slovenski narod ne mara takih prisiljenk, kakršna je Janževski vrh-Orlica. — Š e n t j a n č a n.
Klerikalni župani, agitatorji in duhovniki nosijo okrog različne iistine v podpis. Ka nekaterih teh listin stoji, da je treba podpisati izjavo o strankarski pripadnosti, kar pa klerikalni agitatorji sanaoISe in le pravijo, da zbirajo podpise za avtonomijo ali kaj sličnega. Prav isto počenjajo klerikalci pri predaji občinskih odborov. Ker so se pripetili primeri, da so izvabili klerikalni poštenja-koviči na ta način mnogo podpisov. zato svetujemo vsem somišljenikom, naj bodo previdni in naj ne podpišejo nobene klerikalne iistine, kajti za klerikalno sladko besedo se skriva vedno le grda stvar. Zategadelj vsi somišljeniki, pozor!
(Raznoterosti te Selnice ob Dravi.)
Pri županskih volitvah sov
treh cbčinah izmed štirih občin naše župnije gladko prodrli kandidati «Sa-mostojne«. Izvoljeni so bili za župane: V B o č u tovariš Tomaž Hojnik, vJanževi gori tovariš starejšina Anton Mesaric ter v Selnici tovariš Martin Hernah. Madež v župniji tvori le občina Sleme, kjer «vlada« še vedno nemoteno velekapi-talist'Urbas. — O nujni potrebi «kancelparagrafa» priča to-le: Čim je bil omenjeni paragraf ustave s toliko večino sprejet v ustavnem odboru, je ponehalo škandalozno politiziranje. na leči. Ljudje pravijo: «če bo ostalo tako, bomo pa zopet šli v cerkev.« Pa naj še kdo reče, da «kancel-paragraf« ne ščiti vere. — Maščevalnost je ogabna stvar, ki jo tem grša, ako prihaja s strani onih, katerih naloga je učiti ljubezen do bližnjega. Zgodilo se ja to-le: Nek naš volilec je imel posla v župnišču, kjer ga je na-hrulil kaplan prilaližno tako-le: «Le čakaj, volil si z onimi, pri nas pa si dolžan. Ti bomo že pokazali! Pa ti naj M. da denar!« Zaradi te nesramnosti opozarjamo grozilca, naj se povpraša pri svojem nekdanjem predniku Božičku, koliko domačih, kmetskili klofut je dobil v neki slični «Posojilniški» zadevi.
(Sv. Trojica v Slovenskih goricah.)
Tukajšnja Čitalnica je ustanovila javno ljudsko knjižnico. Knjige se izposoju-jejo brezplače vsak četrtek in vsako nedeljo dopoldne v čitalniških prostorih v gostilni Jurija Goloba. Odbor hoče knjižnico, ki šteje danes že čez 300 knjig, izpopolniti, posebno z modernimi, mladinskimi in gospodarskimi knjigami. Ako bo mogoče, ustanovi odbor knjižnice tudi v sosednjih župnijah.
(Od Svi Trojice v Slovenskih goricah.) Za župana so bili izvoljeni: v Se-narski BračiČ, v Spodnjem Porčiču Fe-konja in v Vrjanah Pihlar. Vsi trije so odločni pristaši SKS. — Že zadnjič snjo omenili, da ima trojiška posojilnica po zaslugi svojega načelnika, trgovca Ferdinanda Goloba, 2G0.000 K založenih v vojnem posojilu. Razen tega ima pri zvezi- v Gradcu 400.000 K, ki jih ji zveza noče izplačati .drugače kakor v slabi avstrijski valuti. Kaj to pomeni, je pač vsakomur znano. Med rezervni zaklad
ga. Ljudstvo naj plača, on si bo že pomagal; ker kaj pomeni pri njem nekaj tisočakov. Vkljub temu ostane gospod Ferdinand nekdanji gospodar Slovenskih goric.
(Iz Prekmurja.) Čudni časi so se pričeli pri nas. Agrarna reforma se ne premakne nikamor, ker so pri njej samo gospodje, ki znajo kupico prazniti, dosti govoriti in malo delati. Za tukajšnjo ljudstvo se sploh nihče ne meni. Kmetijski strokovnjaki niso učitelji naroda. Pravimo jim «pofarbane vrane«, ki nekaj kriče, ne da bi same vedele kaj. Pač imamo tudi dohre kmetijske strokovnjake, ki jih ljubimo in spoštujemo ker se zavedajo," da so kmetski sinovi, in ker ljubijo kmetski narod. Toda ti odhajajo od nas, novi pa so vedno slabši in slabši. Zkto prosimo agrarno ravnateljstvo v Ljubljani, da nam ne pošilja več takih «vran«, ki so samo na kvar ljudstvu. Riba pri glavi smrdi in agrarna reforma se ne gane nikamor, ker so tisti, ki naj bi jo izvedli, slabi. Mi Prekmurci verujemo le dejanjem, ne pa slabim besedam. Zato napravite red! V boj za staro pravdo! — Prekmurski kmetovalec
(Ustavotvorna skupščina.) Delo skupščini se pridno nadaljuje. Sprejeta sta že 4. in 5. del ustave. Nade opozi-cionalcev, da se razbije sedanja večina, so so torej izjalovile in ministrski stolček za drja. Korošca še ni v delu.
(Klerikalni govorniki v skupščini.) Poleg resnih govorov se čujejo v zbornici tudi govori «za kratek čas«. To se zgodi vselej, kadar poženejo klerikalci svoje paradne kmete na govorniško tribuno. Tako sta pretečeni teden skrbela za zabavo klerikalna govornika Kranjc in Nemanič. Z napetostjo pričakuje vsa Jugoslavija govor a tka Stanovnika, ki mu ga že piše njegov fantek. Zabavni listi v Beogradu izdado tedaj posebne številke.
(Dr. Korošec za razgrajače.) Ker se klerikalni poslanec Barič kljub ponovnim opominom drja. Ribarja ni hotel vesti tako, kakor se to spodobi za narodnega poslanca, ga je predsednik skupščine z ozirom na njen tozadevni sklep izključil za tri seje iz zbornice. Dr. Korošec je zaradi tega moledoval pri predsedniku skupščine, da bi odpustil Bariča kazen. Pa ni dosegel drugega kakor
dolg nos. Pa bi mu cvete!!
(Spor z mohamedanci je poravnan.)
Radikalec dr. Srskič, ki je ostro napadel moliamedance, ki so zaradi tega izstopili iz vlade, jo bil iz radikalnega kluba izključen, na kar sta oba moha-medanska ministra preklicala svojo do misijo. Mohamedanci so s tem zopet v vladi.
(Trgovinska pogajanja z Italijo.) Italijani hočejo, da veljaj trgovinska pogodba štiri leta s šestmesečno odpo vedjo, dočim hočemo mi le enoletno pogodbo s trimesečno odpovedjo. Dalje obstoje spori zaradi ribolova ter mest Zadra in Reke. Obmejni promet pa se v svrho aprovizacije dovt guje v obsegu 10 km. Enako bo dovoljena ob mejnemu prebivalstvu uporaba planin tudi preko državne meje.
(Proračunske dvanajstine.) Ker še ni sklenjen novi proračun, je bil objavljan začasni zakon o proračunskih dva-najstinah za meseca junij in julij, in sicer v znesku 589,366.996 dinarjev in 832,733.708 kron. Davki se bodo torej še naprej pobirali po proračunu, ki ga je podpisal tudi dr. Korošec.
(Proračun vojnega ministrstva bo reduciran.) Ker hočemo imeti na znotraj in na zunaj red, priznavamo vojaški upravi zelo radi to, kar mora imeti. Toda ker je treba tudi varčevati, zato je prav, če se proračun vojnega ministrstvo podvrže reviziji.
(Revizija rapallske pogodbe.) Italijani hočejo doseči revizijo rapallske pogodbe. Pravijo, da Zader in Reka ne moreta živeti, ako ostane vse tako, kakor je bilo določeno v Rapallu. To smo mi že davno dejali in italijansko priznanje prihaja zato malo pozno. Ampak, da bi mi sedaj žrtvovali še nov^ kraje in dali še nove gospodarske koncesije za to, ker so ga italijanski deie-=?atje polomili, je vendar t preneumno. Odločno zahtevamo, da naša vlada i' tem oziru ne popusti.
(Resen apel.) Jtalijanska nesramnost je tako velika samo zaradi protidržav-nega delovanja raznih malenkostnih separatistov, ki ne vidijo čez ljubljanski grad ali. pa čez Markov stolp v Zagrebu. Zato pravimo resno vsem, ki ljubijo svoj rod, naj v teh težkih časih
zorcij naj upravlja tudi železnice, ki vozijo iz Reke na Postojno. Dobra je ta, če bi ne bil Baroš naš. Zato gre Italijanom samo en glas: Roke proč od Baroša!
(Kakor nesramna je laška zahteva, tako je tudi razumljiva.) V bližnjih dneh bo padla odločitev glede Koroška in soodločevali bodo Italijani. Zato pa si mislijo: Mi uamo Jugoslaviji Koroško toda ona nam mora za to dati Baroš. Naši separatisti pa vsega tega ne vidijo in očitajo kar naprej Beogradu, kako «prodaja» našo zemljo. Gorje, če bi oni odločevali!
(V Italiji stavka državno uradništvo.) Prej delavci, sedaj uradniki! Radovedni smo le, kdaj se bo italijansko ljudstvo naveličalo teh razmer.
(Fašisti se udeleže otvoritve italijanskega parlamenta,) ki jo izvrši, kralj s prestolnim govorom. To je dokaz, da so fašisti opustili republikanske nazore in se zopet uedinili v monarhizmu.
(Glasovanje na Štajerskem) za priključitev k Nemčiji se ima izvršiti due 3. julija. Tako je sklenil štajerski deželni zbor. Proti temu sklepu pa je nastopila poleg Dunajčahov in Korošcev tudi Nemčija, ki svari Štajerce pred glasovanjem. Vse sedaj napeto pričakuje, kako se bodo Štajerci odločili, kajti če izvedejo plebiscit za Nemčijo, bo Koroška za Avstrijo izgubljena.
(Rudarska stavka v Avstriji končana.) Delavci so prejeli znatne poviške plač, dunajski tiskarji pa nova naročila glede tiskanja avstrijskih bankovcev.
(Korlček mora v Španijo.) Poslaniki zaveznikov so zahtevali od švicarske vlade, da prepove bivšemu cesarju Karlu bivanje v Švici. Ker ga razen Španije ne mara nobena druga država, mora Karel potemtakem tja.
(Take Jonescu,) romunski zunanji minister, je prispel v Beograd, da skle-ne obrambno zvezo z našo državo.
(Nemčija bo sprejeta v zvezo narodov.) Tako je bilo sklenjeno na seji generalnega st-eta zveze narodov.
(V Gorenji Šleziji) še vedno ni miru. V mestu Bitomi je došlo do spopadov med prebivalstvom in med francoskimi četami. Pri tem je bilo 12 meščanov ubitih* 16 pa ranjenih.
(Morilec Talal-paše oproščen.) V Berlinu se je vršila pretečem teden razprava proti morilcu Talat-paše, bivšega turškega velikega vezirja. Obtoženec, Armenec Salomon Erdzijan, je izjavil, da je hotel z umorom Talat-paše maščevati grozne pokolje Armencev, Id so jih izvrševali Turki sistematično. Njegovega brata so Turki ubili, sestre posilili in naposled mu je mati očitala ravnodušnost, če ne maščuje Armencev. Nemške priče so dalje ugotovile, da so Turki poklali več kot polovico vsega armenskega naroda. Spričo takih grozovitosti, ki jih je v znatni meri provzroči! Talat-paša, pač ni čudno, če je sodišče morilca popolnoma oprostilo. Oprostilna razsodba pomeni največjo obtožbo nele turške, ampak tudi nemške vlade, ki je podpirala turško vlado.
(V Vladivostoku in Nikpl^ku Usurij-skem) so ruski kontraboljševiki s pomočjo Japoncev razrušili tamošnjo boljšoviško vlado.
„Ek(mom."
premagati
kompromisni predlog glede]
more prištevati posojilnica le neko- sta- uprave luke Barošal navajajo Italijani
. —-	n.i-i .......1: a. i. _________t
V 8. številki »Kmetijskega lista« z dne 24. februarja t. 1. smo objavili, da se delniška družba »Ekonom« preosnu-je. Ustanovi se namreč »Ekonom«, osrednja gospodarska zadruga, in sicer iz teh-le razlogov:
1.)	Delniška družba Ima kapitalističen značaj. Če ima lastnega kapitala premalo, si mora pomagati z bančnimi izposojilL Ker je bilo pri delniški družbi »Ekonomu« premalo vplačanih delnic, zato družba ni mogla delati z lastnim kapitalom, vsled cesar si je morala pomagati z bančnimi izposojili, ki pa so bila tako draga, da ji je bilo nemogoče vzdrževati konkurenco drugih kapitalističnih podjetij.
2.)	Zadruga je popolno nasprotje delniške družbe. Ker je njen značaj socialen, zato podpira država zadružništvo vsestransko. Zadruge plačujejo manj davkov, pri carini imajo veiike olajšavo, dobivajo državno podporo in tudi državna posojila po zelo nizki obrestni meri. Dalje je pri zadrugi dana možnost vsakomur, da pristopi z nizkim deležem in pride tako do ugodnosti, ki mu jih zadruga nudi. Deleži •-o nizki in vsak zadružnik jamči z nekajkratnim zneskom deležev. Če ima zadruga premalo kapitala na vplačanih
v teu tezKiii casin i deležih, si lahko pomaga z jamstvom pozive državno misel, ker samo tako na ta način, da si najame na jamstvo bomo v stanu premagati laško kovar-f zadružno posojilo, ld je za več kot po-
stvo. (Kot
ro hišo, za, katero bi dobila v najbolj^ sem primeru kakih 80.000 K. Več kot dve lati je imel odbor čas, da bi začel z urejevanjem zavoženega gospodar-
to-le mnenje grofa Sfor?e: Luka na preide za 93 let (to se pravi za vedno,
lovico cenejše cd bančnega iznosojila.
Ako vpoštevamo te okoliščine, nam mora biti jasno, da je za kmetske razmere edino umestna in uspešna samopomoč zadružnim potem. Zaradi tega
op. ured.) pod Upravo konzorcija, ki se je preosnoval »Ekonom* v zadrugo, naj sestoji iz dveh Italijanov, dveh Re-j Delež pri zadrugi * Ekonomu« znaša
stva, toda kaj vse to načelnika bri- čanov in dveh Jugoslovanov. Ta kon-'200 kron, pristopnina 10 kron; poleg
In J.PS. za mesčanej
za	delavce. Samo SlfS.
K©
jt
sa podeželje? Kmet]e3: kje Je Vaše mesto?
Masirajte psispsvke sa tiskovni SSCS,, kajti stranka bress tiska j® kakor vojska brez orožja!
tega pa jamči vsak član še s trikratnim zneskom deleža, kar nikakor ni veliko, če pomislimo, da je daucs 200 kron nekako toliko, kolikor je bilo pred vojno 15 K. Vendar pa je dana s tem jamstvom možnost, da bo mogel «Ekonom» delati z lastnim kreditom, oziroma s ccnimi zadružnimi izposojili.
Z ozirom na veliko važnost gospodarske samopomoči, ld edina nam nudi možnost, da se otresemo velekapitali-sticnpjra izkoriščanja, pozivljomo vse delničarje »Ekonoma*, naj pristopijo sedaj k zadrugi »Ekonomu*. V to svrho je treba podpisati samo pristopnico; za pristopnino pa se bodo porabile dosedanje obresti delnic če bo kaj ostalo, pa se bo vpisalo ca račun prihodnjih obresti, ker se bodo deleži tudi obrestovali. Pristopnice smo poslali vdem našim okrajnim organiza-' cijam, pri katerih jih lahko vsakdo podpiše, pa naj je bil delničar »Ekonoma* ali ne. -
Kdor želi pristopiti, pa ne dobi pristopnice, da bi jo podpisal, naj se oV-ne na spodnji naslov, da se mu pošlje pristopnica, in, če ni delničar, tudi položnica za vplačilo deleža in pristopnine.
« Ekonom«,
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.
(Sodna ulica št 3.)
Vinski sejem v Ljubljani
Povodom trgovsko-obrtniškega ve-lesejma, ki bo od dne 13. do dne 24. • avgusta t. 1. v Ljubljani, namerava mariborski vinarski in sadjarski odsek «Kmetijske družbe za Slovenijo« prirediti za svoje področje (Slovensko štajersko) veliki vinski sejem v zvezi z vinsko razstavo. V to svrho se je sestavil iz odbornikov in drugih odličnih članov odseka širši pripravljalni odbor, ki je v svoji seji z dne 28. maja 1.1. določil glede udele-žitve na vinskem sejmu, oziroma vinski razstavi, te-le smernice:
1.)	Propagirati je nemudoma med producenti in drugimi interesenti po vinskih okoliših soudeležbo na vele-sejmu.
2.)	Zaradi enotijosti postopanja prevzame to prireditev vinarski in sadjarski odsek v svoje roke.
3.)	Pripusti se k velesejmu pod okriljem odseka vinske producente, zadruge in trgovce iz Slovenije, vendar mora vsako razstavljeno blago priti na sejem pod izvirnim imenom.
4.)	Na sejem se dostavi vino lahko v sodčkih in steklenicah, na vzorčni prostor pa samo v steklenicah: z novim vinom se zato lahko po potrebi sproti polnijo v steklenice.
5.) Sejma se udeleže lahko interesenti, ki imajo vino na prodaj, in taki, ki ga nameravajo razstaviti samo za reklamo. Vendar se ne prepusti na sejem manjše količine kakor 50 se-demdesetinskih steklenic, oziroma 50 litrov v sodčkih, od vsake vrste vina.
6.)	Za vinske okoliše, ki tvorijo skupino ali se družijo v skupen prometni center, se sestavi po ena komisija za preizkušnjo in odpremo vina v Ljubljano, in sicer:
a)	Za mariborski in pohorski vinarski okoliš (izvzemši okraj Konjice) ter gorenje Slovenske gorice (vštevši šentlenartski sodni okraj) tvori komisijo že obstoječi glavni pripravljalni odbor za prireditev velesejma, kateremu načeluje <". višji kletarski nadzornik Zabavnik v Mariboru, ki sprejema naznanila glede ndeležitve in daje potrebna pojasnila. — Sprejemni prostor za vino: vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
b)	Za ormoško-Iiutomerski in gor-njeradgonski vinarski okoliš. Naznanila glede udeležitve sprejema in daje potrebna pojasnila g. ravnatelj Znidarič, kmetijski nadzornik v Ljutomeru. — Sprejemni prostor: klet g. Frica Žemljica v Ljutomeru.
c)	Za savsko-sotelski in celjski vinarski okoliš, vštevši okraja Rogatec in Konjice. Naznanila glede udeležitve sprejema in daje potrebna pojasnila g. ravnatelj Belle v St. Juriju ob južni železnici. — Sprejemni prostor: vinarska zadruga v Celju.
č) Za Haloze, ptujski vinarski okoliš in spodnje Slovenske gorice. Naznanila glede udeležitve sprejema in daje potrebna pojasnila vinarski inštruktor g. Josip Zu v Ptuju. — Sprejemni prostor se določi naknadno.
7.)	Označene komisije pošljejo v Maribor po potrebi enega člana k sejam glavnega pripravljalnega odbora, ki ima skrbeti za enotnost prireditve. Prav tako odpošilja glavni pripravljalni odbor radi preizkušnje vin in enotnega postopanja po potrebi svojega zastopnika k posameznim komisijam.
8.)	Komisijam se naroča, naj skrbe, da se za sejem namenjena tipična vina izroče v svrho analize kmetijsko-kemijskemu preizkuševališču v Maribor ali v Ljubljani, ker so te analize važne za boljše spoznavanje naših vin kakor tudi za vinarstvo vobče.
9.) Na veleseiem se sprejmejo ra- ment. Nevarnost zvišanja cen ali z
zen vina še sadjevec, šampanjec, brezalkoholne in razne žgane pijače ter sadni izdelki.
10.)	Tekom 14 dni je javiti glavnemu pripravljalnemu odboru število udeležnikov in množino za sejem namenjenega blaga.
11.)	Za financiranje prireditve se je sestavil konsorcij, ki preskrbi potrebna denarna sredstva in jih da odseku na razpolago. Do končnega obračuna so vsi dohodki iz prireditve last kon-sorcija; po pokrit") izposojene vsote z obrestmi vred ostane eventualni prebitek odseku kot fond za prihodnje enake prireditve.
12.)	Odsek skuša kriti svoje stroške deloma s prispevki, ki jih pričakuje od »Kmetijske družbe za Slove-nijo», vlade in drugih korporacij ter s i^odajo vina na ta način, da se udeležmiom izplača za vzorce, ne sejem postavljene, !e pol izkupička. Vendar se razstavljalce opozarja, d; bo ta polovični izkupiček pri prodaj v steklenicah znašal okoli 25 K ze steklenico ali vsaj za en liter na sejem postavljenega vina.
13.)	Zaradi boljšega gmotnegr uspeha in da širše občinstvo pristne štajerska vina bolje snozna, si odsek lahko uredi tudi točilnice vina na ve-seličnem prostoru ter točenje vina v steklenicah v velesejmski restavraciji.
14.)	V velesejmski komite se delegira er.ega zastopnika odseka iz Štajerske, in sicer g. Petovarja v Ivanj-kovcih.
Ker je prireditev zelo važna za spoznanje naših vin v tuzemstvu in inozemstvu ter za nadaljnji razvitek naše vinske trgovine, se vinogradniki in drugi interesenti s tem nujno vabijo, da se v čim večjem številu velesejma s svojimi produkti udeleže ter to takoj javijo pristojni komisiji.
Vinarski ln sadiarski odsek v Mariboru.
IV. ŠKARJA:
drugimi besedami draginje pa preti ne-le od števila prekupcev, temveč tudi od njih moralo in njih denarne moči. Le prerado se pripeti, da taki ljudje ne vpoštevajo prav nič skupne blaginje, ampak se ženejo samo za svojim dobičkom, pokupijo razmeroma velik del blaga, zlasti takega, ki je potrebno za vsakdanje potrebe, kakor n. pr. živila, in ga zadržujejo, da dalj časa ne pride v promet; tako prevrnejo naravno razmerje med ponudbami in med popraševanjem, to se pravi začasno provzročijo umetno pomanjkanje blaga dotične vrste in vsled tega zvišanji; cen blagu. Take osebe z ozirom na motive svojega narodnogospodarsko škodljivega udejstvovanja ne zaslužijo nobenega prizanašanja. V zatiranju takih jojavov so nekatero države (n. pr. .Nemčija, Češka) precej pred nami, zlasti kar se tiče strogosti in doslednosti; >a tudi oškodovani in ogrožani kons-i-uenti kažejo pri nas premalo razum apja za to, da je njih sodelovanje z Iržavno upravo neobhodno potrebno ;e hočejo, da bo državna akcija glede >dprave tega zla imela uspeh. Med tistimi, proti katerim se v jav-i dvisrajo pritožbe, so v prvi vrst' '>anke, ki so pečajo z blagovnimi kiu> iijami. Ker razpolagajo te banke z velikimi denarnimi sredstvi, zato utegn-ijih delovanje na tem polju res imeti rnaten delež na draginji. Vodilno načelo takemu bančnemu poslovanju ,jt zaslužek, interes konsumenta pri njil ne pride toliko v poštev. Konsumenta bi morala pred izkoriščanjem varovali državna uprava, kolikor se sam ne more braniti; državna uprava pa do dane? še ni nepobitno dokazala sposobnosti za izpolnitev te naloge. Iniciativna sila je na strani bank močnejša kaker pri državni upravi, ki bi pravzaprav morala imeti vajeti v rokah. To razmerje je razumljivo, če se vpošteva, da podžiga iniciativo bank pohlep po naglem in velikem zaslužku in da ban-,ke svoje vodilno osebje plačujejo si-„ jajno, dočim nadzorujoča državna
rejena obleka iz domačega platna je cenejša kakor v mestnem konfekcijskem salonu izdelana obleka iz angleškega sukna. Svojemu namenu pa služi priprost izdelek včasih ravno tako dobro kakor luksuriozen proizvod. Ker izdajamo letno ogromne vsote za lu-ksusne predmete, ki nam jih dobavlja inozemstvo, bi mogla, če se v sedanji težavni dobi odrečemo luksurioznim nabavam, posamezna gospodarstva prihraniti mnogo izdatkov, kar bi prišlo celotnemu narodnemu gospodarstvu v prid, in sicer tudi glede zmanjšanja draginje. Izdatke za luksus poskuša država preprečiti s carinsko politiko, največ pa moreta v tem oziru doseči pro-bujenost in zavednost državljanov samih; dober vzgled premožnejših slojev bi bil vzpodbuda drugim slojem za šte-denje v tem oziru.
(Dalje prihodnjič.)
Delo.
Malokateri proizvod naravnih sil je kot praizvod sposoben za konsum, t. j. za čin, s katerim ustreže človeški potrebi. Potrebno je redno, da se s takim praizvodom združi delo, s čimer šele dobi porabno obliko. Krompir, ki ga deneš v usta, je moral poljedelec pridelati in pripeljati na kraj porabe in tu ga je bilo treba skuhati. Volno, ki zrase na ovci, mora ovčar postriči, osnažiti in pripeljati trgovcu, le-ta jo odda tovarnarju, ki jo da po svojih delavcih preparirati in s presti. Nato se tke in eventualno prebarva sukno, ki se prepelje k trgovcu, od tega h krojaču; ta izdela sam ali po pomočnikih obleko, katero potem nosiš in s tem posredno konsumiraš. Nebroj ljudi je delalo, preden je volna z ovčje kože prišla kot obleka na tvojo kožo. Vsi, ki so sodelovali na tem gospodarskem procesu, morajo od tega dela imeti dohodek, s katerim se prežive, poplaču-jejo davke, zavarovalnine, obresti vloženega kapitala in si ustvarjajo prihranke. Dohodek tistih, ki so udeleženi na tem gospodarskem opravilu, mora preživljati tudi osebe, ki niso udeležene direktno na takem premikanja dober, kakor profesorje, odvetnike, zdravnike, uradnike, duhovnike, vojake, ki ustvarjajo in ohranjujejo pravne in etične dobrine, pred vsem torej pogoje, da morejo prvi neovirano in nemoteno pridobivati, ter osebe, ki še niso ali pa niso več sposobne za pridobivanje, kakor otroke, bolnike, starce, telesne in duševne pohabljence.
Kdor prizna pravkar navedene trditve, mora tudi priznati sklepe, ki izhajajo iz teh trditev, in sicer:
1.)	čim več oseb sodeluje na gospodarskem premikanju določenega dobra, tem večja mora postati cena dobra; isto razmerje velja tudi glede množine (kvantitete) in kakovosti (kvalitete) uporabljenega dela in visokosti mezd delav cev;
2.)	čim višji in čim številnejši so davki in zavarovalnine ter čim večja obrestna mera in čim več prebivalstva pripada odstotno liberalnim poklicem, uradništvu in vojaštvu, sploh razredom, ki ne sodelujejo pri proizvajanju stvarnih dober, tem višjo so cene proizvodom vobče in tem večja draginja se kaže v narodnem gospodarstva kot celoti.
K točki 1.)
a) Če gre proizvod ali blago skozi več rok, se vsake nekaj prime; to spoznanje ravno navaja tiste, ki se praktično zanimajo za narodno gospodarstvo, da skušajo izločiti vse sodelavce na gospodarskem premikanju dober, ki se vrivajo med producenta in med
uprava ne more plačevati tako dobro svojega uradništva, kateremu je včasih vodnica manj impulzivna sila, namrsč gola službena dolžnost, za izredno "uspešno delo pa ne doseže primernega plačila. Posledica tega je, da v našem gospodarskem življenju dominirajo banke, katerih poslovanju državno nadzorstvo ni kos. Tudi začasno narodno predstavništvo, od katerega bi se bilo moglo pričakovati, da bo zastopalo narodove koristi v prvi vrsti tam, kjer je bila in je še danes največja potreba, to je na narodnogospodarskem polju, se ni moglo povzpeti do smotrenega, trajnega, uspešnega dela v tem cziru Verižniška sodišča, prepoved Magov-nih kupčij bankam in podobna negativna sredstva bodo težko rodila za-željeni uspeh. Potrebno bo tudi pozi tlvno protidelovanje, pri čemer naj se državna uprava opre neposredno aa sodelovanje naroda in ga v ta namen gospodarsko organizira; pri tem pa bo bržkone tudi potrebno, da se ta organizacija ustvari kot zakonito obvezna, kajti razumevanje za problem ni tak« splošno in globoko, da bi se mogla prostovoljna organizacija izvršiti tako hitro in tako splošno, kakor bi bilo želeti. Prav v zadnjem času je že čutiti, rekol bi, nekako tipanje vlade in ljudskega zastopstva v tej smeri. Vlada ^e n. pr. ukazala, da se ustanove za njeno uradništvo in druge uslužbence nabavne zadruge, katerim mora pripadati vsak njen nastavljenec. Zveza kmetskih poslancev je sprejela po časniških vesteh tudi v svoj program prisilne zadruge. Morda nam ti narodnogospodarski pojavi, ki jih je rodila današnja potreba, kažejo pot k socializaciji, o kateri se v današnji dobi povsod razpravlja in ki jo glasom svojega tiska žele menda vse naše stranke. Ideja uvrstitve vsega prebivalstva v prisilne zadruge, konsumne in produktivne, bi končno tudi ne bila nova. Za nekatere poklicne in interesne skupine že itak eksistiraja prisilne zadruge (n. pr. za nekatere obrtne stroke in vodno staviteljstvo). Nekaj podobnega imamo v instituciji domovinstva; tudi tu ukazuje, država, in sicer splošno, da mora vsakdo pripadati eni izmed občin; občine pa niso zgolj političnoupravne edinice, temveč so obenem gospodarske institucije.
b) Spredaj je bilo navedeno, da je cena proizvodu tem višja, čim več dela ali čim boljše delo je bilo za proizvod potrebno; razen dela je seveda visokost cene odvisna tudi od visokosti cene snovi, iz katere je proizvod. Cena izdelku, na katerem je n. pr. nekvalificiran delavec delal en dan, mora biti višja kakor cena izdelku, s katerim je imel isti, oziroma enak delavec samo eno uro dela; prav tako bo ob sicer enakih okoliščinah dražji proizvod, ki je bilo zanj treba pet delovnih ur kva-
Premovanja fceuj aa Gorenjskem.
Konjerejski odsek 1 »Kmetijske družbe za Slovenijo® v Ljubljani priredi z ozirom na oddajo konj (kobil in žrebet) v planine premovanje na Gorenjskem že v prvi polovici meseca junija, in sicer dne 11. junija ob desetih v Bohinjski Bistrici, dne 12. junija ob levetih v Lescah in dne 13. junija ob le ve tih v Kranju.
Premovali se bodo kot običajno konji v nastopnih skupinah: 1.) žrebetne kobile, 2.) dvoletne in triletne kobile, 3.) enoletne in dvoletne žrebice in t.) enoletni in dvoletni žrebčki.
Premovali se bodo samo konji mrzlo-" krvne (noriške) pasme. j Kobile ter dvoletne žrebice in žrebce, se naj prižene k premovanju brez izjeme na uzdah z žvalami, za enoletne žrebice zadostuje dober povodec.
Za vsakega konja, ki se prižene k premovanju, se mora prinesti s seboj živinski potni list.
Dogovorno s konjerejskim odsekom 2 se bodo premovali brezpogojno samo konji, ld so last članov lionjerejskega odseka, nečlani plačajo za prigon dvojno za leto 1922. določeno članarino, t. j. pet dinarjev.
Načelno se premujejo samo konji,' za katere more lastnik s spuščalnimi listinami dokazati pokoljenje. Izjemoma se bodo pa premovale tudi plemenske kobile, ki so jih kupili lastniki od vojaških oblastev, toda lo tedaj, če bo lastnik s potrdilom županstva ali uradnega ži-vinozdravnika dokazal, da se nahaja kobila v njegovi lasti že najmanj dve leti.
Ostala premovanja se bodo vršila meseca julija t. 1. Njih natančni spored se bo objavil pravočasno v »Kmetovalcu* in v »Konjerejcu*.
konsumenta, pa niso potrebni za do- lificiranega delavca, n. pr. zidarskega sego boljšega zadoščanja potrebi konsumenta. čim manj prekupcev je, po tem nižji ceni more dobiti blago konsu-
mojstra, kakor proizvod, ki ga je v istem času izdelal nekvalificiran delavec, n. pr. težak. Priprosta, doma na-
(Uvoz soli) v našo državo bo prepovedan, ker se je je nakupičilo že za vse leto.
(Prepoved uvoza piva.) Naša država je prepovedala uvoz piva, da zaščiti tako domače pivovarne in vinorejce. Vest. da bo na to prepoved odgovorila češka vlada s prepovedjo uvoza našega vina v Češkoslovaško, ni resnična. Uvoz našega vina na češko je slejko-prej svoboden.
(Pametna naredba.) Češka vlada je izdala carinarnicam naredbo, da se blago, ki ga vozijo s seboj potniki in ki očividno služi le njim samim in ni namenjeno prodaji, ne zacarinjuje. Enaka odredba bi bila umestna tudi pri nas.
(Nova podjetja.) V Sarajevu se je osnovala delniška družba za trgovino z železom «Metallum» z osnovno glavnico dveh milijonov kron. — V Sloveniji ustanavlja domača družba tvornico za izdelovanje lesenih škatlic za mazila in za lekarniške izdelke. — V O s j e k u zgradita gg. Krotič in inž. Dubsky tvornico za ogledala in bru silnic o stekla. — V Kar-lovcu, kjer se industrija sijajno razvija, obratuje danes že 33 industrijskih podjetij. — V Beogradu se ustanavlja «Prometna delniška d r u ž b a», ki bo s pomočjo nemških in holandskih kapitalistov gradila moderna podjetja za izdelovanje in popravo lokomotiv in vagonov ter preskrbovala material, splošno važeu za železnice. Dasi mi tako tvornico potrebujemo, vendar so nam nepotrebni tuji kapitalisti.
(Znižanje delavskih plač.) Na Hrvatskem se znižajo plače rudarjem. Z delavci je dosežen že sporazum. Odšle1 bodo prejemali tako plačo, kakršna jo bila v veljavi pred poviškom meseca oktobra lanskega leta.
(Prvo poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov.) Ž a 1 s c (Savinska dolina), koncem meseca maja leta 1921. Vobče se more stanje hmeljskih nasadov označiti kot prav dobro. Rastlina, ki je do-
spela do polovice, tuintam celo do dveh tretjin višine drogov, se razvija prav krepko, je zdrava in brez vsakega mrčesa. Vreme je razvoju rastline najugodnejše. S hmeljem zasajena ploskev se je nekoliko povečala. — D r u š t v e« no vodstvo.
(Število naših bankovcev) se je od dne 8. do dne 15. maja zopet znižalo za 15,166.790 dinarjev, dočim se jo istočasno kovinski zaklad povečal za 2,221-.743 dinarjev.
(Trgovska obrtiia kreditna zadruga v Celju) je imela v preteklem letu nad šest milijonov prometa. Rezervni zaklad zadruge znaša 32.924 krofa, čisti dobiček pa 23.560 kron.
(Od Angležev ponujeno posojilo) je naša vlada vsled neugodnih pogojev odbila. Z dosti bolj ugodnim notranjim posojilom dobi država potrebni denar.
(Češkoslovaška ne uvaža našega tobaka.) Uvaža ga pač iz vseh delov sveta, samo iz naše države ne, čeprav imamo mi priznano zelo dober tobak. Temu je kriv na eni strani naš dragi tobak, v še večji meri pa dejstvo da se izdelkom tobaka ne posveča tista pažnja kakor pred vojno.
(Število nemških bankovcev) se je zmanjšalo od dne 15. do dne 21. maja za 1 milijardo 107 milijonov.
(V nemških rudnikih) se zbog težavnega gospodarskega položaja ne uvede osemurni delovni čas. Tako razumejo nemški delavci svoje dolžnosti. Toda pri nas?
(Rusko gospodarstvo.) Kam so bolj-ševiki privedli Rusijo, kaže kričečo naslednje dejstvo: po naravi najžitorod-nejša dežela uvaža v največji meri žito. Res, daleč so privedli ubogo Rusijo!
(Ljubljanski trg.) Mesa je dovolj in se prodaja po starih cenah. Vročina vpliva na meso neugodno. Črešenj je na trgu dovolj in se prodajajo po 22 K kilogram. Zelenjavo je v izobilju ter preostaja. Jajca se prodajajo po 1 K 80 vinarjev. Mleka je zadosti. Cvetlični trg je živahen.
(Osijek) Dovozi pšenice so slabi. Tudi trgovina je neznatna, ker pričakuje vso padec cen. Sicer pa veljajo te-le cene: Pšenica 1000 do 1010, koruza 420 do 430, oves 425 do 430 kron. Izvoz koruze v Švico je prenehal, ker je amerikanska koruza cenejša.
(Novi Sad.) Suho vreme in vročini ovirata setev v rasti.V severni Eački je vreme ugodnejše nego v južni. Dobra žetev se obeta v Srbiji, Madžarski in Romuniji. Najbolj je škodovalo stdio vreme bobu in fižolu. Cene žitu so sledeče: Pšenica 980 do 1000, rž 800 do 820, ječmen 520 do 540, koruza 390 do 400 kron. Moka št. 0 stane kilogram K 14-80.
(V Zagrebu) velja kilogram: teletina 18 do 22, govedine 20 do 32, svinjine 32 do 40, sušenega svinjskega mesa 4S do 54. slanine 43, sušeno slanine 50 do 56, masti 44 kron. Piščanci (par) so po 60 do 130, gos stane od 60 do 100, race (par) sc dobe po 100 do 180, puran velja od 180 do 220 kron. — Jajca so po 2 kroni, liter mleka velja 6 kron, novi krompir se prodaja kilogram po 14 do 16, čebula kilogram 16, salata (glava) stane od 1 do 3, špinača pa kilogram 5 kron.
(A. Slelik, Jugosiaviia, Zemljepisni pregled, I. del.) Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena knjigi: mehko vezani na finem papirju 60 kron, broširani na slabšem papirju 42 kron. Knjiga prinaša natančen opis naše država v geološkem, goropisnem, hidrograf-skem, klimatičnem, narodnostnem m gospodarskem pogledu. S posebno vnemo sta izdelani poglavji o prebivalstvu in o narodnem gospodarstvu. Id bosta zanimali najširše sloje, zlasti trgovca in industrijce, za katere je poznanje države največje važnosti. Učiteljem n dijakom pa je knjiga naravnost nenadomestljiv pripomoček. Pripomniti rese, da obravnava pisatelj tudi jugoslovanske zemlje izvun mej naše države. »Jugoslavija* dela čast marljivemu g. Meliku. Knjiga, ki jo toplo priporočamo, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
J
Podpisani s tem izjavljam, da mi j a "banka „Beogradska zadruga" v Beogradu kulantno in popolnoma izplačala na 84.000 din. (338.000 kron) cenjeno škodo, provzročeno po požaru dne 1. maja 1921.
Priporočam to društvo vsaiie-mu s pripombo, da se vsak zavaruje po današnji faktični vrednosti.
V aesaunu, dne 23. maja 1921.
Milivoje Mladjen s. r.,
knjigar in tiskarnar.
Obrtniki, ustanavljajte prepotrebna obrtniška dnsštva!
8
Ali s! ž© član obrambnega, društva „JugosIo'venske Matice"?
Vabilo na izredni občni zbor
Živinorejske zadruge za novo-* meško okolico v Kandiji,
r. z. z o. z,,
ki bo v nedeljo fino 19. Junija ob desetih dopoldne v prostorih kmetijske šole pa Grmu s dnevnim redom: Kaz družitev ;	zadrugo.
V Kandiji. dne 3. junija 1921.
Načelništvo.
j anra.
Podpisani preklicujem in obžalu-jem vse žalitve, katere sem izrekel dno 7. aprila t. 1. v Brigeljnovi gostilni v Jastrobljah zoper g. V. Engelmana v Šmartnu v Tuhinju.
V Špitaliču, dne 2. junija 1921.
Anton Blezeg s. r.
Ruska književnost.
Zahtevajte cenovnike ruskih originalnih knjig od Češko-jugoslavenske knji-žare J. Herejk v Zagrebu!
Šepnei stenske, nihalne, kuMnf-ske ure, imdiijke, alaiaiio in srebrnino
kupita najceneje pri trvdki V Ljubljani, Stari trg št. 20.
Mladenič, ekonom, z lepim nad milijon kron vrednim posestvom želi v svrho poznejše ženitve znanja s pošteno, zdravo in v gospodinjstvu izurjeno mladenko. Ponudbe, če le mogoče s sliko, naj se pošiljajo pod šiiro „Dravs&a dolina" na upravništvo tega lista.
kakor lipovo cvetje, bezgovo cvetje, tršljikovo lubje, borovnice itd. kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Natančna navodila o ravnanju z zdravilnimi zelišči brezplačno na razpolago. Iščemo agilne zastopnika za vsak večji kraj Slovenije. — Ponudbe na: ,,Eerba", zadruga za izkoriščanje zdravilnih zelišč z o. z. v Zagrebu, Palmotideva ulica št. 10.
[jemo site gobe p*
(4 HP., vrtilni tok 220 volt). Marti.: IŠcrs, posestnik v Grajski vasi, pošta Gomilsko pri Celju.
( Ali že veste, da dobite najboljša
ter priporočamo vsakovrstna 3emena za poletje in jesen
Sever & Komo. v Llebljanl, Wo fo»a ulica št. 12.
i Prvovrstna f
feilouFsfie FBzaiEdnicB, sfi" S:tS papir mM bpsIb
nudi po ja,ko nizki'ceni Češko-jugosla-venska naklada J. Horejk v Zagreba.
Književnost.
Za pomlad in poletje
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na - - - - raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - - - -
3E3.
veletrgovina z manuiaktnriiina blagom lijKitoljasii, IMKestsai ta? ga' št. lO«
TL
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega
Za poletno sezsno naročite takoj noro j jj L3DBL3HKS, Lf3iL5£!Z0rj0L! iPO Št. 7 nam došlo knjigo: Jirasek: „FiIozo-«	' »■""•"-■j"* ««a
[■'iftTcffl. hlfltftrSia" Iri in i^tl« lr«* »-. I. TT <- nnanrnti L- r i./ . n --:!.-p rftrVvfl /nrfti Tilimmpr-
ilcka histerija", ki je izšla kot prva hrvatska jubilejna izdajal Po povzetju 30 K jo pošilja J. Herejk, središnjioa Čsško-jugoslavenske knjišare, Zagreb, Hatzova ulica 15.
Najboljši historični roman češkoslovaškega naroda.
Primešaj krmi Mastin!
V	zrnislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.695, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo liietetično sredstvo Mastin, redilni prašek aa prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen.
V	Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.561. — Ako Mastina v lekarnah in trgovinah no dobite, ga naročite po pošti. 6 zavojev Mastina stane 50 kron in se jih
pošlje poštnine prosto na dom.
Mašilo zoper garje (naftol-maziio) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček- tega mazila velja po pošti 16 kron
Leben*nax> Ti?nkoci ,y Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža.
Kristalna soda. Glauberjeva sol kale. in krist, Grenka sol, prosta. Pralni pr&Bek. Natrijev in kalijev soliter. Zelena in modra galica. Superfosfat. Kalijeva sol. Prstene barve. Antichlor. Chromkali. Žveplana kislina«. Solna kislina. Solitrova kislina, imte vseh vrst in barv. Štampiljska barva brez olja. Giznami arabicum. „K«:osan", terpentinova krema za čevlje.
fModijlna esenca. Či^ilo za usnje.
Dospele eo staro znane, naravnosive
Kmetovalci, pozor!
»
i

(pstnafstarce)
v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah ter druga vsakovrstna železnina. Trgovcem se dovoljuje poseben popust. Za cenjena naročila se priporoča tvrdka
Sž&ltssfc <&& trgovina železmae v LJUBLJANI, Gosposvetska casla St. 10.

nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
>! SBEBBS E2S2S3 SSSagS t
Trgovina in zaloga:
Aleksandrova cesta št. 13.

Sedlarska delavnica:
Koroška cesta št. 17.
Zaloaa konjskih oprem za lahke in težke vožnje kakor tudi razna potrebščine za konje, navadni beli ter najiinojši bičevniki za kočije Obnošene opreme in sedla na izbero. Kovdegi in torbice za potovanje. Vrvarsko blago. Gosilai
Ka debelo In na drobno.	V *** ŠMni mUne' *** ^ Postrežba točna in solidna.
LJUBLJANA, Krekov trg št 10
kupuje vsakovrstni n© živino m pras; najvišji ceni.
ISS3|SB
pe!ika zaloga gumijevih trako? za cepljenje trt.
Po najnižjih dnevnih cenah jih nudi na drobno in na debelo
„© ji.
■v 3L<Juilblj aiari, Duriajska cesta šfc. SO, telefon št. 470.
MapIboFU,	oicetra ulica št. 9.

I^odLjpsaašisicsss. v
Za trgovce poseben popust.

Kapital: K 20,000.000
Rezerve okrog IS 6.000 000
B	.........„„ „. ........... I iiiM-r-r-rr-rrTiT"41-'' III !><■■' ■ ■ mi inri i
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- .	-	V1SmmPm7A II! IfA W 1 S3¥RŠUJS ¥SE BANČNE TRANSAKCIJE
KO BANKO IN SRBSKO BANKO ¥ ZAGREBU LJUBLJANA, SELlNBMIlUM UliIbA bi. !.......NAJKULANTNEJE .......
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA