83. številka.
V Trstu, v soboto 15. oktobra 1892.'
Teč
„E O I H O S T"
ishaj« dvakrat na teden, vsako iredo in soboto oh 1. uri popoladna.
„Edinost'* stane:
j* T»e leto gl. 6. — ; iaren A vit. 9.— gl. h polu leta , 3.—: „ M 4.50 , četrt leta „ 1.50; n n 2.25 „ Posamične Aterilke se dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka t Trstu po * nor.. ▼ Gorloi in ▼ Ajdovićlnl po n no*, aaročbe brez priložen* naročnine ■• nprivnlitvo ne oslrs.
EDINOST
Oglasi in oznanila ne račune po 8 nov vrsiica r petitu ; za nulavt a debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi gs
obaeglo navadnih vrstic. Poilana, Javne zahval«, osmrtnic« itd.
•e račune po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo urednifttvu Piazza Casernia it. 2. Vsako pUmo mora biti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in inserate pre> jema npravnlitvo P lazza Caserma it. S Odprte reklamaoije o proste poitnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
'V »đtaoit ]• n«£<
Vabilo na naročbo.
Ob začetku četrtega četrtletja- vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajoČih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnosajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravniStvo.
Svetčev banket
V nedeljo se je sbralo ▼ Ljubljani lepo število mož ođ vseh strani domovine slovenske, da na sijajen način dajo zadoščenje možu, kojemu se je dogodila n e-zaalužena krivioa; da protestujejo proti napadom na družbo, težečo le po plemenitih oiljih in za kojo se mora navduševati vsakdo, ki je res Slovenec. To je bil jedini in izkljuČljivi namen Svet-čevemu banketu. Prostor nam ne dopušča, da bi popisali natančno, kako se je vršil banket, še manje pa, da bi mogli doslovno navesti vse govore ; le toliko bodi povedano, da je bil ves banket impozanten pojav krepke narodne volje; kajti o vseh udeležencih sinemo trditi mirno vestjo, da so vedeli, po kaj ao p r i i 1 i. Vsak posamičnik se je zavedal
PODLISTEK. Dva leposlovna poskusa.
Spisal Slavoljub DobrAvec.
II.
(Dalje.)
Popravljajo slovnične in pravopisne pogreške v poskusu Fran Dolniča, čudil se je čudom, da je vsebina tako nekam V dotiki in slična z ono Krivičevo. Vendar ne reče ničesar in kmalu dovrši popravo. Tudi Dolnič odide z obljubami brezmejne hvaležnosti; v srcu si je pa mislil: glejte, ljudje bodo rekli, da sem sam napravil VBe tako lepo.
Ničesar seveda ni slutil o Krivicu, ker je bilo vse klubova tajnost.
Slovstvenim večerom določeni čas pride, društveniki so zbero, tudi Dolnič je mej njimi. Malec in Vioko sta že na svojem mestu. Nocoj slučajno predseduje Vicko, in Malec kot podnaČelnik mora samo slušati njegove ukaze. Načelnik je že prijel za zvonec, da bi naznanil začetek, ko se odpro vrata, v Bobo prihiti zasop-ljeni Krivič in odda avoj izdelek Vicku.
Vsi so se smehljaje ozrli v načelnika, češ : ti si jo vender dodelal.
Krivič in DolniČ sta se pa gledala
v polni meri svoje narodne dolžnosti, postaviti so po robu neplemenitim nakanam, naperjenim proti zaščitnici našega roda, stoječega ob mejah kraj p r o* pada. V osobito zadoščonjo nam je pa, da so tržaški in okoličanski Slovenci, rekli bi, na d e m o n s t r a-tiven način pokazali, kako mislijo; da so pokazali, daje bila „Edinost" s ar e s gl a s il o o gr omn e večine tržaških in okoličan-skih Slovencev, ko je brez ovinkov obsojala herostratsko početje nekaternikov.
Ob 2. uri popoludne stopil je v dvorano slavljenec g. Luka Svete c, pozdravljen burno od vse družbe.
Mej obedom je prvi pozdravil družbo predsednik osnovalnemu odboru, g. dr. Ferjančič, naglašajoč, da v sedanjih resnih časih treba, da vsi narodni elementi delujejo podvojenim rodoljubjem in podvojeno požrtvovalnostjo. Zaključuje svoj govor poklonil je govornik Luki Svetou v ime odbora v izraz hvaležnosti in zaupanja elegantno kaseto se srebrnim, bogato cizeliranim tintnikom in zlatim peresom.
V tem trenotku nastal je po dvorani vihar navdušenja: pristen izraz globokega spoštovanja, ki ga goje rodoljubni Slovenoi do moža, ki je posvetil vse svoje življenje borbi za prava rodu svojega in ki ni za« grešil ničesar druzega, nego da je ostal zvest oporoki pokojnoga B 1 e i w e i s a> da je ostal zvest staremu narodnemu programu našemu, da je ostal zvest samemu sebi. Da se pa prepričate, kakovo je „liberalstvo" in „brezverBtvo", ki se je nedavno podtikalo temu možu, prosimo, dragi čitatelji, da prečitate njega govor, b kojim se je zahvaljeval pri banketu na besedah dra. Ferjančiča, odnosno na prisrčni ovaciji, ki se mu je priredila. Rekel je:
kakor da strele švigajo skozi hudourne oblake.
Prvi je na vrsti Dolničev poskus. Vicko namigne in Malec začne čitati:
„V Veroni na Laškem je živel bogat mladenič. Ko je prišel z visoke šole, umrl mu je oče in ostavil širno imetje. Več stotakov na dan je imel prihodkov in nobene skrbi za bodočnost. Druge nadloge ni čutil, kakor da je na svetu sam samcat brez bratov, brez sester, brez sorodnikov in, kakor je kazal, tudi brez znancev. Tako osamelost pa čuti človok v neki določeni dobi življenja in lahko si vsaj nekoliko pomaga s tem, da se — oženi. Spremljevalko na potu svojega življenja lahko najde vsakdo, bogatin veliko ložjo kot revež. Zato tudi Alfonza — tako mu je bilo ime — na to stran ni prav nič skrbelo.
Bival je v lepi hiši, okrašeni z raznimi kipi, ki so bili postavljeni po robu strehe in vdelani v zid. Prvi dan VBacega meseca je pobiral Alfonzo stanarino od svojih najemnikov. V njegovi hiši je bivala tudi lepa udova po nekem profesorju s še lepšo hčerko Ido. Vselej, ko je šel mladenič z doma ali prihajal od kod, gledala ga je lepa Ida s tretjega okna na desno od glavnih vrat. Pozneje jo je Alfonzo večkrat srečal tudi nn stopnjicah in vselej
Častita gospoda ! Dragi tovariši in sovojniki v trdem narodnem boji!
Dovolite, da se Vam za Vaše lepo pozdravljonjo, za Vaše prijavno priznanje kar najtopleje zahvalim. To storim tem srčneje, ker vem, da Vašo priznanje ni namenjeno samo meni, temveč vsem mojim tovarišem in sotrudnikom naše krivično napadene družbe sv. Cirila in Metoda, kateri se je brez vsacega najmanjšega uzroka odrekalo zaupanje. Vaše priznanje je ob jednem izraz Vašega soglasja z načeli naše stare politike, katera je po izročilu nepozabnega nam dr. Janeza Blemeis-a zbirala pod jedno zastavo vse narodne moči na skupno narodno delo. Vaše priznanje je pa tudi tolažba, meni in vsem onim, ki gledajo z žalostjo in skrbjo, kako se pojavlja na našem političnem pozorišči nova stranka, katera s pretvezo, da gre za vero, s kričanjem, da je vera v nevarnosti, hoče polastiti se pri nas vsega javnega življenja. Dobiti moramo v svoje roke vse občinske, deželne in državne zastope, to je nje geslo in škofje naj bodo tudi naši politični vodniki. Jaz dvomim, da bi naši škofje hrepeneli po tej časti, dobro vedoč, da je čuvati vero njih poklic, ne pa politično voditeljstvo. Baj jih sam sv. Oče, naš sedanji papež, odvrača od tega z besedami, «kdor meša vero v politiko, ta zlorabi vero". In zlasti pri naših slovenskih razmerah zdi se mi ta misel, da bi škofje vodili naio politiko, naravnost nesmisel. In prašam, ako bi že pri nas ta misel našla odločen upor od vseh zavednih Slovencev, je-li kaj upanja, da bi ta misel zmagala tudi po drugi Avstriji? Jaz vsaj sodim, da ni najmanjšega upanja; potem pa tudi pri nas ne more zmagati, ker se za naB same Slovence ne more delati iz-jema in za to se kaže vse to prizadevanje naše nove stranke kot prava nepotreba in rečem naravnost, kot pregrešna nepremišljenost. Še žalostneje je pa, kako hoče
je imel za lepo prikazen tudi lepo besedo. Sprva se mu je Ida le tako odzivala, kakor se nam odzove neznaneo na javni cesti, pozneje je pa odgovarjala vedno prijazneje, in naposled je moral tudi Alfonzo misliti, da v ti čudoviti prijaznosti tiči nekaj druzega, morda — ljubav.
Ljubezen je različna, da si bistveno jednaka in nedeljiva.
Tako je bilo tudi tukaj.
Lepa Ida in Alfonzo sta bila kmalu do dobra znana. NajiskrenejŠa želja obeh je dozorevala čedalje bolj v to, da bi ju mašnik kmalu združil v srečen zakonski par.
Zgodilo se je pa drugače.
Lepa Idioa jo ljubila Alfonzove novce.
— Prej pa Krivičeve — oglasi se hudomušno Krivič sam in glasen smeh so razlega po bokani sobi kakor v velikanskem- sodu.
Tudi Mrakova so je zasmejala. Maloc nadaljuje :
Na zimo pridejo v Verono ogerski huzarji. Lepi, visoki, črnolasi in močno brkati so bili. Žonski spol, kakor ni mogel videti avstrijskih vojakov, dirjal jo kar slep in gluh za njimi, in ne bi se dosti motil, kdor bi trdil, da je imela todaj vsaka Verončanka svojega huzarja, ali
ta stranka doBeči svoj namen, » kakimi sredstvi hoče izpodkopati in odstraniti vse naše rodoljube, naj si so še tako zaslužni in delavni, ako ne prisegajo nepogojno na njih načela. Očitajo nam sebičnost, da delamo le iz sebičnosti, da potom, ko smo s pomočjo naše duhovščine zlezli na konja, iščemo le svoje koristi. Ne, častita gospoda, boj za slovensko narodnost ne do-naša nobenih dobičkov, ampak zahteva velike žrtvo, mnogo truda, polno dela in mnogo, mnogo zatajevanja samega sebe. Prašam, kateri od nas bi tega, kar ima, ne bil pridobil si tudi kot nenarodnjak, morebiti še veliko ložje ; da ne omenjam onih naših rojakov-mučenikov, ki so so za-volj narodnosti preganjali in se še prega-njajo, prezirajo, zapostavljajo in še celo od služeb odstavljajo. Očitajo nam nadalje, da smo liberalci. Ali kako zvijačno! Jed-načijo nas z onimi židovsko-nemškimi, laškimi in madžarskimi liberaloi, kateri si to častito ime pridevajo le zavolj lepšega, iz špekulacije, ki pa niso nikakšni liberalci; oni so liberalna načela zatajili, ker svobodo in pravico drugih narodov zatirajo. Taki liberalci mi nismo, niti ne moremo biti, ker nimamo ne volje ne moči, da bi druge zatirali. Ne sramujemo se pa biti liberalci v pravem pomenu te besede. Saj imamo vso našo državljansko in narodno svobodo, kolikor je vživamo, zahvaliti le pravemu liberalizmu. Ne bom Vam raz« lagal, kaj jo pravi liberalizem, ampak imenoval Vam bom le moža, ki je dan današnji odličen zastopnik pravega liberalstva, t. j. častitljivi starček, sedaj prvi angleški minister Gladstone, oni blagi mož, ki se je prvi od svojib rojakov ognjevito potezal za nesrečno bolgarsko rajo proti turški grozovitoati in ki Be ravno zdaj pripravlja poravnati stoletne krivice, ki so jih trpeli katoliški Irci od njegovih rojakov. Kdo izmej nas ne bi radovoljno snel svojega klobuka pred takim liberalcem P Te vrste liberalci smo radi tudi mi in hočemo ostati.
bolje: vsak huzar svojo Verončanko. Prav veselo življenje je bilo na prisolnčnih še-tališčih, kjer so se črnolase in žarnodke Italijanke izogibale nagajivim huzarjem.
Tudi Alfonzova Ida je kmalu dobila vitkega huzarskega častnika."
—	Moja Ida! — vsklikne Krivič, in društvo udari vnovič v soglasen smeh. Sedaj se Mrakova ni smejala, le škodoželjno je gledala Kriviča.
„Alfonza vender ni zabila. Mislila si jo gotovo: če ne bodo oni, pa bode ta. Ali mladenič — laška kri je vroča — je bistrim očesom opazoval svojo Ido. Ko jo noki vočer stal v voži in skrit poslušal, kako se je ogoreli Madjar, ki jo je spro-mil do tu sem, poslavljal z lepo Ido, kako sta si obetala večno zvestobo, obrnil ji jo za vselej hrbet in jel — zaničevati. Vpričo njega je potem Ida vse tajila in tudi mati ji je pomagala, a kar je Alfonzo videl na Bvoje oči in slišal na svoja ušesa, to mu ni šlo tako brž iz srca, kakor je izginila od tam podoba nezveste Ido."
—	Da, nezveste, — dostavil je Krivič skoro nehote in moj običnim smehom ga je Dolnič pogledal toli ljubeznivo kakor menda že dvajset let ali pa se nikoli ne.
(Dalje prih.)
Ožita te nam slednjič, da smo brezverci, da ido odpali od Kristusa. Kako krivično obrekovanje! Mi nismo odpadli od Kristusa, čeprav tega sv. imena nimamo vedno na jeziku. Saj nas on sam uči: Ne tisti, ki vedno vpije : „Gospod, Gospod," poide v nebeško kraljestvo, ampak kdor spolnuje ▼oljo nebeškega očeta. In kaj nam zapoveduje on P Prva in največja zapoved je: Ljubi svojega Boga iz celega svojeg« srca ! in druga tej jednaka : Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. V teh dveh zapovedih, pravi on, je zapopadena vsa postava in proroki. Iu kdo je bolj in v obilneji meri naš bližnji, ko naš ubogi narod. Ko ljubimo ta svoj narod, ter se potezamo za njegove pravice, za njegov obstanek, ali ne spolnujemo s tem tisto Kristusovo zapoved, ki je prvi in največji jednaka P Mislim, da mnogo bolje kot oni, ki sejejo mej nas prepir in sovraštvo, ter ovirajo s tem naše narodno delo. Ravno proti tem se sme obrniti, kar piše sv. apostolj Janez, rekoč: „Kdor trdi, da ljubi Boga, pa sovraži svojega brata, ta je lažnik ; kako bo ljubil ,Boga, ki ga ne vidi, ako se ljubi svojega brata, ki*ga vidi? Nismo odpadli od Kristusa, ampak spolnujemo njegovo zapoved z ljubeznijo do svojega naroda. Ta ljubezen je tudi vez, ki nas druži rodoljubne duhovne kot posvetne narodnjake v jedno vez, ki je močna, ker je utrjena v nadi veri in v našem srcu, tako močna, da je ne raztrga nobena sila in nobeno modrovanje krivih prorokov. Tako napijam vsem narodnjakom slovenskim, Vam, ki ste tukaj zbrani in njim, ki so v duhu z nami združeni, v sem na zdravje, Bog poživi!	(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranja dežela.
Vse novine bavijo se z odstopom deželnega predsednika kranjskega. Na nem« tki strani zavladalo je veliko veselje, kajti nadejajo se nove ere, koji bode glavna naloga, da iztrebi radikalno, kar je zase-jala "VVinklerjeva „slovenska* doba. Mi smo pa hladni do dna duše v očigled novemu položenju, ker smo uverjeni, da tudi novi politiški načelnik kranjski, baron Hein, ne bode mogel delati čudežev; tudi njemu se isvestno ne posreči, kar se ni posrečilo nikomur pred njim : odpraviti se •veta istino, da je 95 odstotkov prebivalstva Kranjske slovenskega rodu. Besedičenje nemških listov o slovenizovanju na Kranjskem je pa že neslano, kajti baronu Winklerju ni trebalo poslovenjati na Kranjskem, kjer je itak že vse slovensko. O •lovenjanju ni smeti govoriti, pač pa smemo Slovenci govoriti o germanizaciji, koja je pod "Winklerjem — vzlic njegovi poštenosti in vestnosti — istotako predrzno dvigala svojo glavo, kakor pod njegovimi predniki. Odstopivšemu predsedniku ni •meti radi tega ničesar očitati: razmere •o bile močnejše, nego je bila njegova dobra volja. Zato pa Kranjski Slovenci nimajo prav nobenega uzroka do jadiko-vanja: možje naj bodo, združijo naj se zopet v staro narodno ■ tranko, razplamene naj nekdanje navdušenje za narodne ide-jale: in napredovala bode naša stvar, naj je že politiški šef Peter ali Pavel. Mnogokateremu se bode zdelo Čuduo, čuvšemu našo izpoved, da smo se skoro razveselili nove dobe na Kranjskem, ker se nadejamo, da nam mrzlejiia sapa sčisti zrak ter odnese od nas tisti strašni narodni indiferentizem, nastal v politiški megli, ko nismo niti vedeli, ali jo mahamo na desno ali levo. Glejte nas tržaške in istrske Slovane, ki živimo gotovo v neugodnejših razmerah, nego naši bratje na Kranjskem in kojiui še nikdar ni bila usoda tako mila, da bi imeli sebi prijaznega političkoga šefa : veoder se šo gibljemo, in vender smo še tukaj. Tlačijo nas sicer pri volitvah, beležiti nam je marsikak nevspeh
v politiški in nArodni borbi, ali vender smemo reči, da v Istri sklenemo bilanco vsakega dne z velikim moralnim prido-bitkora, ker se nam utrjujejo značaji. Kajti to je gotovo, da le v jasnem položenju in v izrazitih odnošajih rastejo možje, v megli in polovičarstvu pa — klečeplazi. Srca kvišku, torej, bratje na Kranjskem ! Predsedniki prihajajo in odhajajo, a narodi ostanejo — ako hočejo tako. Seveda treba resnega narodnega dela.
Nemki cesarje odpotoval z Dunaja dne 13. t. m. ob 8 uri 55 m. zvečer. Cesar naš ga je Bpremil do kolodvora, kjer sta se poljubom postavila oba monarha.
V	proračunskem odseku avstrijske delegacije je delegat E i m ostro kritikoval odnošaje v Bosni in Hercegovini, rekši, da mohamedanci so ostali sovražniki okupacije, pravoslavni teže nekam drugam in tudi katoliki so nezadovoljni v mnogih obzirih. Govornik je predlagal slednjič resolucijo za uvedenje deželnega zastopa, koji naj izvoli svoj deželni oubor za zasedeni deželi. Delegat Czedik je pobijal trditve Eimove na podlagi lastnih skušenj.
V	istem odseku* izjavil je vojni minister, da vekšanje potrebščin za vojsko je v zvezi z evropskimi oanošaji, koje on ne more premeniti. V vojski se spoštuje narodni duh v mejah avstrijskega mišljenja. Nikomur ni prepovedano izven službe posluževati se svojega materinega jezika. Službeni jezik v vojski pa je nemški in mora ostati nemški.
Knezoškof Graški, dr. Zweger, je slavil dne 13. t. m. 25 letni škofovski jubilej.
Ministerski svet ogrski je baje sklenil rešiti spor s papeževo kurijo na radikalen način, namreč s tem, da se uvedejo: obligatoriiki civilni zakon, posvetne matiee in splošna verska svoboda. Vesti, došle iz Budimpešte, pa dvomijo same, da bi krona pritrdila temu načrtu. Istotako ni pričakovati, da bi mu gosposka zbornica pritrdila. — Ves parlamentariški aparat ogrski stane državo letnih 1,209.600 gld. Sedaj pa je vlada predložila parlamentu nov zakonski načrt, s kojim se plača poslancev fte nekoliko povila, to je, poslanec bode dobival letno plačo 2400 gld., koja se mu izplača v V« letnih obrokih.
DOPISI.
Iz Pomjanščine, 12. oktohra. [Isv. dopis.] — „Edinost" je omenjala že mnogo-krati, kako je lahonska stranka Pomjanska, zbrana okoli svojega nagloma umršega vodje, vsikdar klubovala sveti veri, duhovščini, osobito pa lastnemu župniku. Poslednjemu Beveda za to, ker je Slovenec dušo in telesom in ker se neče ukloniti brutalnosti lahonske stranke. D&, ta Btrašni župnik se ne plaši napadov v lahonskih časopisih in uiti Poreške „babe" se ne boji. Cujte sedaj, čemu so zmožni naši „Lahi" I Videč, da vse zlobno in krivično tožarenje nič ne izda, izmislijo si hodobijo, ki zares presega človeško pamet in jo smemo po vsej pravici imenovati peklensko hodobijo. Našuntali so nekega reveža iz Šmarij, da naj toži župnika Po-mjanskega, češ, da je poslednjega pes oklal njega hčerko ter jo močno ranil. Revež se s prvega ni hotel udati ali slednjič so ga preslepili vender-le rekši: „Lo tožite, samo da spravime župnika v zapor l" In res se je uložila tožba pri c. k. okr. sodišču v Kopru. Pri prvi obravnavi se ni mogla dognati resnica, zato je uasvetoval državno-pravdniški funkcijonar, da se od županije Pomjanske zahteva certifikat o tej zadevi. To je bilo maslo za našo mogočneže ; veselili so se : zdaj ga pa imamo v pesteh. Pri drugi obravnavi je bil pre-čitan ta certifikat, v katerem so uprav strastno očrnili našega župnika.
O. župnik se je seveda protivit na vso moč takim trditvam, dokazivši, da je
vse gola krivica. Ali nič ni pomagalo, kajti c. k. sodišče je verovalo certifikatu, ker ga je smatralo kot uraden akt ter je m o-ral o obsoditi g. župnika na 10 gld. globe. G. župnik je seveda napravil utok proti kazni, v katerem je navel priče, da ni res, kar trdi certifikat. Vsled tega utoka vršila se je dvakratna obravnava pri c. k. deželnem sodišču v Trstu. Pri drugi obravnavi je deželno sodišče ustreglo utoku g. župnika, ter ga popolnem oprostilo kazni in tudi vseh pravdnih troškov. Razsodba z dne 2. julija 1892 Št. 2252 uročila se je gosp. župniku dne 2. oktobra 1892.
Naj-li obširno govorimo o tem zlobnem činu lahonske stranke P Ne, ni treba, vsaj se obsoja sam. Ali Čuda ni, da pri tolikih krivicah našemu župniku zdravje peša, dasi je prišel k nam kot pravi korenjak. Tolika zlobnost mora zrušiti človeka.
Kako dopuščajo dotične oblasti, da se pošiljajo oblastim taka krivična poročila P Zakaj ne primejo tistega, ki je kriv na tem P
Že leta 1891. se je uložila taka krivična tožba, koje so slepo podpisali nevedni kmetje. A krivičnost tudi te tožbe je dokazala razsodba c. kr. okrajnega sodišča v Kopru z dne 28. decembra 1891.
Skrajni čas jc že, da se konec stori temu hujskanju. A da bode moči doseči to, treba odstraniti one, ki hujskajo in lažejo.	Resnicoljub.
Z Vipavskega, 13. oktobra. [Izvdop.j Dne 29. septembra imeli smo v Št. Vidu nad Vipavo res pravi narodni praznik ; prišli so namreč gg. učitelji postojinskega okraja k izvanrednomu občnemu zboru učiteljskega društva za gori rečeni okraj. Narodne trobojnico dičile so Št. Viški trg; Št. Viški trg pokazat je uprav isti dan, da ve ceniti, spoštovati može, kateri se trudijo z blaženjem nežnih src, kateri žrtvujejo ves život svoj v prospeh narodnosti uaše, kateri bo vodniki deci nafti, upu naše boljše prihodnosti. Okolu 10. ure zberč se gg. učitelji na licu mesta. Prijazno in odkritosrčno pozdravljanje pokazalo je, kako se učitelji v tako razširjenem okraju po-stojinskem ljubijo, pokazalo se je, da se spoštujejo mej seboj. Kakor pravi pedagogi pokazali so, da to, kar jezikom go-vorč, čutijo i v srcu, iu so pripravljeni dejanjem pokazati
„Ne plaši se,
Će svet sovraži Te,
Saj smoter Tvoj, najboljši je !"
Pokazali so učitelji postojinskega okraja, da te blažene besede tudi v srcu čutijo, pokazali bo, da jim je na mislih le napredek šole, da se mora sleherni truditi „da bode prvemu enak !"
Točno ob 11. uri otvori zborovanje zaslužni starosta g. M. Z a r n i k.
Lepimi besedami pozdravi navaoče ter zakliče našemu premilemu vladarju kot zaščitniku šole srčni „živijo !" Na kar mu zbor trikrat soglazno pritrdi. Na to sledilo je točno sestavljeno poročilo tajnika g. D. F o d n i č a o računstvu. Poročilo se je vsestranski odobrilo. G. Poddraftki učitelj R. D o 1 e n e o stavi predlog, da naj druš-tvo oziroma odbor vpliva na to, da se Btare računice, ki so res na tolikih straneh napačne in kakor se je prepričalo, da bo najnovejše v tem popravljene, izključijo iz ljudske šole. Kajti učitelj, mesto da bi vestno spolno val najvažtieji predmet v računstvu, mora sedaj temu, zopet drugemu popravljati bodi-si tiskovne napake, ali pa očitne pogreške, nahajajoče se v starih računicah. Povdarja ob enem, da so ljudje res ubožni, ki si ne morejo za svoje otro-čiče najnovejših računic omisliti, a da bo to, ko se jim reč razjasni, že Šlo ! Čo se od učitelja zahteva vzornosti, vzglednosti, morajo biti tudi učni pripomočki vzorni, da ne bode šola kaka posiljena reč, marveč da bode ta res pravi vzor v vsem, kar ukrepuje, blaži in popolnuje človeka. Predlog bil je sprejet jednoglasno.
Poročal je nadalje g. blagajnik Ivo T r o š t o društveni blagajnici ; na veliko žalost izreči moramo, da je še „mnogo poklicanih, a ne toliko izvoljenih", koje bi se smatrati moralo udom. (V drugo hočemo te /anikerneže imenom napisati.) Učiteljstvo mora biti le ena skupna vez, in smoter, koji spaja to vez, biti mora edin! To naj bode geslo stanu učiteljskemu !
Gospod blagajnik referiral nam je tudi o učnih knjigah, koje se sedaj uporabljajo v ljudskih šolah na Kranjskem. Opomnil je, da slovnica sploh ne zadostuje temu, kar je njeni namen. G. nadučitelj Kavči č omenja tudi, da bi bilo umestno, kakor imajo nemška berila, da bi tudi slovenska imela za prirodopis podobe naslikane T berilih, seveda dobro zadete, ne pa poli-sane. Poročilo g. blagajnika kakor pri-stavek g. nadučitelja Kavčiča ae je odobril. Na to prosi besede g. R. D o 1 e n e c ter začenja nekako tako le:
Slavni zbor, častiti gg. tovariši in mile tovarišice !
Ker razsaja sedaj govorica, da si hočejo učitelji vipavske doline osnovati svoje društvo, ter razkrojiti se od društva učiteljskega v postojinskem okraju, in ker se je nedavno hotel menda pošaliti nek dopisnik v „Slovenskemu Narodu", da hoče to novo društvo pritrjevati ter okrepiti nazore Mahničeve, in ker so oddaljeni goBp. tovariši o tej reči slabo poučeni in sploh poučeni po tacih, ki se niso niti udeležili zborovanja in sestanka v Vipavi, ker se pri tem imenuje moja malenkost, dovoljeno mi bodi, da vam, častita gospoda, natočim čistega vina v kozarec.
Pred kakima dvema mosecema sešli so bo gg. tovariti iz Vipavske v vipavskem trgu. Mej drugim bila je tudi govorica, kako neumestne kraje si slavni odbor učiteljskega društva izbira, da ni mogoče Vipavcem vsled neslanih cest zborovanj se udeležiti. Ker nas s tem slavni odbor tako nekako skozi malo okence gleda, naprosili so me moji gg. stanovski tovariši* naj sprožim misel, da bi Be v Vipavskej osnovala fili-jalka, ki bi imela iste smotre, nazore, isto blagajnioo kakor društvo samo. S tem ne bi se od društva razkrojili, marveč bi drui-tvo še le okrepili, utrdili, društvu bi omogočili še novih trdnih moči, društvu pripeljali bi morda s trudom še one mlač-neže, kateri se ee svojo nenavzočnostjo povsod tako izvrstno izkažejo. Ker ima učiteljsko društvo tudi namen, da z večkratnim snidenjem in debatiranjem mlajie svoje ude krepi, jih v praksi utrdi, zato sem ta ukrep pozdravljal največim veseljem. Nisem pa sprožil misli iz kakih sebičnih namenov, bodi si, da bi iskal tu kake časti, slave, kakih spartanskih lavorik; kajti, gospoda moja, poznate me prodobro, da za take misli ni odmeva v prsih mojih, da sem za take nazore preskromen. Vodili so me drugi blagi namen} in sicer, da bi. ae gg. tovariši v Vipavski večkrat sešli, ko je ves poBtojinski okraj vendar tako pre-oddaljen, a vrhu tega tako velik. Sestankom našim naj bi bil namen, da bi se pogovorili o raznih potrebnih nam predmetih, da bi starejši gg. tovariši nam dajali praktičnih navodil. Da bi se večkratnim snidenjem še nadalje izobraževati mogli, da ne zaostanemo za zobom sedanjega časa, kajti „več oči več vidi, več glav več ve I* da bi si drug drugemu potožili težavo svoje, svoja gorja, da bi se v popolnosti vadili, kakor se sploh zahteva od nas. Ne iščimo sebično časti in slavi! Te iščemo le v stanu svojem trudapolnim in požrtovalnim delovanjem. Spoštujmo se mej seboj tako, da za dobi stan naft res tak ugled, kakor ga po vsej pravici zasluži. Ugleda si moramo iskati le v stanu svojem, sem rekel, in to zato, ker so časi burni, ko nas mnogi, ki bi morali z nami čutiti, gledajo iz nekaterih višav z ošabnostjo in preziranjem ter pazijo vedno, kje bi učitelju poleno pod noge zabrusili, mesto da bi ga v težavnem delovanji podpirali. Zato bo mi mej seboj ne smemo praskati, marveč naklonjeni si moramo biti, spoštovati, ljubiti, ceniti »e mo-
ramo ; pustimo vsakoje mejsobne mržnje, pokažimo svetu, da učitelj, uprav zato, ker je učitelj, zna spoštovati ! Združimo se, složimo se, podpirajmo se, če hočemo, da nas bodo tudi drugi spoštovali ! Ti nameni vodili so me, da sem sprožil misel o filijalki! Če je bil to takov smrtni greh, sodite, gospoda sami!
Zborovalci pritrjevali so jednoglasno tem besedam. Nato so se razdelila pravila učit. društva mej vipavske učitelje, da pri-denejo točke, glaseče se o filijnlki. G. predsednik zahvaluje se gg. referentoma kakor tudi vsem zbranim svojim tovarišem na prijaznem delovanji za to važno in preko-ristno društvo in zaključi zborovanje.
Podali smo se na vrt g. Alb. Živica, okinčan zastavami. Dobra in cena postrežba kakor tudi izvrstna kapljica pospeševala sta ta veseli dan. Da ni pri tej priliki manjkalo nspitnic, ni mi treba omenjati. Z veseljem vsprejeli smo v svojo sredo tudi iz sosedne Primorske došlega gospoda tovariša Čučeka. Z žalostjo smo pa opažali, da ni bilo iz najbližnjih vasi onih, ki ki bi zraven morali biti.
Dan je prehitro minul in večerni mrak jel bo je razprostirati že nad nami, ko smo se najboljdimi upi poslavljali. V vipavsko dolino pridite tovariši še mnogokrat, kajti tu najdete udana srca, ki z vami čutijo, i vami živć in trpč.
Različne vesti.
Osobne vesti. G. Janko Maca k, dobro poznan v tržaških glasbenih krogih, prebil je 11. oktobra prvi državni izpit iz pravdoznanstva z odličnim uspehom.
—	Tukajšnji rodoljub, g. Anton Kali s t e r poročil se je v Mariboru z go-spodičino 8 i d o n i j o Viljelmino T i s c h 1 e r.
C. kr. finančno ravnateljstvo Tržaško je imenovalo računskim oficijalom računskega azistenta g. Antona Zucatija; računskima asistentoma pa praktikanta g. Janka Kukarja in Antona Vin-š e k a .
Svetčev banket. Iz Trsta, njega okolice in ii Istre so došli nastopni telegrami:
P r o s e k : Zadržan osebno udeležiti se današnje slavnosti slovenskega razumni-štva, na čast junaku, kateri ima pogum braniti jedino pravi slovenski program proti izdajstvu, kliče trikratni: Slava Svetcu in njega čestilcem !
Nabergoj, državni poslanec.
Trst: Vzvišeni miali obče narodne sloge klanjajoč se, želi zborovanju popoln uspeh. {Dr. Sancin imenom volilcev.
V o 1 o v s k o : Zapriećeni osobno prisustvovati, izrazujemo ovim vriednom starom odličnom rodoljubu svoje povjerenje i štovanje i kličemo: Živio Luka Sveteo I Živela družba Cirila-Metoda !
Stanger, Z a m 1 i č , Tomičič.
B a r k o v 1 j e. — Slaviteljem, braniteljem posebno nam prevažne družbe ter starosti Svetcu kličemo gromoviti: Živeli ! Sloga, vladajoča v Ciril-Metodovi družbi, uzor našim odnošajem, vlada naj mej celokupnim narodom! — Dragotin Martelanc, Svetko Martelanc, Franjo Ščuka, Šmuc, Anton Ščuka, Pertot Jakob, Bandus Ivan, Žnideršič Ivan, Žnideršič Josip.
Barkovlje. — Barkovljanski mladeniči, pevci „Adrije", kličejo v boju za narodnost osivelemu starčku: Slava! Bog živi družbo sv. Cirila in Metoda!
Barkovlje. — Stojte trdni kakor skala, da se Vas bo vsa nasprotna stranka bala! Bog Vas živi mnoga leta narodnemu napredku v korist! — Odbor kmetijske družbe v Barkovljah.
Barkovlje. — Bog Vam daj svojo pomoč ker delate v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Bog Vas živi mnoga lota!
—	Jakob Pertot.
Barkovlje. — Od Črne gore do Urala, od Balkana do Triglava vam bo slava stala! — Obrtniško društvo v Bar-
kovljah: Martelanc Svetko, Martelanc Ivan, Martelanc Anton, Stare Simon, Martelanc Franc.
Barkovlje. — Kličem trikratni Živio iz globočine svojega srca in voščim srečen napredek družbi svetega Cirila in Metoda. — Jakob Pertot, Barkovljanski Slovenec.	(Konec prih.)
Tržaški mestni svet, imel je svojo sejo dne 13. t. m. ob 7. uri zvečer. Gosp. župan je na interpelacijo svetovalca Morpurgo pojasnil, zakaj so se zakasnila dela pri novih zaprtih pisoarjih. — PreČitalo se je potem poročilo slavnostnega odbora za proslavo petdesetletnice smrti Domenika Rosettija. Ta odbor predlaga: a) mestni svet naj slovesno potrdi sklep prejšnih mestnih svatov, da se Rosettiju postavi javen spomenik; b) dne 29. novembra naj se vzida spominska plošča na hiši, kjer je umrl Bosetti (Via Caradori); c) program za postavljenje javnega spomenika naj se potrdi po predlogu specijal-nega odseka ter objavi gori omenjenega dne; d) stroški za spomenik se določijo na 60.000 frankov v zlatu in e) stroški za spominsko ploščo v znesku 300 gld. naj se potrde. Ti predlogi so se vsprejeli brez debate.
V tej seji bil je na dnevnem redu tudi predlog odbora za nadzorovanje občinskih doklad, koji predlog se glasi: 1. da se nadalje obdrži takozvana točarina (dazio d' educilio) ; 2. da se poviša občinska doklada na pivo za 1 for. oziroma za 75 kr. na vsak ^hektoliter s tem, da se uhodni davek na pivo zviša na 2 gold. ter da se občinska doklada na pivo, zvarjeno v mestu, zviša od 95 kr. na 1 gold. 90 kr. hektoliter. Predlog pravi, da bi občina z odpravo točarine zgubila okolo 330.000 gld. na leto ter izraža upanje, da bode c. kr. oblast zavrgl prošnjo skoraj vseh tržaških krČmarjev in gostilničarjev za odpravo točarine. ker zadnja ni „niti škodljiva niti krivična". Tržaški krčmar ji in gostilničarji so se namreč v teku leta obrnili do merodajnih faktorjov s prošnjo, da bi se odpravila točarina ali „dac od špine", v kojem početju jim je šel kolikor toliko na roko tudi naš okoličanski g. državni poslanec. Koncem tekočega leta mine rok, do katerega je presvetli cesar tržaški občini dovolil pobiranje doklad v sedanji meri. Statistični urad na magistratu si je na vse kriplje prizadeval, da smanjša na papirju kolikor možno vsoto občinskih dohodkov po občinskih dokladah na državno užit nino. Stiskali so na vse plati, da bi številko dohodkov te rubrike zmanjšali, ter da bi potem mogli tirjati od vlade novih doklad, dočim so se isti dohodki občine navzlic nasprotnemu dokazovanju zaisto po višali sa preko 200.000 gld. Ali gospdda niti s tem ni zadovoljna; zevajoče žrelo mestne blagajne ni še polno. Seveda, ako pomislimo, koliko denarja se potroši v razne smotre, osobito za italijanizacijo, potem se ni čuditi, da gospoda niso zadovoljni ter zopet zahtevajo novih bremen na pleča itak že preobloženega davkopla čevaloa. Denar, ki bi ga občina živo potrebovala za zboljšanje poti, razsvetljavo itd. itd., se naklanja raznim družbam 4 la „Lega nazionale", „Circolo dei Triestini" v Kimu itd. V vsem in povsem se daje prednost Lahom iz Istre in celo iz Italije, dočim se po laških glasilih hujska in ščuje proti slovenskim okoličanom — tržaškim občinarjem, katerim se ne dovoli ničesar ali pa k većem kake drobtinice. Tdko nam je stanje v Trstu! Vse to naj bi si zapomnili volilci IV. mestnega razreda za prihodnje volitve! V tem razredu štejemo Slovenci in zmerni Lahi večino volilcev, kateri bi se morali zbrati ter se dogovoriti gledč svojih kandidatov v mestno zbornico, kjer bi lehko preprečili marsikak račun sedaj gospodujoči stranki ter štrli oblast prenapetih progressovcev. Na tem polju bi si lehko nase politisko društvo nabralo nepreoon-ljivih zaslug za narodnost in blaginjo Trsta.
Lega nazionale. (Konec). Tudi z občinskim nepremičnim premoženjem so no
gleda tako na tenko, kader gre pomagati »Legi". Pred dvemi leti jo par privandra-nih Lahov v sv. Križu, nasčuvanih po tamošnjih beričih, prosilo za ustanovo laških razredov na Kriški ljudski šoli. Slavni magistrat je seveda temu koj ugodil in potrosil bi bil kolikor bi trebalo, da se to izpolni. Po prizadevanju slovenskih rodoljubov, osobito našega diČnega poslanca, je pa namestništvo prcstriglo to magistratno namero ter prepovedalo ustanovitev šole. Na magistratu pa vsled tega niso mirovali. „Legi" so „prodali" 2400 kv. m. zemlje za 50 gold. (sic!), da more sezidati šolo za „uboge kriške Lahe". Minoli teden so gospoda pri Legi določili začeti z zida« nje poslopja in vsi tržaški listi na dolgo in široko pišejo o „dobrodelnem delovanju* njih šolske družbe. Mi upamo, da se jim zopet izjalovi nakana, ustanoviti v čeloma slovenskem kraju laško šolo. Od vrlih Kri-žanov pa se nadejamo, da pokažejo tem krtom, da so sinovi matere Slave ter se ne pustč loviti v lahonske zanjke. Ta šola naj bi ostala prazna — v dokaz, da je okoličan dober Avstrijec ter ne za družbo, ki načeloma dela tu za velikolaške namene. — Najvažnejše pri „Legi* je pa vendar, da ima najboljše priporočevalce v oficijoz-nih listih. Dočim najbolj lahonski tržaški listi samo enkrat ali dvakrat v tednu priporočajo to družbo, ne mine dan, da bi je „II Mattino" najgorkejše ne priporočal bvo-jim bralcem. Že vrabci na strehi pa vedo, kje se redi in pase ta list, in zato moramo misliti, da je rečena družba zelo po godu izvestnim krogom. Kako se pa strinja delovanje te družbe z državnimi interesi P Kam pridemo, ako obveljajo načela in napori „Lege nazionale* P Je-li morda „Mattinu" naloga, biti glasilo „Legeu? Je-li to v državnem interesu? — O vsem tem — silentium!
„II Mat 11 no14 je neprekosljiv v priporočanju laike šolske družbe. Vsaki dan kliče svojim lehkovernim bralcem „fatevi socii della Lega nazionale" ter jim skrbno pravi, kje so nahajajo njeni uradi. Želet bi bilo, da poluuradni list preskrbi še kočijo vsem onim, ki se želč vpisati v to laško družbo ter jih kar naravnost popelje v nje urad. Isti list imenuje slovensko šolo pri bv. Jakobu — il semenzaio di slavuncoli — ter zarotuje slavno Lego, da jo pokonča! Po njega menenju bi morala „Lega" ustanoviti tudi svojo šolo pri sv. Jakobu ter rešiti tamošnje „laške" otroke od šole „dei due santi da disarmo". Dru-zega si pač o tem uradnem listu ne moremo misliti nego, da poleg uradne podpore udobiva tudi podporo od „Lege" ter tako prižiga eno luč Bogu, d rugu pa hudiču.
Joura flxes v Slov. Čitalnici v Trstu. Odbor Slovanske Čitalnioe v Trstu je sklenil prirediti redne joura fixes v Čitaloiških prostorih, k katerim se vabijo slovanski rodoljubje v Trstu Vsakdo vč, kako velike koristi in važnosti so v socijalnom življenji taki večeri, kjer se pri prosti zabavi spodbuja rodoljubje in pri prijateljskih pogovorih krepča človeški duh. Taki večeri so celo potrebni v Trstu, kjer nimamo nobenih gostiln in ne drugih lokalov, kjer bi se Slovani shajali. Smo preveč raztrešeni in živo pogrešamo tisto vez mej tukajšnjim slovanskim svetom, ki je more dati le prijateljsko občevanje in spoznavanje v skupni družbi. Zato je le želeti, da bi bili ti jours fixes obilo obiskovani. Prvi jour fix bodo v sobote dne 22. okt. 1892. ob 9 uri zvečer v Čitalniških prostorih ; že danes vabimo k obilni udeležbi.
„Slov. pevskega društva" občni zbor je jutri ob 3. nri popoludne v prostorih „Del. podp. društva". Želeti je obile udeležbe.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Člani Tržaške čitalnice so nabrali mej seboj svoto 100 gld. ter je tako postalo to društvo pokrovitelj nase šolske družbe.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Vesela družba v Skednju, praznujoča sv. Frančiška 1 gld. 50 kr. ^Preostanek od svote, namenjene za brzojave k Svetčevemu ban-
ketu na Pruseku 5 gld. V kavarni t'om-mercio nabralo se jo na mesto telegramov k Svetčevemu banketu 8 gld. 35 kr.
Radi izgredov v Pazinu dogodiviih se povodom veselice v Lindaru, odnosno radi brutalnih napadov na javni ulici na slovenske izletnike, zapričela se je sodna preiskava in se nadejamo, da divjake zadene zaslužena kazen.
Značilno. Iz Pazina poročajo, da je gospod okrajni glavar vitez S c h w a r z izstopil iz bralnega društva „Austria", kjer se zbirajo domoljubi različnih narodnosti, pač pa da je ostal član društva „Časi no", kjer so c. k. uradniki tako ponižani, da nimajo pravico ni voli t i n i voljeni biti. Ta najnovejši korak g. glavarja je zelo značilen, a mi se mu ne čudimo nikakor. Sicer pa : ha-beant sibi, mi ga jim privoščimo.
Veselica z igro, petjem in tamburan jem „Tržaškega podp. in bralnega društva", katera je imela biti jutri dne 16. t. m* pri sv. Ivanu, odložena je na nedeljo dno 23. t. m. in se bodo vršila v dvorani „M a 11 y." Program v sredo.
V Tolminu se snuje društvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. — Dal Bog boljših uspehov nego pri moSki (podružnici).
IZ Barke se nam piše dne 2. oktobra: Že več let smo prosili okrajni šolski svet v Sežani, da bi se na Barki Bezidalo novo šolsko poslopje. Danes so se pa pripeljali k nam g. okrajni glavar Sežanski in g. geometer. Komisijo smo vsprejeli pokanjem topičev, a pozdravil jo je g. župan Nakelski, F. Mahorčič, Priredili smo tudi slavolok, okinčan narodnimi zastavami* Podali smo se na lice mesta, kjer se ima zidati poslopje. Stavbišče je na prav primernem in solnčnem kraju. Glede načrta so bile seveda različne misli, kakor pov-sodi, a hvala gosp. okrajnemu glavarju, dk se je vse lepo poravnalo. Zapisnik so podpisala komisija, gospodarski svet in krajni šolski svet, kakor tudi" lastnik tal.
Odhajajočo komisijo spremljali so navdušeni živio-klioi in pokanje topičev.
Konečno se obračamo do okrajnega in deželnega sveta, s prošnjo, da ti oblasti ukreniti, da se želja naša izpolni prej ko prej. Kajti število naših otrok je narastlo tako, da stara šolska soba absolutno več ne zadošča.	Resnicoljub.
Žalostna nezgoda. Minoli ponedeljek stal je pred poroto nek Anton Jenko, mesar iz Trsta, zatožen ubojstva, izvršenega nad nekim Josipom De Savio. Umor se je namreč izvršil minoli mesec avgust v neki krčmi pri sv. Ani. Oba sta bila pijana, toliko umorjeni De Savio, kolikor zatoženeo. Porota je po zaslišanju več prič spoznala zatoženea nekrivim ubojstva ter ga obsodila na tri mesece radi pogreška pijanosti.
Ta sodba je na mater umorjenega De Savio, neko 56letno Jero De Savio, tako uplivala, da je vsled tega, ker je slišala, da je ubijalec njenega sina oproščen, nenadoma znorela. Ubožico so prenesli v bolnico.
Vojaiki nabor. Mestni magistrat poživlja one mladeniče, ki so bili rojeni v letih 1872—1870 in so dolžni priti k vojaškemu naboru, preskrbeti si vse potrebne spise, ako imajo pravico do začasnega oprofičenja od dejanske službe.
Radi umora pričela se je predvčera-njim pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava proti trem kmetom okraja Pod-grajskega: Juriju Mamiloviču, Janezu Cen-daku in Antonu Ivančiču. Ti trije so na sumu, da so dne 17. decembra kamenjem pobili gozdnega čuvaja Andreja Čendaka. Zanimivo je to, da je Ivančič sam prijavil sodniji ta umor, da bi na ta način odvalil sum od sebe ter da so ga istega Ivanoiča morali prinesti v dvorano, ker so mu mej preiskavo morali odrozati obe nogi in na jedni roki štiri prste ; to pa vsled silnega premraženja, ko je po dovršenem umoru spal v gozdu. Obravnava utegne se završiti se le jutri.
75.000 gld. jo glavni dobitek 50 novčne loterije. Žrebanje 15. oktobra.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnemu in konsuni-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
lalfflh lono) tapetar via Stadion št. 10
JC1IVUU JalIDA na d voriižu priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zof-, madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni.
Prodajalnica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom ra/ne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	8--104
Anrirni Ifalan ^evlJarvulici caserma.
nilul CJ rvaiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. - Najelegaiitnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente In Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so nevorjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
l/ai*nl Pnlio žgnnjarija in tobakarna v l\dl UI UUlJa, ulici Via Arcata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake vrsto in siropove pijače, „pasarete" in silone.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno r ceno. Cl.
ov*
ski
Vekoslav Moder, pe.k,
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Anton Pnftfai na voglu ulice Ghe»»
ftlllUlI rublldj, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tnbakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
An+nvi I omnn naslednik Jakob Hoče-ftlllUU kalll|lt3, varja, Via Bar riera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd.	Cl.
Ivan Ifannhnl na8Protl Ttllk> T°3a4-
IVall l\allUUCl, nioe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od S kil. naprej po najnižji ceni.
Cncfllno ^tAbft" staroznana pod ime-UUaUllla „OlUftd. , nom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndivino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna „Al fiallo d'oro" a^gV
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicer loko štacij on Trst po 23 gld. hektoliter j no da bi imel naročevalec kuko druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacich.
50— 38
Josip Urbančič,
Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladščice itd.	39—48
Ivan Valenčič,
Via nuova št. 39, prodaja vsake vrste ma-nufakturnega blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke.	49—37
Zaloga starega vina
Berzamina
nahaja se pri gospe Elizl Tance na Prošeku. Vinski kupci naj se obrnejo naravnost do imenovane posestnice.
najboljše je s čajem iz tavžentrož (niilefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., b pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se- v odlikovani lekarni 74—100
PRAXMARER „Ai due Mori« Trat, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Krojaški mojster
FRAN INAHO
naznanja si. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadstr.
Zagotovljajoč ceno in točno postrežbo se priporoča najiskreneje si. občinstvu.
B. Modic in Grebene, "sVtoV.ni;
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krČmarje in i č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste-1 klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
iz St. Petra
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frisno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko yo 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Josip Kocjančič, vla.SrW
trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Pivarna Lavrenčič nasproti lekarne
Leitenburg priporočuje svoja izborna lsterska vina častitim družinam po najnižji ceni 98 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naroČila pod 28 litrov so ne sprejmejo. Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	12=25
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter Be priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=11	p. Favero.
Janez Krst. Angeli
mirodilničar in magister farmacije,
je zdibnil svojo dušo danes ob 2. uri po noči po dolgi in mučni bolezni.
Žalujoči podpisani javljajo to tu/.no vest v*em prijateljem in znancem v svojem in drugih, navzočih in nenavzočih sorodnikov imenu.
Zeraski ostanki pokojnega prenesejo se v nedeljo dne 16. t. m. ob 9. uri zjutraj naravnost na pokopališče.
TRST, dne 14. oktobra 1892.
Adolf Oskar,
Ivana roj. Sellen
soproga.
Konstantin Fedele,
brata.
To naznanilo služi mesto vsake druge objave.
Prosimo, da se opuste pohodi sožaljenja. Podjetje Zimolo za prirejanje pogrebov. Corso št. 37.
IOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOI
Živic in družb.
(Schivitz & Comp.) s
v TRSTU, ulica Zonta štev. B,
priporočajo svoje mline in stiskalnice ali preše za napravo vina, pumpe, cevi, Blamoreznice itd. — izdelujejo vodovode, tvornice, mline in drugo.
loooooooooooooSoooooooof
VINSKIM KUPCEM IN GOSTILNIČARJEM
se priporoča podpisani najiskreneje, zagotovljajofi vestno poslovanje pri vsaki vinski kupčiji. Prosi torej, da se vinski trgovci, gostilničarji in kupci zaupljivo obrnejo nanj.
Giuseppe De Colle
patentovani in zapriseženi vinski 8—5	mešetar v
Višnjanu (Visignano) v Istri.
Ivan Prolnn pripuca svoji trgovin IVall rrciuy v Via del Bosco št. 2 (uhod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera vecehia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104—25
12-12
TRST
Corso, Piazza della Legna 3č., 1. Odlikovana tovarna gopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parketu in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Jals. Klemene
__TRST _
BV Via S. Antonio št. 1.
Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja si. občinstvu da smo dobili sledeče vrste blaga: flanele, stoffe volnene za ženske obleke, Črni kašmir, stoffe za vaterprof, naglavne vezane robce, forstajn beli in v različnih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in iz volne, srajce „jager«. Šarpe, zavratnike, dežnike in posebnosti za garniture. 6—52
Drogerija
Arturo Fazzini ¥ Trstu
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izbGr mineralnih vodA, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. B SvinČnata belilo po B2 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Bazun tega volika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburgor Viehnithrpulvor) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 29—50
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE« iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Ptriladelfijo
koneesijonovana črta, od o. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 5G—34
„Ked Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Bpeditionsburea ftir die k. u k. Staatsbalirien in Innsbruck.
Domače sredstvo^ olajšujoče bolečine, ki je izkušeno

v
že mnogo let.
lil
Kwizde
fluid proti protinu.
Cena Vi steklenice 1 gld., 1/i stek. 60 kr.
Pravo se dobiva v vseh lekarnah.

FRAN IV. K WIZ D A
cos. kr. avstr. in kralj, rumenski dvorni založnik. Okrožni lekar, Kornenburg pri Dunaju.

Martin Krže,
Piazza S. Giovanni, št. 1. trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Il/Qn llmplf Srevljarski mojster, Via Ro-IVttll UIIIGIlj mngna št. B. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njogu stroko s, ada-joča dela. — Solidno dolo, — hitra postrežba — nizke cene.
Kavarni ,Commerciok in Je-
rlpcpfl' v ulici >,C a h o r m aw, glavni shaja-UCOOU JiSii tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v rasnih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton & o r 1 i , kavurnar.	Cl.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Velika 50 no vena loter^a.
Glavni dobitek
14
9	goldinar jev
nn fifi Vr nrinnrnna ■ G'usePPe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, 01 CIiBlC |iU U V Mi JJUpUlUUL. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi & Comp., II Mercurio.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.