Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina 2 šilinga V. b. b GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Le z enotnim nastopom naše ljudstvo lahko učinkovito podčrta in podkrepi svojo voljo do samobitnega in enakopravnega življenja! LETNIK VII. CELOVEC, SREDA, 10. DECEMBER 1952 ŠTEV. 87 (547) DEMOKRATIČNA FRONTA POZIVA NA ENOTNOST V nedeljo, dne 7. t m. je zasedal v Celovcu Izvršni odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva. Zbrani predstavniki organizacije iz Podjune, Gur, Roža in Zilje so razpravljali o položaju v zvezi z bližajočimi se volitvami v državni in deželni zbor. Po poročilu organizacijskega sekretarja dr. Francija Zwšttra in po dodatnih poročilih, ki so jih podali vsi ostali odborniki o mišljenju in razpoloženju slovenskih volivcev širom dežele je Izvršni 'odbor soglasno ugotovil, da je za obrambo in priboritev pravic našega naroda potreben čimbolj strnjen in enoten nastop vseh zavednih koroških Slovencev pri bodočih volitvah. Navzlic različnim pogledom na nekatera druga vprašanja, ki pa pri volitvah v deželno predstavništvo niso in ne smejo biti odločilnega pomena, imajo vsi pošteni in zavedni koroški Slovenci glede na možnost nadaljnjega narodnostnega im gospodarskega obstanka in razvoja oelo vrsto skupnih pogledov, ki lahko služijo kot osnova za samostojen, skupen in enoten nastop pri volitvah. Le s takim nastopom naše ljudstvo lahko učinkovito podčrta im podkrepi svojo voljo do samobitnega in enakopravnega življenja, dočirn bi razkrojeno in neenotno samo vzpodbudilo in okrepilo tiste šovinistične sile, ki nam ne privoščijo niti gospodarskega razmaha niti kulturnega življenja in niti narodnostnega obstanka. Izhajajoč iz teh ugotovitev je izvršni odbor DFDL soglasno sklenil, da naslovi na vse zavedne koroške Slovence naslednji PROGLAS o osnovah za enoten nastop vseh zavednih Slovencev pri bodočih volitvah Splošna volilna pravica je ena izmed velikih demokratičnih pridobitev, ki si jih je ljudstvo priborilo z vztrajnim in odločnim bojem. Zato se sleherni količkaj razgledani državljan zaveda pomena in važnosti volitev. Politični in gospodarski razvoj v zadnjih mesecih in pa dejstvo, da so prihodnje volitve v državni in deželni zbor razpisane že predčasno, daje volitvam dne 22. februarja prihodnjega leta še poseben pomen. Koroški Slovenci se v polni meri zavedamo, da bodo te volitve odločale tudi o vprašanjih našega gospodarskega olrstoja in narodnostnega življenja. Zlasti pa se zavedamo, d« bomo mogli v posebnih razmerah, v katerih živi naše ljudstvo, laže in prej uveljaviti svoje upravičene težnje, če bomo strnili svoje vrste in »e brez ozira na to, da imamo v drugih vprašanjih različna naziranja, enotno zavzeli za vsa ona vprašanja, ki so za gospodarski, kulturni in narodnostni razvoj enako pomembna za slehernega zavednega Slovenca. V naslednjih temeljnih pogledih si moramo biti Slovenci spričo bližajočih se volitev enotnega naziranja: 1. Treba je prenehati z gospodarskim zapostavljanjem ozemlja, kjer živi naše ljudstvo, javna sredstva ne smejo več služiti tujerodnim mogotcem za gospodarsko in socialno podrejanje in s tem za ponemčevanje našega človeka. Država in dežela morata naše gospodarje in slovenske kulturne ustanove ter gospodarske in zadružne organizacije v enaki meri podpreti v njihovi delavnosti, kakor so te podpore deležni ostali deli Koroške. Z ustanovitvijo javne slovenske kmetijske šole mora dobiti naša mladina možnost gospodarske izobrazbe v svojem materinskem jeziku, s slovensko srednjo šolo in učiteljiščem pa naš narod lastno, z ljudstvom povezano izobraženstvo. Dosledno se mora izvajati zakon o dvojezič- nem šolstvu in končno onemogočiti gonja proti njemu. Našemu jeziku in človeku je treba priznati enakopravno mesto v upravi in javnem življenju. 2. Vsakemu oživljanju narodnostne mržnje in šovinizma se moramo Slovenci strnjeno zoperstaviti. Enotno moramo doprinesti svoj delež, da se ne bodo uresničili načrti koroških šovinistov, ki bi radi s pomočjo VdU-jevskih nacistov ustoličili SA-Standartcnfiihrerja in sedanjega podpredsednika koroške OVP Steinacherja ali katerega koli drugega nestrpneža na najvišje mesto v deželi. Ti načrti bi, uresničeni, resno ogrozili ne le obstoj dvojezičnega šolstva, marveč bi v nadaljnjih posledicah znova vnesli škodljiva narodnostna trenja v naše kraje in onemogočili mimo sožitje med obema narodoma. .3. Koroški Slovenci smo živa veja vsega slovenskega naroda. Odrezani od kulturnih virov celote bi usahnili in prenehali biti Slovenci. Le v najtesnejši kulturni povezanosti in naslonjeni na pomoč vsega slovenskega naroda bomo dosegli svoje pravice in si zagotovili obstoj za bodoče. Zato moramo vsi zavedni koroški Slovenci strnjeno odklanjati poskuse razdvajanja in odtujevanja našega ljudstva od matičnega naroda v Sloveniji in ščuvanje proti novi Jugoslaviji od strani bele garde, kominforme in koroških narodnih nestrpnežev, zavedajoč se, da taki poskusi služijo samo ponemčevalnim načrtom koroških šovinistov Steinacherje-vega kova. 4. Vsak zavedni koroški Slovenec si iskreno želi poglabljanje kulturnih in gospodarskih stikov ter dobrih sosedskih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, ker se na ta način narodi medsebojno spoznavajo in zbližujejo na temelju medsebojnega spoštovanja v korist miru in vzajemne pomoči. Jačanje dobrega sosedstva med našo deželo in novo Jugoslavijo ustvarja hkati pogoje za uveljavljanje enakopravnosti obeh narodov na Koroškem. Prav zato so nacistom in Steinacherjem mostovi dobrega sosedstva tm v peti. Demokratična fronta je mnenja, da so v teh temeljnih pogledih vsi pošteni in zavedni koroški Slovenci brez pridržkov enotnega prepričanja. Zato smatramo, da so te osnove sprejemljive za slehernega zavednega slovenskega človeka kot podlaga in okvirni program za čim bolj strnjen in enoten nastop pri bodočih volitvah. Iz teh vidikov pozivamo vse. ki so dobre volje in ki so jim koristi našega ljudstva resnično pri srcu, da se vsak na svojem mestu in po svojih močeh zastavi za to, da bo naše- ljudstvo enotno in odločno spregovorilo za svoje pravice, za svoj gospodarski in narodnostni obstoj in razvoj z enotnim nastopom pri volitvah Celovec, dne 7. XII. 1952. Demokratična fronta delovnega ljudstva Izvršni odbor DFDL je nadalje soglasno Sklenil, da pošlje ta proglas tudi Narodnemu svetu koroških Slovencev, da zavzame svoje stališče k temu okvirnemu programu, da ga v interesu skupnosti vseh zavednih Slovencev odobri in da se kot organizacija pridruži naporom za uresničitev predlaganega samostojnega in enotnega nastopa vseh zavednih Slovencev pri bodočih de- želnozlborskiih volitvah. Hkrati je Izvršni odbor DFDL po soglasnem sklepu iznašel Narodnemu svetu tudi ustrezajoče konkretne predloge za enoten nastop vseh zavednih koroških Slovencev ter izrazil pričakovanje, da mu bo Narodni svet vsaj do 15. decembra t. 1. odgovoril na iznesene predloge- Iz sekretariata DFDL Delegacija Zveze slovenskih izseljencev intervenirala na Dunaju V smislu sklepa izrednega občnega zbora Zveze slovenskih izseljencev je v ponedeljek, dne 8. decembra, intervenirala delegacija Zveze slovenskih izseljencev, ki so jo sestavljali podpredsednik ZSI Jaka Reichman, izseljenec Tevžej Kompoš in organizacijski sekretar DFDL dr. Franci Zvvitter kot pravni zastopnik, pri ministru za socialno skrbstvo g. Maislu ter mu raztolmačila vso problematiko nezadovoljive zaščite izseljenih žrtev nacizma, ki je povezana z nepravilnim tolmačenjem internacije koroških slovenskih izseljencev v zastraženih taboriščih, in hkrati zahtevala vključitev vseh izseljenih žrtev v krog upravičencev po zakonu o priporniški odškodnini. Minister Maisel je obljubil, da bo težnje Zveze dobrohotno podprl, da pa zadevo trenutno proučujejo na podlagi resolucije, ki jo je Zveza slovenskih izseljencev poslala iz svojega izrednega občnega zbora, še juristi v njegovem ministrstvu. Zato naj Zveza malo potrpi, da pa upa, da bo poslal odgovor lahko že v teku prihodnjega tedna . Delegacija se je nato zglasila tudi še na Uradu zveznega kanclerja, kjer jo je vsled zadržanosti g. kanclerja sprejel sekcijski svetnik dr. Chaloupka, ki je problematiko že poznal iz resolucije in prav tako obljubil, da bo posredoval g. kanclerju iznešeno željo izseljencev, da tudi on podpre težnje Zveze pri socialnem ministrstvu. Slovenski oktet na Koroškem V soboto in nedeljo bo na povabilo Slovenske prosvetne zveze gostoval na Koroškem znani slovenski oktet iz Ljubljane, ki je najboljši te vrste v Sloveniji. Znan ni le v ožji domovini, marveč ga poznajo tudi daleč izven meja Jugoslavije. Meseca januarja gre na turnejo v Ameriko, povabljen pa je tudi v Anglijo, kamor ga je povabil zunanji minister Eden, kateremu je pel ob njegovem obisku na Bledu. — (Podrobnosti o koncertih glej na 3. strani) Zamenjava jugoslovanskega diplomatskega predstavnika v Londonu Beograd. -— Jugoslovanski poslanik v Veliki Britaniji, dr. Jože Brilej, se bo vrnil konec tega meseca v Beograd, kjer bo prevzel novo dolžnost v ministrstvu za zunanje zadeve. Vlada FLRJ je zaprosila britansko vlado naj privoli v imenovanje novega jugoslovanskega veleposlanika v Londonu dr. Vladimirja V e-1 e b i t a, sedanjega jugoslovanskega poslanika v Rimu. Jugoslovanski delavci se učijo v Avstriji S posredovanjem mednarodne organizacije za tehnično pomoč v Ženevi je prispelo konec minulega tedna v Gradec 9 jugoslovanskih strokovnih delavcev, ki bodo ostali več mese-cev v raznih industrijskih podjetjih Štajerske, da izpopolnijo svoje strokovno znanje. Jugoslovanski delavci, ki prihajajo iz bosanskih, makedonskih in hrvatskih podjetij, se bodo izpopolnjevali v elektrozavodu „Elin“ v Weizu, v livarni „Donawitz“ in rudniku „Erzberg“. Po prihodu v Gradec so Jugoslovane prisrčno pozdravili zastopnik Mednarodnega urada za delo v Ženevi Brixel, jugoslovanski tiskovni ataše na Dunaju Jankovič ter zastopniki trgovske zbornice in Zveze industrijcev Štajerske. _________________ Ljubljana. — Po vsej Sloveniji in v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja so bile minulo nedeljo volitve. Povsod je bila velika volilna udeležba, končni rezultati vdi-. tev pa še niso znani. Zgovorni dokaz naše nezlomljive volje V soboto, dne 6. t. m., popoldne smo imeli v Sekiri ob jezeru lepo slovesnost: Praznovali smo »pušelc", ki so jih zidarji in tesarji vsak svojega pritrdili na slemenu zgotovljene stavbe. Celo avtobus je zaustavil svojo vožnjo, ko smo se zbirali iz vseh strani ob mogočni stavbi tik nad cesto proti Ribnici, da si ogledamo v surovem stanju dogotovljeni dom. In zares smo lahko ponosni na ta zgovorni dokaz nove nezlomljive volje po izgradnji naših zadružnih ustanov. Na izredno lepi, morda najlepši točki Vrbskega jezera stoji arliitektonsko lepa dvonad- Na poleti še praznem gričku ... stropna Stavba z edinstveno lepim razgledom iz predvidenih široko odprtih oken. Raz balkonov nadstropij, iz pritličnih prostorov in celo iz bodoče kuhinje lahko občudujemo prelepo panoramo ribniškega zaliva. Pred nami leži v vsej lepoti zimskega sonca starodavni Otok sredi prostrane jezerske gladine, v ozadju svetijo v prvem snegu hriboviti obronki jezera, v daljavi pa blešči Osojščica. Res, lep je ta košček naše zemlje! Odslej bo postal znan tudi še po našem novem lepem zadružnem domu, ki ga je postavila ob pomoči Zveze slovenskih zadrug v Celovcu naše Hranilnica in posojilnica Celovec. Tukaj na licu mesta pač razumemo njenega sivolasega predsednika še mnogo bolje, ko razlaga dragocenost te zadružne posesti. In njemu, našemu prelatu msgr. Podgorcu gre nemalo zasluga ob tej proslavi. Kljub svojim letom je še danes skrben in previden vodnik naše zadruge; še posebna njegova ljubezen pa velja od nekdaj zemljišču v Sekiri ob jezeru. „S skupno pomočjo smo kupili nekdaj posest, s skupnimi napori bomo postavili tudi stavbo", tako smo dejali, ko so -6. avgusta t. 1. zapeli prvi krampi in začrtali v hrib in travnik obseg sedanje stavbe. Od tega dne pa je obvladala našo Sekiro melodija trdega dela: Krampi, lopate, kompresorji in razstreljivo v žuljavih rokah pridnih delavcev so pripravili v deloma pooplnoma skalnatem terenu prostor za temelje in kleti. Kmalu so sledili zidarji: Rastla je klet, pritličje, stropna konstrukcija, nadstropja ... Naš poznani strojni referent Zveze Lojz si je izmislil črpanje vode kar naravnost iz jezera in Biceljnova črpalka iz Podjune nam je neumorno opravljala to delo do zadnjega. Komaj smo dohitevali z dovozom materiala. Šoferji naše Zveze niso počivali niti ponoči, ko je dohajala opeka z daljnih goriških opekarn. »Da- nes moramo voziti za Sekiro!" so ti povedali, če je tudi drug prevoz silil, „tam mora naprej!" Kompoš iz Ribnice je preklinjal jesensko deževje in razmehčano dovozno pot, vendar je dospel vedno še pravočasno, četudi sredi noči, samo da ne bi zmanjkalo gramoza in peska dvema mešalcema v nenehnemu pogonu. Kar so dali od sebe zidarji in pomožni delavci, je naravnost občudovanja vredno. Ta stavba je razstla resnično ob navdušenemu in zavestnemu delovnemu zanosu. Stari očka Urak iz Podjune kar ni zmogel takšnega tempa, zato je stopil na njegovo mesto mladi Me-čina iz Gur. Strnil je zidarje in pomočnike, može in fante iz Hodiš, Škofič in neposredne okolice v udarno četo s ciljem: „Dom stati mora!" In delali so z nasmeškom na ustih, ko smo se iz dneva na dan bolje spoznavali. Na tem stavbišču ni bilo prigajanja, res da ne. Kaj bi kdo še silil te može in fante, hodiškega pevovodjo Foltija, očeta Lajčaharja ali živahne in vesele Škofičanarje? Med nami ni bilo prepada, ki sicer loči gospodarje od izkoriščanih. Veljala je res zavest povezanosti in skupnosti. Kaj čuda? Že arhitekt Skoberne, ki je našim željam in zamislim dal izraza v načrtih, jo znan kot oče mnogih zadružnih domov širom vse Sloveni- je. Mladi naš koroški njegov kolega Oswald pa je tem načrtom dal življenje na licu mesta, risal, spreminjal in dopolnjeval. Neumorno je spremljal vsak centimeter postavljenih zidov in opažev. Nič manj pa se ni trudil sam stavbenik dipl. ing. Moser, domačin iz Zilje, ki je v okviru svoje firme odgovorno vodil vse stav-bišče, po potrebi po dnevi ali ponoči. Da je tesarski mojster Pavkar iz Hodiš potem s svojimi podjetnimi tesarji zaslužil še posebno priznanje in pohvalo, kar ni čudno. Kdor tako očetovsko vodi svojo neumorne ljudi ,lahko postavi ostrešje v tem kratkem času, ki so ga njegovi fantje samo rabili za to težko in odgovorno delo. Rade volje jim priznamo, da so še prekosili napovedani rekord celovške konkurence. To so bile misli in besede gospoda prelata msgr. Podgorca, tov. dr. Mirta Zvvittra in d pl. ing. Maserja na lepem domačem slavju v Ro-basovi gostilni v Sekiri, kjer smo imeli čast pozdraviti v svoji sredi tudi g. legacijskega svetnika Mitjo Vošnjaka in gospoda Milana Samca od urada za zvezo s FLRJ, ves odbor Hp Celovec, stavbenika, tesarskega mojstra, dobavitelja gramoza in vse njihove delavce. Nad 70 nas je bilo zbranih, da po vseh naporih in žrtvah lepo in dostojno ob veselju in pesmi proslavimo delovno zmago in uspeh v Sekiri. po šmnEmifcSg ' '><••• : y ' '' , ■ . inil ’'f)' l........... i t Eisenhower je bil v Koreji Kdo naj poveljuje na Sredozemlju ? V dobro poučenih londonskih krogih pričakujejo, da bo na prihodnji konferenci organizacije severnoatlantskega pakta (NATO) dne 15. decembra v Parizu dokončno rešeno vprašanje poveljstva na Sredozemlju. Britanski admiral lord Mountbatten bo imenovan za poveljnika Sredozemlja. Pod njegovim poveljstvom bodo vse pomorske formacije na Sredozemlju, razen tistih, ki bodo podpirale operacije na kopnem. Velika Britanija bo potemtakem dobila poveljstvo nad prometnimi zvezami na Sredozemlju, ZDA pa poveljstvo nad pomorskimi silami, ki bodo podpirale operacije na kopnem, medtem ko bodo francoske oborožene sile varovale prometne zveze med Severno Afriko in Južno Evropo. Volilna zmaga delavske stranke v Avstraliji Avstralija je britanski dominjon in sestoji iz šestih združenih držav. To so Južna Avstralija, Zapadna Avstralija, New SUdwales, Queensland, Tasmania in Victoria. Pri nedavnih volitvah v državi Victoria je avstralska laburistična stranka k svojim dosedanjim 24 sedežem v parlamentu pridobila nadaljnjih enajst sedežev ter s tem dosegla absolutno večino. Po tej volilni zmagi bodo štiri avstralske države — torej dve tretjini — imele laburistično vlado, medtem ko so v Južni in Zapadni Avstraliji še na vladi liberalci. Einsenhosver je po povratku s Koreje izjavil na tiskovni konferenci pred 150 novinarji, da nima nobene čudodelne formule za rešitev korejskega vprašanja .Dejal je, da se je odločil za obisk Koreje, da bi se sam prepričal o položaju v tej državi in da bi bolje razumel činitelje, ki so važni tako za njegovo bodoče delo, kakor tudi za delo njegove vlade. Njegova tiskovna konferenca je trajala samo 10 minut, v tem času pa je govoril samo o vtisih, ki jih je dobil na Koreji. Eisenhower je dejal, da se da mnogo storiti za zboljšanje položaja Združenega poveljstva in da bo njegova vlada skušala to napraviti. Ni pa dal odgovora na vse vrste političnih vprašanj, ki so mu jih postavljali novinarji. V spremstvu generala Eisenhovverja so bili poleg drugih bodoči minister za obrambo Charles VVilson, bodoči minister za pravosodje Brosvnell in predsednik skupnega odbora načelnikov štabov ameriških oboroženih sil general Omar Bradley. Na svojem povratku jo Eiseuhovver z letalom, ki ga je stražilo 1.300 lovcev, potoval do otoka Guam, tam pa presedel na ameriško križarko »Helena". Do Guama je E:senhowerju prišel naproti bodoči zunanji minister John Forster Dulles in se z njim podal na križarko, kjer sta še z drugimi njunimi sodelavci proučevala ves v Koreji zbrani material. S tem v zvezi smatrajo japonski politični krogi, pa tudi krogi okoli Cangkajšeka, da bo v slučaju velike ofenzive proti scverno-korejskim in kitajskim nasprotnikom z dovoljenjem Eisenho-werjn pri tej sodelovalo tudi več nacionalno-kitajskih enot., Dokončna odločitev o odobritvi nemško-aliiranih pogodb še ni padla Šele minulo soboto zjutraj so v Bonnu končali debato in glasovali o nemško-zavezniških pogodbah po drugi razpravi. Zakonski osnutki za ratifikacijo teh pogodb so po drugi razpravi bili sprejeti in sicer generalna pogodba z 218:164 glasovom, pogodba o evropski obrambni skupnosti z 216 :165 glasovom in pogodba o medsebojni pomoči med Veliko Britanijo in članicam evropske obrambne skupnosti z 215 :167 glasovom. S tem pa dokončna odločitev še ni padla, ker je potrebna še tretja razprava, ki so jo pa odgodili na nedoločen čas. Zapadnonemški vladni krogi upajo, da jo bodo lahko izvedli že sredi meseca januarja 1953. Do takrat bo morala biti tudi že znana odločitev ustavnega sodišča, ki je'te dni izjavilo, da se bo naprej bavilo z vprašanjem, ki mu ga je stavil predsednik Heuss, ali so te pogodbe v skladu z zapadnonemško ustavo ali ne in šele potem o tem ali je za ratifikacijo potrebna dvetret-jinska večina v parlamentu, ali zadostuje navadna večina. To slednjo vprašanje so ustavnemu sodišču stavile vladne stranke ter s tem utemeljile odložitev tretje razprave na nedoločen čas. Odločitev ustavnega sodišča za ta vrstni red je socialdemokratska opozicija pozdravila kot razumen korak in kot znak, da se ustavno sodišče ne bo brez vsega pustilo zlorabiti za strankarske namene reakcionarnih vladnih strank. Bombay. — Predsednik indijske vlade Nehru je minulo soboto začel v Bombayu mednarodno konferenco za skrbstvo otrok. Na tej konferenci, ki jo je sklicala Mednarodna unija za skrbstvo otrok, bodo izdelali načrte za socialno skrbstvo otrok po vsem svetu. Konference se udeležujejo delegati 23 držav. Bonn. — Predsednik zapadnonemške vlade Adenauer je izjavil v parlamentu, da so se ZDA zavezale, da bodo dobavile Zapadni Nemčiji najmodernejše orožje v vrednosti 40 milijanj mark. Atene. — Jugoslovanski poslanik v Atenah Radoša Jovanovič je obiskal predsednika grške vlade Papagosa. Pri tem je izrazil maršalu Pa-pagosu, da so jugoslovanski krogi zadovoljni z uspehom, ki ga je imel nedavni obisk grške vojaške delegacije v Jugoslaviji. New York. — »Južnokorejska vlada je zavrnila indijsko resolucijo o repatriaciji vojnih ujetnikov na Koreji, ki jo je bila sprejela Generalna skupščina OZN." To je izjavil na tis. kovni konferenci južpokorejski zunanji minister Pjun, ki se je udeležil razprave o Koreji v političnem odboru. New York. — Za glavnega direktorja pravnega oddelka tajništva OZN je bil imenovan po samomoru Abrahama Fellerja grški predstavnik Constantin Stavropullos. Kairo. — Vse sudanske stranke, ki tvorijo »unionistično fronto", so po daljšem posvetovanju njihovih voditeljev s predsednikom eg'p-tovske vlade Naguibom sklenile, da se bodo združile v eno stranko. Rim. — Te dni je bil sprejet v privatni avdienci pri papežu Piju XII. bivši nacistični prezident Reichsbanke doktor Iljalmar S c h a c h t. Poročajo, da je Schacht sam zaprosil za sprejem ter da gre za zgolj vljudnostni obisk tega bivšega nacističnega veljaka pri papežu. Socialist novi prezident Izraela V ponedeljek je izraelski parlament za naslednika nedavno umrlega državnega prezi-denta dr. Kaima \Veizmanna izvolil kandidata socialdemokraške delavske stranke „Ma-paj" Izaka Ben C v i - j a. Stranka »Mapaj" je sicer najmočneje zastopana v izraelskem parlamentu, vendar je uspelo izvoliti njenoga kandidata šele z ponovljenim glasovanjem, ker pri prvem glasovanju niti on niti ostali trije kandidati niso dobili potrebne večine. Tudi s Koroške je krenila partizanska štafeta Konec tega tedna bo v Litiji v Sloveniji pro. slava 10. obletnice I. partizanskega odreda Slovenije. K tej proslavi nosijo partizanske štafete pozdrave z vseh tistih krajev Slovenije, kjer so se borci prvega slovenskega partizanskega odreda med vso narodnoosvobodilno boTbo borili. Tudi na Koroško jo ta odred prenesel iskro narodnega odpora in je pot njegovih borcev — borcev Kranjčevega bataljona — pot slavnih partizanskih borb na koroških tleh. Zato je za njegovo desetletnico tudi s Koroške krenila partizanska štafeta, ki je eni izmed štafet Slovenije predala kot štafetni znak lepo izdelano partizansko torbico in spominsko knjigo, v katero so se vpisale in podpisale družine širom Koroške, ki so pri njih hodili partizanski borci I. slovenskega odreda: prav tako so se po svojih predstavnikih vpisale tudi naše organizacije. Na čelu vseh vpisov v spominski knjigi pa je naslednji POZDRAV KOROŠKIH PARTIZANOV K 10. obletnici prvega slovenskega odredu čestitamo tudi koroški partizani, saj smo sc borili tri leta pod Titovim vodstvom za uničenje fašizma. Ta obletnica prvega slovenskega odreda je nam koroškim partizanom in vsem koroškim Slovencem še toliko bolj sveta, ker je ravno ta odred — Kranjčev bataljon —- prvi zanesel iskro protifašističnega upora in osvobodilne misli na Koroško. Ko je 16. VIII. 1942 Kranjčev bataljon v herojski borbi pri Apačah pobil sedem SS-ovcev, je prisluhnilo tisoče koroških src, ki so bili ne samo solidarni z uporniki slovenskega naroda, ampak so se tudi hoteli s puško v roki boriti za po fašizmu ogroženo demokracijo, enakopravnost in neodvisnost svojega naroda. K tej obletnici prinašamo Vam borbeni slovenski bratje iz zgodovinske poti Sele—Apače —Robež—Rebrca—Lobnik—Podpeca, odkoder je krenil bataljon na Pohorje, plamteče pozdrave. Predvsem Vas pozdravlja s podpisi v zgodovinsko knjigo vse prebivalstvo, ki živi še danes s slavnimi spomini na prve slovenske vojake, ki so šli mimo in sprejemali darove našega slovenskega koroškega delovnega ljudstva. Naj živi prvi slovenski partizanski odred, ki je pokazal kot pohorski bataljon v smrtnem boju z nadmočnim sovražnikom, da je mali slovenski narod bil pripravljen raje pokonci umreti, kakor pa živeli na koleuih. Ta zavest slovenskih fantov iz prvega odreda pohorskega bataljona naj živi v nas vseh. za zmag« resnice in pravice! Na položaju dne 5., 6. in 7. decembra 1952. «EDm Sreda, 10. december: Lavretan, Mati bo/. Četrtek,, 11. dec:embeT: Dama/ Petek, 12. december: Aleksander SPOMINSKI DNEVI 10. 12. 1920 — Martin Luther je sežgal papeže- vo pismo, bulo, s katero mu je sporočil, da je izobčen iz rimsko-katolišike cerkve — 1638 Umrl v Dubrovniku pesnik Ivan Gumdulič. 11. 12. 1756 — Rojen v Radovljici slovenski pre- poroditelj, dramatik Anton Tomaž Linhart — 1911 Norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen je odkril Južni tečaj — 1918 Umrl v Ljubljani pisatelj Ivan Cankar. 12. 12. 1821 — Rojen francoski romanopisec Gu- stav Flaubert — 1884 Umrl slikar Janez Wolf — 1944 Začetek sovražne ofenzive proti partizanskim odredom v Slov. Benečiji in Reziji. Sinča ves Blizu Drave na cesti v smeri iz Velikovca proti Sinči vesi se je pripetila predzadnji torek zjutraj prometna nesreča z znatnimi posledicami. Kovaški vajenec Friderik Purkovicer se je peljal na isti cesti iz Velikovca v Sinčo ves s svojim kolesom in je hotel prevoziti dva pešca in sicer Franca Vavkana in Huberta Sa-batija. Purkovioer je zadel s kolesom Vavkana in sta zaTadi tega oba padla na cesto, pri čemer je Vavkan utrpel pretres možganov, Purkovicer pa poškodbe na levi rami. Prometne nezgode, ki so na dnevnem redu vsak čas in na vseh prometnih koncih, opominjajo h skrajni previdnosti na cesti ne samo za one, ki se vozijo marveč tudi za pešce. Bilčovs (Kulturna prireditev). V nedeljo, 7. XII. 1952 je piredilo naše prosvetno društvo „BiI-ka“ lepo uspelo kulturno prireditev. S tem nastopom je otvorila naša mladina sezono kulturnega udejstvovanja v letošnji zimi. Sicer s prireditvijo samo naša mladina ni šele začela s svojim delom, kajti za ta prvi nastop je bilo ja potrebnih precej vaj in tudi drugače se naši pevci in pevke pridno shajajo k pevskim vajam. Vse to je doka«, da hočemo nadaljevati delo v naši prosveti in naši mladini nakazati pravo pot, po kateri naj hodi, da bo Čimbolj spoznala in vzljubila svoj slovenski narod, h kateremu pripada. Ni namen našega prosvetnega delovanja, da bi sejali v STca naše mladine sovraštvo ali mržnjo do naroda soseda, pač pa hočemo vsaditi v srca naše mladine ljubezen do svojega naroda, ob enem pa spoštovanje tudi do naroda soseda, če nam on pusti kar je našega. Torej prireditev v nedeljo je imela sledeči dnevni red: Pesem mladine, deklamacije: Gregorčič: ..Življenje in smrt", ter Prešeren: ..Ženska zvestoba". Obe sta bili prav lepo podani. Nato je sledila igra ..Ljudmila". Vsebina igre je verskega značaja in je bila igrana tako dovršeno, da so se vsi udeleženci čudili prvim nastopom naših mladih in najmlajših igralcev. Vsem igralcem gre prisrčna hvala za njih trud in — le učite se naprej in želi boste tudi še nadalje mnogo lepih uspehov! Kako izkoristimo čas v gospodinj sko-kuharskem tečaju Milka VVieserjeva, voditeljica gospodinjskega tečaja pri Jurju v Šmarjeti je podala o delu v tečaju naslednje kratko poročilo: V Smarjeto sem prišla z mešanimi občutki, ker sem slišala o nekem prizadevanju, ki je imelo namen, da bi izpodkopalo ugled našega tečaja že v naprej in ga celo na način, ki ga ne more nihče odobravati, onemogočilo. Tudi kraj in ljudje so mi bili nepoznani in je ta moj tečaj prvi praktični, ko posredujem svoje pridobljeno gospodinjsko-kuharsko znanje dru- gim, za kar je gotovo potrebna tudi tozadevna praksa. Ko sem prišla 17. novembra z nekoliko zakasnitvijo k Jurju v Šmarjeto. me je že čakalo 15 deklet, ki so bile že v skrbeh, da pričakovane učiteljice od Slovenske kmečke zveze ne bo. Takoj smo se pomenile o učnem načrtu in o delu, ki ga hočemo izvesti, da bodo tedni tečaja rodili začrtane sadove. Isti teden, nekaj dni pozneje, so hoteli organizirati v naši Šmarjeti še drug konkurenčni tečaj in obstojala je V Slovenskih goricah na lovu Zadnja dva dneva novembra, 29. in 30., smo se trije koroški lovci odzvali povabilu in smo se podali na lov v Slovenske Gorice v Sv. Lenart na Štajersko. Ker sem bil med temi tremi tudi jaz, hočem čisto po domačem in na kratko opisati doživljaje, ki nam bodo dolgo ostali v nepozabnem spominu od tega krasnega lovišča. Iz Celovca smo se odpeljali v soboto opoldne in je vožnja polna zanimivosti kar hitro potekla. V soboto smo dosegli ravno še zadnji pogon in smo preizkusili naše puške za drugi dau, ki je veljal lovu na zajce in fazane. Izstrelili smo dosti nabojev, da so postale cevi naših pušk precej gorke, vzdržale pa so do konca. V naše opravičenje moram priznati, da lova na fazane le nismo vajeni. Streljali smo v zrak, v veje dobov in jelš in če bi streljali v majni-ku, v času hroščev, bi storili gotovo koristno delo, ker bi jih množine pobili, tako pa vlečemo vsak dan na ušesa, kdaj se bo oglasil kakšen gozdar, žagar ali mizar, ki ho zahteval odškodnino, ker smo pognali toliko svinca v les. Menda pa je povsod, kakor pri nas, tako tudi v Slov. Goricah navada, da sledi za zaključek lova „fajhtni trib" v razigrani lovski družbi v pravem tovarištvu. Tega pogona v Slovenskih Goricah smo se udeležili tudi mi. Ugotovili smo, da Korošci z municijo nismo hranili in smo izstrelili po 30 do 40 strelov. Rekord je dosegel lovec, ki se je proslavil v Kočevju, kakor je iz našega lista že znano, ko je kot junak dneva ohranil čiste hlače, čeprav je skočil ogromen medved čez njegovo telo. Na tem tovariškem večeru smo doživeli pravo lovsko tovarištvo z lovci onkraj meje. Spoznali pa smo tudi, da znajo slovenski lovski tovariši, delavci in kmetje, gojiti in ceniti lovišča v pravem pomenu besede. Gostoljubnost, s katero so nas sprejeli v svojo sredo, nam bo ostala v toplem spominu in utrjuje povezanost med nami. Lovski družbi v Sv. Lenartu se v imenu vseli koroških udeležencev prav prisrčno zahvalim za lepo in nepozabno doživetje in želim vsem prav obilno lovske sreče v domačih I loviščih. K. Ledenice Kaj se pravi ,,Poskusna večerja", ki jo priredijo tečajnice, ki obiskujejo gospodinjsko-ku-liarski tečaj Slovenske kmečke zveze, smo doživeli na Miklavževo, dne 6. decembra t. 1., v gostilni pri Ravšu. Voditeljica gospodinjsko-kuharskega tečaja Milenka Šlaperjeva in njene tečajnice so nas namreč povabile na tako poskusno pojedino. In prišlo nas je kar 150 radovednih, kaj so se dekleta že vse naučile v tečaju, ki ga imamo zadnje tedne v naši vasi. Prišlo bi jih bilo še več, pa so nekateri malodušneži nasedli zlobni šovinistični propa- gandi, da bo večer slabo izpadel. Danes jim je seveda žal, ker je bil uspeh večera prvovrsten. Kar so nam tečajnice servirale, in sicer servirale tako, kakor zahtevajo pravila o oliki, nam je teknilo nadvse izborno. Ni bilo med nami nikogar, ki ne bi našel besede odkritega priznanja učiteljici in tečajnicam, za tako odlično postrežbo. Po večerji pa se je, kakor drugače niti ni moglo biti, razvila ob splošnem navdušenju prijetna in neprisiljena družabnost, ki ji je spet dala pečat naša vedno lepa slovenska pesem. Slovenska prosvetna zveza VABILO na koncert znanega SloVCllskc^S OktCtcl iz Ljubljane, v Ceilovcu v soboto, dne 13. decembra 1952, ob 20. uri v Domu glasbe; — v Borovljah v nedeljo, dne 14. decembra 1952, ob 17. uri v kinodvorani; — v Žitari vesi v nedeljo, dne 14. decembra 1952, ob 20. uri v Prosvetnem domu. Slovenski oktet je pred turnejo v Ameriko in nam bo pel slovenske narodne in umetne pesmi. Ne zamudite tega edinstvenega užitka! Odbor možnost, da bo nekaj deklet morda podleglo gotovemu vplivu neresničnega natolcevanja, podtikavanja in sumničenja o tečaju ter da bodo izstopile. Toda dekleta so spoznale že prve dneve, da je bila vsa propaganda proti tečaju Slovenske kmečke zveze, ki ima edino le namen posredovati strokovno znanje, zlobna in neosnovana in so ostale zveste in pridno prihajale. V nekaj dneh je izstopila samo ena, pa je bržkone danes tudi že spregledala, da za ta korak ni imela pravega vzroka. No, in naše delo. Dekleta prihajajo k pouku ob 8. zjutraj in poudariti moramo, da so pridne. Treba je upoštevati, da vstajajo zgodaj, ker vse opravljajo še doma jutranje delo v hlevu in kuhinji in te dolžnosti spolnjujejo tudi zvečer, ko pridejo domov. Nato določimo, pravzaprav že prejšnji dan, razporeditev dela. Od 8. do 9. ure je razlaga jedilnika in receptov, važna zadeva, da si bodo bodoče kuharice gospodinje znale pomagati z recepti in tudi iz preprostih sredstev mogle postaviti na kmečko in delavsko mizo okusno jed. Nato se porazdelijo dekleta vsak dan menjajo v dve skupini, namreč da ena skupina kuha, druga skupina pa se uči praktičnih ročnih del. Tečajnice kuhajo vsak dan kaj druzega in se vsak dan nekaj novega naučijo. Na vsak način pa si ne moremo privoščiti, da bi kuhale preveč razkošno, ker moramo upoštevati princip štednje, ker tudi okolica ni tako bogata, vendar kuhamo vedno pestro in različno, da se dekleta, ki so pri kuhanju praktično udeležena, popolnoma seznanijo s kuharsko umetnostjo. Nato je kosilo, kjer se dekleta vadijo v pravilnem serviranju, ki spada danes tudi k splošni izobrazbi napredne gospodinje. Popoldan od pol 14. ure pa je teoret cen pouk s predavanji iz mnogovrstnega področja, kakor o prehrani, o higieni splošni in osebni, prvi pomoči v primeru bolezni in nezgod, o vrtnarstvu, perutninarstvu, stanovanjski kulturi in o gospodinjstvu sploh in še krojno risanje vse do 16. ure, ko je ep dan tečaja spet končan. Postreže nam pa tudi Slovenska kmečka zveza s predavatelji in smo imele v svoji sredi žc živinorejskega strokovnjaka Smolnika in tovarišico Ogrisevo, prihodnjo sredo pa pričakujemo kmeta Mirka Kumerja, p. d. Crčeja iz Blata. Tako mislim, da je čas v tečaju temeljito izkoriščen in uspehi ne bodo izostali, ker je učno delo usmerjeno za praktično življenjsko stran. Poleg tega pa pripravljamo za prihodnjo nedeljo pri Brezniku v Pliberku poskusni obed in je razveseljivo, da se je mnogo ljudi, kmetov, delavcev in tudi pliberških meščanov odzvalo našemu vabilu in se bedo obeda udeležili. Nadalje pripravljamo spored za zaključno prireditev z razstavo in kulturnim nastopom, ki bo predvideno na Štefanovo tudi pri Brezniku v Pliberku in tako imajo vedno dekleta in voditeljica polne roke dela, ki ga vse z veseljem zmagujejo. Z mojo tovarišico, ki mi v tečaju odlično pomaga, sva že obiskali nekatere sosedne družine in so naju povsod prijazno in gostoljubno sprejele in naju vabile, naj še prideva. „Gregorjanci? Eh, Ambrož je mož, da mu ni para, stara hrvaška korenina. Steipku pa ne zaupam preveč. Kmetom se dobrika, če pa bo zmagal, jih bo pritiskal in obešal kakor Tahi. To je silovit in nepremišljen, nevaren dečko, ki bo še svojo dobro ženo spravil v grob." ..Zanašajte se name," konča razgovor Gr-dak, ,,kaT sem rekel, ne bom oporekel. Znal bom ukrotiti gospoda Ferka — ali on ali jaz! „Daj Bog!" reče župnik. XVI. Gospod Tahi je danes gostil gospoda pod-bana Ivana Forčiča, ki je rad zahajal v gosti pod gosposko streho, kakor se je na prvi mah poznalo po njegovem debelem trebuhu in rdečem nosu. Podban se je bil za obilno mizo zelo izmučil ter je neprenehoma otiral znoj z nosa. Oba gospoda sla sedela za mizo in se razgovarjala o državnih poslih, vtem ko ju je poslušala gospa Helena, ki je sedela kraj kamina, ogrnjena v mehko krzno. Lice ji je bilo bledo in shujšano; stiskajoč ustni, je gledala predse s sklonjeno glavo, a v zenicah je kdaj pa kdaj zableščal tisti mrzlični plamen, ki je gotovo znamenje bližnje smrti. „Kar lajajo naj," reče Tahi po obedu in se smeji, „delal bom tako, kakor je mene volja. Zemljo bodo ti kmečki psi pred menoj poljubljali. Ako jih je Heningovka krotila z bičem, jim bom jaz s škorpijoni. Vem, da besne, vem da po vsem okraju vre, toda, ali nisem vrhovni konjušnik njega veličanstva? Pa bom vendar znal to lirvaško živino ukrotiti!" „Veleug!edni in velmožni gospod 1“ se prikloni podban in pokaže zobe, pijane oči pa se mu zasvetlikajo ko jazbecu. ..Vsekakor s škorpijoni! Tega jim je treba! Ali nismo mi gospoda?" ..Kraljevska pisarna mi je naprtila na vrat tega lopova Grdaka, ki mi torklja po hiši ko , jež. Kar naj! Podkuril bom temu kraljevskemu \ špijonu, da bo od same glavoboli zbežal in sc bom pobrigal, da me moji prijatelji v Požunu rešijo te kuge." „Dobro si povedal!" se nasmeje pijani podban. „No, dragi prijatelj," vpraša Tahi, , ali si kaj slišal, kdo bo ban?" „Ni-ni-nič“ jeclja Forčič ki ga je imel že zelo ped kapo. „Vsak dan se slišijo drugi glasovi. Zdaj imenujejo tega, zdaj onega; ti bani rastejo čez noč ko gobe. Prizadeval sem si v Požunu, da bi kraljeve svetovalce pripravil do tega, da priporočijo kralju starega Alapiča ali Matijo Kegleviča in tako tudi bo, mislim." „To bi bilo dobro, ti so naši." „Vsak dan," nadaljuje Tahi, ..pričakujem pisma od gospoda Batora, ki mi bo vsekakor sporočil, kaj so v Požunu skuhali." Kar vstopi sluga in javi, da želi upravitelj Štefan Grdak z gospodom Tahijem govoriti. „Grdak?“ srdito vzkrikne Tahi, „kaj hoče spet ta stenica od mene? Da naj se mi priskuti vsa jed? Pa naj le vstopi, boš vsaj, prijatelj podban videl, s kakšno podgano moram deliti svoje gospodstvo." V sobo vstopi Crdak in se pokloni gospodi, pa tudi gospe Heleni. Tahi prišleca prezirljivo pomeri od glave do pete in se roga: „Kaj je spet, gospod Grdak? Kje vas boli? Nekako kislo se držite. Vem, da bom moral spet poslušati nekakšno pridigo kraljevske pisarna." #- ..Kar svobodno govorite," veli Tahi in iz-prazne čašo, , tu je samo moja žena in moj pobratim podban." ,.Da, da, govorite," zamrmra podban in zaspano kinkne s pijano glavo. ,,Oprostite, da vas motim, velemožni, že štirikrat sem hotel priti k vam, pa se vedno oprašeate, da ne utegnete, toda jaz prihajam v službi kralja." ..Poslušam vas," zehne Tahi in spet pomeri z očmd upravitelja, ki je stal pred njim. ,.Znano vam je," nadaljuje Grdak mirno, .zakaj sem bil poslan semkaj, ker ste prejeli od kraljeve svetlosti pismo že okoli božiča, da namreč v imenu državne finančne uprave upravljam polovico vsega posestva, dokler se ne konča pravda z gospo Uršulo Heningovo. Oprostite, morebiti ste vi ali pa, če vi ne, vaši sluge pozabili na kraljevo pismo in da vi tukaj niste edini gospodar." „Dalje, dalje!" zarenči Tahi, medtem ko je Forčič, ki se je skušal dostojanstveno vzravnati, drznega upravitelja gledal izpod očesa. „Zemlja zdaj ni samo vaša, temveč tudi kraljeva; kmetje niso samo vaši sužnji, ampak tudi kraljevi podložniki. Prišel sem semkaj pred nekaj meseci, vi pa niste hoteli predati polovice, niti sestaviti popis premoženja. Obrnil sem se do vašega provizorja Jurija, da mi pove, kako je z dohodki, toda plemenita gospa Helena mu je prepovedala, da mi da kakršnokoli informacijo." „Sem!" plane Helena. „In prav ste storili, gospa," prikima Tahi. „pa govorite dalje, gospod Grdak." ..Namesto, da mi predate polovico gradu, ste meue in moje ljudi stisnili v dve majhni kamri pred gradom." ..Prijatelj, imam veliko družino, a grad je majhen," se smeje Tahi; „sioer pa, kaj naj vam dam drugo ko kamrico, ko ste pa uradnik kraljeve kamre?"* ,,Ce bi šlo za mojo osebo," odvrne Grdak. „bi vse to lahko prezrl, toda ne morem zamolčati, kaj vse se tu dogaja. Ves čas kar sem tukaj, sem se naslišal in nagledal vseh mogočih * Pravzaprav komora. To so bili najvišji kraljevi uradi, približno to kar poznejša ministrstva. Najvažnejša je bila komora, ki je upravljala kraljevo imovino in državne finance im jo ima v tem poglavju pisatelj v mislih. Čuvajmo naše stare narodne šege Veliko naših narodnih šeg je šlo v teku razburkanega časa v zgubo oziroma smo jih sami zanemarjali. Na primer v Zilji so kresovali pred več kot 60. leti na zelo lep način. Mladi fantje in večji šolarji so napravili v bližini vasi na griču velik kres. V bližini tega so zabili v zemljo kol, na katerega so pritrdili desko, drugo stran deske so pa pritrdili na zemljo. S približno 10 cm debelih brez so fant e nažagali po ‘/i cm debelih okroglih ploščic (dejali so jim šajbice) in v sredi napravili luknjico. Ko je kres gorel, so vrgli »šajbice" v ogenj, da je ploščica zletela visoko v zrak kakor danes raketa. Pri tej priliki pa je glasno zakričal na primer: „Šiba, šajba prileti k Kav-cavej Mojci, da na bo več ljudi obrekovala, ali pa da Oštinov Hanzej ne bo preveč žaloval po nezvesti ljubici" in podobno. Veliko ljudi se je zbralo pri kresu, veliko jih je pa bilo pod gričem. Tudi „Pe