Vestnik meščanskih šol. —c Kongres učkeljstva meščanskth šol v Zagrebu. V dneh 5., 6. in 7. julija t. 1. so se zbrali naši tovariši iz vseh pokrajin države, da bi se spoznali, utrdili medsebojne vezi in prvikrat združeno manifestirali za svoje pravice in za razvoj meščanske šole. Vsa zborovanjaso potekla v slogi, mirno ia samozavestno. Na predzborovanju dne 5. julija je bil določen dnevni red za glavno zborovanje, ki se je pričelo dne 6. julija točno ob 9. uri. Udeležba je bila nepričakovano velika, celotno do 250 delegatov in delegatinj, med njimi 50 iz Slovenije. Kongres je otvoril najstarejši društveni predsednik Mita H o r d e v i č iz Novega Sada, ki je po iskrenem pozdravu predlagal izvolitev .losipa Kovačeviča predsednikom kongresa. Nato se je razvijalo delo po načrtu, ki je bil določen v predzborovanju. Aiita D o r d e v i č je razpravljal o potrebi čim ožje organizacije. Zborovalci so sprejeli njegove resoluoije o ustanovitvi in organizaciji »Saveza« vseh društev soglasno, zakaj edini nasprotnik, ki je hotel govoriti v imenu vseh pokrajin, pa ni imel od nikoder pooblastila, je pobegnil s svojim drugom ob navdušenem ploskanju ostalih složnih tovarišev in tovarišic. Prav je pripomnil predsednik, da taka manjšina ni manjšina ampak — ničla. Na drugi točki dnevnega reda je bila razprava o resolucijah. ki zahtevajo takojšnje sprejetje zakona o meščanskih šolah, ureditev našega položaja in ureditev raznih perečih vprašanj, ki se tičejo mieščanske šole, nje učiteljev in učencev. S požrtvovalno pridnostjo je zbral poročevalec Kovačevič ogromno gradivo in ustvaril niz resolucij, ki so jih sprejeli zborovalci vse do poslednje. Natojeslela razprava o rlačrtu zakona za meščanske šole in o enotnem učnem načrtu za vso državo. Poročevalec Aleksander Nadjuvinski je predlagal resolucijo, da naj se za vso državo uvede učni načrt, ki bo omogočal posameznim pokrajinam prosto gibanje in razmah po lastnih potrebah. Tudi v tem vprašanju so bila mnenja zborovalcev enotna. Ker je v tem potekel čas in je bilo treba glavno delo kongresa opraviti v zaokroženem, nepretrganem zborovanju, je zadnji poročevalec Drag. Humek znatno-okrajšal svoj referat o listu, ki bi služil interesom meščanske šole in nje učiteljstva. Očrtal je gospodarsko stran lista in navedel pogoje za rtjega ustanovitev in obstoj. Zborovalci, ki so izvečine vztrajali pri zborovanju vse do konca, so enodušno pozdravili izdajo skupnega glasila. Na predlog predsednika j6 bil sestavljen odbor, ki bo ukrenil vse potrebno za izdajo lista. V tem odboru je med drugim tudi profesor pedagog. vis. šole v Zagrebu dr. Jure T u r i č , ki je bil vse do konca na našem zboru. Tako je po» tekel kongres ob živem zanimanju in sodelovanju navzočih. Debate so bile sicer tuintam ostre a vseskozi dostojne. Parlamentarni značaj zborovanja je ostal vse do konca neizpremenjen. Kdor pozna kongrese in zborovanja v Zagrebu in sploh doli na jugu, ta ve, kolike vrednosti je to za našo stvar. Popoldne in še pozno v noč so imeli opravila zapisnikarji. Ostali zborovalci so se v posameznih skupinah razšli po Zagrebu, da si ogledajo njega znamenitosti, ki jih ni malo. Meni je ostala v živem spominu deška meščanska šola v Kaptolu, ne radi razstave risb — v tem pogledu smo nekoliko dalje — ampak radi krasne šolske delavnice in razstave deških ročnili del. Do 8. ure zvečer smo se sešli na vrtu Kola, kjer so nas zagrebški tovariši ljubeznivo pogostili. Drugega dne, v petek 7, julija so nekateri tovariši nadaljevali ogledovanje Zagreba, v učiteljišču je pa vse do 2. ure pop. zboroval glavni odbor Saveza in odsek za izdajo stanovskega lista. Večina zborovalcev se je popoldne razšla. Dvajsetorica tovarišev in tovarišic iz Vojvodine pa je krenila v Slovenijo, kjer so si ogledali prihodnjega dne Ljubljano, predvsem Učit. tiskarno, muzej, Tivoli, razgled z Grada in še marsikaj. Naše društvo je pripravilo ljubeznivim tovarišem in tovarišicam skupen obed. Ob tej priliki jih je v toplih besedah pozdravil tovariš Luka Jelen.c, odgovoril mu je pa naš »očka« Mita D o r d e v i č. Popoldne so se odpeljali vojvodinski tovariši na Jesenice. Njih navdušenje za našo »lepo Slovenijo«, vzorno obdelana polja in sinje gore je bilo nepopisno. Na Jesenicah je bilo še toliko časa, da smo ogledali krasno razstavo v tanrošnji meščanski šoli, nato nas je tovariš Magerl razvrstil po stanovanjih. Pri večerji smo si še povedali mnogo lepega in tudi zapeli smo po stari jugoslovanski navadi. Drugo jutro pa skozi Vintgar na Bled! Ej, Iep je bil ta dan za nas vse, le žal, da je bil le zadnji. 2e na Bledu smo se deloma razšli. Zadnje slovo od kongresa in od Vojvodincev je bilo pozno ponoči v Ljubljani, kjer sem moral »očki« Miti trdno obljubiti, da pridejo slovenski tovariši in tovarišice ob priliki kongresa v Vojvodino, kjer sicer ni naših planin, so pa prav taka srca jugoslovanska. Pripravimo se, zakaj časa imamo dovolj. Prihodnji kogres je v Ljubljani, potem pa mogoče v Novem Sadu.