Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 51 — Leto XXII — 31. december 1983 JOŽE ČEBELA, predsednik DS SOZD ISKRA Izkazala se je solidarnost Ob izteku leta bi vas prosili, če bi kot predsednik delavskega sveta SOZD Iskre na kratko ocenili delo našega najvišjega samoupravnega organa in hkrati nakazali tudi smernice za prihodnje leto. »V zvezi z rezultati, ki jih je dosegla Iskra v letošnjem letu, smo lahko kar zadovoljni, ker pač živimo v zaostrenih pogojih gospodarjenja in to je terjalo precejšen napor vseh dejavnikov v Iskri ter samoupravnih in poslovnih struktur. Mislim, da ti rezultati niso samo rezultat posameznika, ampak so to skupni napori vseh delavcev Iskre. Na dolgo bi lahko govoril o najbistvenejših stvareh, ki so bile in so predmet samoupravnega odločanja, vendar smo bili o vsem tekoče informirani, preko glasila Iskra in raznih drugih virov informacij. Posebej bi le rad izpostavil izredno zasedanje delavskega sveta, ki je bilo 12. decembra in na katerem se je ponovno izkazala Iskrina solidarnost. V težkih časih, ki so pred nami, bodo takšne solidarnosti še kako potrebne. Če se bomo znali Iskraši tako Jože Čebela. obnašati, kot smo se doslej v vseh letih našega razvoja, potem je tudi naša socialna varnost zagotovljena. To pa je tisto osnovno, kar si želi vsak delavec Iskre. Ob tej priložnosti želim vsem delav-.cem Iskre še naprej mnogo delovnih uspehov v kolektivih in osebne sreče! BORIS LASIČ, predsednik KPO SOZD ISKRA Tudi leto 1984 kaže, da bo uspešno za nas Boris Lasič. Izteklo se je leto 1983. Izkoristili smo to priložnost in zaprosili predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča, če bi nam na kratko podal oceno delovanja Iskre v pretečenem letu 1983 in perspektive za prihodnje leto. »Letošnje delo naših delavcev v Iskri ocenjujemo pozitivno. V teh težkih ekonomskih časih, v času družbenih vrenj pri nas in v sVetu, sploh v teh hudih časih, ni lahko dajati izjav — ob koncu leta. V glavnem lahko rečem, da ljudje v Iskri svoje delo dobro poznajo, in se zavedajo svojih nalog. Zato lahko oceno označim za zelo pozitivno. Vrednost proizvodnje, predvsem pa prodaja na zahtevna zunanja konvertibilna 'tržišča, je ena naj- JANEZ KERN, predsednik KOS SOZD ISKRA Čaka nas trdo delo Iztekajoče se leto je zagotovo čas, ko j se vsak od nas ozre nazaj in seveda poskuša oceniti svoje delo in svoje dosežke. Prepričan sem, da lahko to s ponosom storimo, kajti kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja smo vendar s skupnimi napori — danes to že lahko rečem — dosegli pričakovane rezultate. To je gotovo rezultat, v katerega je vtkano delo slehernega od nas. Iskra je poslovni sistem, v katerem se vsakdo od nas najde in v katerem je brez dvoma zagotovljena socialna varnost. Notranje smo trdno povezani, organizirani, vendarle ne samo sebi, ampak tudi širši družbeni skupnosti dajemo svoj pričakovani rezultat. Spremljale so nas težave, vendar odločitve, ki smo jih sprejeli, in prenašali vsak po svojih močeh, so rezultat do- grajenih notranjih samoupravnih odnosov. Izredno pomembno je tudi dejstvo, da je v Iskri sistem samoupravnega odločanja dosegel slehernega delavca na kateremkoli delovnem mestu. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja smo vendar Iskraši notranje trdno povezani uspevali prebroditi vse mogoče težave, ki jih je prinašalo življenje. Prav ta naša delavska solidarnost nam tudi v prihodnje daje trdno zagotovilo, da bomo naše zapisane cilje tudi zagotovo dosegli. V prihodnjem letu nas čaka trdo delo, vendar se oprimo na lastne moči pa nam bo tudi naša prihodnost zagotovljena. Vsem delavcem Iskre želim ob novem letu obilo osebne sreče, zdravja, zadovoljstva in pa seveda delovnih uspehov.« Seja aktiva ZZB SOZD Iskra pomembnejših postavk našega dela. Vse to je zadovoljivo, ostanki dohodka pa tudi izražajo pozitivno stanje, vendar so zaradi inflacije vrednosti dohodka bistveno manjše. Osebni dohodki — eden izmed pomembnih stimulativnih dejavnikov združenega dela, se gibljejo pri nas v mejah stabilizacije. Zavedamo se, da je to ena od postavk, kjer ne smemo pretiravati in Iskra v tem nikoli ni pretiravala. Predvsem tu smo v Iskri zelo gospodarno ravnali, vendar zategovanje pasu dolgoročno najbrž ne bo dalo tistih rezultatov, ki jih lahko sicer na kratki rok prikazujemo. Ko vstopamo v novo leto je prav, da tudi pogledamo naše možnosti za naprej. Zaupanje v naše lastne sile, znanje, zmogljivosti, oprema, čeprav z njo nismo preveč zadovoljni, nam daje upanje, da bomo tudi V naslednjem obdobju dosegli enake uspehe. Zavedati se moramo, da bo to obdobje težje; resneje se bo treba lotiti1 vseh omenjenih nalog. Ena izmed teh nalog pa je predvsem izvoz, ki nam ne bo omogočil samo prodaje naših izdelkov in obnovitve naših proizvodnih zmogljivosti, ampak bo tudi na finančnem področju edini realni in možni vir sredstev, kajti finančne težave bodo tudi v naslednjem letu eden največjih problemov našega gospodarstva. Ob tej priložnosti hi se rad zahvalil za sodelovanje vsem sodelavcem iz Iskre, znanim in neznanim in vsem zaželel srečno novo leto!« V petek, 23. decembra je bila pod predsedstvom Toneta Orožima seja aktiva zveze borcev SOZD Iskra, na kateri so udeleženci najprej poslušali varnostno oceno SOZD, Janez Kern pa je podal informacijo o dolgoročni rešitvi naše delovne organizacije ISEZ. Hkrati je borcem tudi voščil v imenu sindikata srečno in uspehov polno novo leto. Zoran Polič pa je ob koncu seje podal oceno rezultatov poslovanja Iskre v lanskem letu in oceno za prihodnje leto. Član KPO Pavle Gantar pa je v imenu predsednika Borisa Lasiča in KPO zaželel vsem borcem v Iskri zdravo in uspehov polno novo leto 1984. D.Ž. Tiskovna konferenca Srečno 1984! Tudi letos je bila v ponedeljek, 26. decembra tradicionalna tiskovna konferenca, ki jo SOZD Iskra prireja vsako leto ob izteku leta za novinarje slovenskih in drugih republiških uredništev, ki so v tem letu spremljali in poročali o delu SOZD Iskre. Novinarji so si najprej ogledali nekaj krajših filmov iz dela naših delovnih organizacij. nakar so jih odgovorni delavci Iskre seznanili z nekaterimi problemi in dosežki Iskre v letošnjem letu. Ob koncu konference se je predsednik KPO SOZD Iskra zahvalil novinarjem za konkretno in objektivno poročanje ter jim zaželel srečno novo leto. p £ Posnetek z letošnje proslave dneva Jugoslovanske ljudske armade, ki so jo priredili aktivi ZZB NO V Iskre v mali dvorani Poslovnega centra Iskre. 9 . ZASEDANJE DS SOZD ISKRA Zaostrene gospodarske razmere terjajo izjemno angažiranost V torek, 27.12. je bilo zadnje letošnje 9. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra. Potem, ko so delegati potrdili sklepe 8. zasedanja in druge izredne seje, so najprej poslušali poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1.1. do 30. 9. 1983 z dodatkom ocene do konca letošnjega leta. Poročevalec Zoran Polič je na kratko poročal o sorazmerno dokaj uspešnem poslovanju Iskre v letošnjem letu, hkrati pa je predlagal tudi sklep o začasnem financiranju organizacij skupnega pomena, oz. nalog skupnega pomena. Na podlagi teh izvajanj je delavski svet sprejel poročilo o poslovanju in ugotovil, da so doseženi rezul-ti še zadovoljivi, vendar izjemno zaostreni gospodarski pogoji terjajo še večjo angažiranost vseh v poslovnem procesu za nemoten potek proizvodnje ter za izpolnjevanje planiranega konvertibilnega izvoza. Janez Kem. V nadaljevanju zasedanja je Janez Vipotnik poročal o poslovanju Iskrine inozemske mreže, medtem ko je Peter Cuderman podal obširnejšo informacijo o zunanjetrgovinski menjavi Iskre v času januar-november z oceno do konca leta 1983 ter spregovoril tudi o sklepih 12. konference mednarodnega trženja Iskre. Pri tem je omenil, da je ob izvozni problematiki vendarle razveseljivo dejstvo, da dosegamo boljše rezultate na področju konvertibile, saj smo na ta področja letos izvozili za 127,6 milijona dolarjev, kar je 32 % več kot v istem obdobju lani. Naslednja točka dnevnega reda je bila posvečena informaciji o problematiki investiranja in predlogu načrta in vrstnega reda investicij SOZD Iskra v prihodnjem letu. Poročevalec Ivo Klešnik je poudaril, da so glavni vzroki za sorazmerno majhno število odobrenih investicijskih kreditov predvsem v zelo zaostrenih kriterijih pri obravnavanju projektov, ki jih izvajajo temeljne banke LB preko svojega instituta za ekonomiko investicij. Glavni vzroki za tako zaostritev pa so v zelo omejenih sredstvih, s katerimi razpolagajo banke za investicijsko dejavnost. V tem smislu je delavski svet sprejel sklepe, naj se investicijski projekti iz točk L in 2. prenesejo v prioritetni načrt 1984. leta, v kolikor ne bodo odobreni do konca 1983. leta. Dalje je DS potrdil predlog načrta in vrstnega reda investicij SOZD Iskra za leto 1984, določil, da naj v letu 1984 zdru- žujemo 25 % ustvarjenih sredstev za reprodukcijo in sklenil, da združena sredstva SOZD Iskra predstavljajo v poprečju 15 %-no udeležbo v vrednosti osnovnih sredstev posameznega projekta. Glede na poudarjene zahteve bank po bistveno višji lastni udeležbi pri posameznem projektu pa DS pooblašča odbor delegatov, da v takih primerih samostojno ukrepa. S tem v zvezi je tudi problematika vsebinske strategije razširjene reprodukcije v Iskri, ki jo je obrazložil Miloš Kobe, kajti realno upadanje investicij in njihova velika razdrobljenost že resno ogrožata razvoj in napredek Iskre na tako zahtevnem in propulzivnem področju, kot sta mikroelektronika in računalništvo. ^ Janez Hafner je predložil spremembe cen letalskih storitev poslovnega letala SOZD Iskra, ki jih je delavski svet odobril in naj bi začele veljati 1. januarja prihodnjega leta. Marjan Tro-jar je v nadaljevanju zasedanja predložil v obravnavo osnutek »Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v (Nadaljevanje na 2. strani) 11. SEJA PREDSEDSTVA KOS Ugodni rezultati letošnjega poslovanja Pod predsedstvom Janeza Kerna je bila v ponedeljek, 26. decembra, 11. seja predsedstva KOS, na kateri je član KPO Zoran Polič najprej seznanil navzoče s predlogom planskih dokumentov Iskre za leto 1984. Hkrati je podal tudi najnovejšo oceno letošnjega poslovanja. Po tej oceni za letos bo znašal celotni prihodek Iskre dobrih 75,5 milijard dinarjev, dohodek bo znašal skoraj 24 milijard, medtem ko bo čisti dohodek nekaj manj kot 14 milijard dinarjev. Akumulacije bo nekaj čez 3 milijarde dinarjev. Letos smo izvozili za več kot 214 milijonov dolarjev blaga, od tega za 155.800.000 dolarjev na konvertibilna območja, uvozili pa smo za nekaj več kot 104 milijone dolarjev repromateriala, od tega 93 milijonov s konvertibilnega področja. Čeprav bodo po zadnji oceni znašale investicije v Iskri nekaj nad 3 milijarde dinarjev, je vendar to le 54 % planiranih investicij za letos. Za zaposlovanje pa je povedal, da smo zaposlili za 2,9 % več novih delavcev in zdaj združuje svoje delo v SOZD Iskra 31.740 delavcev. socialističnih sil, nosilcev družbene samozaščite in strokovnih služb. Je podlaga za planiranje in izvajanje političnih, samozaščitnih in varnostnih ukrepov na vseh nivojih, za aktivnosti narodne in civilne zaščite, varnostnih služb v TOZD, strokovnih služb in samoupravne delavske kontrole. Varnostni položaj v Iskri je odvisen od družbenopolitične aktivnosti v temeljnih organizacijah, doslednega izvajanja vseh samoupravnih aktov s področja družbene samozaščite in delovanja komiteja za SLO in DS. Varnostna ocena Iskre je odraz stanja varnosti naših TOZD in DO, njihove družbenopolitične, samoupravne in samozaščitne osveščenosti, aktivnosti in uspešnosti gospodarjenja. Na varnostni’ položaj v posameznih TOZD deluje tudi družbenopolitično delovanje okolja (Iskra deluje v 28 občinah). Predsedstvo KOS je nato soglasno evidentiralo za novega predsednika KOS Avguština Ciuho za mandatno obdobje 1984—1985. Ob koncu je predsedstvo KOS obravnavalo informacijo o pripravljenem SaS za združevanje sredstev za nakup oreme šol usmerjenega izobraževanja elektro stroke ljubljanske regije. Sredstva naj bi se združevala iz skladov skupne porabe, vendar na način, ki ne bi vplival na višino skladov skupne porabe, ki ga uporabljajo delavci.Predsedstvo meni, da je akcijo absolutno treba podpreti, saj gre za naše bodoče kadre ter moramo ustvariti pogoje izobražev; da. 'eudar je potrebno tudi vnaprej iskati p, .ternejše možnosti financiranja za nakup šolske opreme. Predsedstvo nadalje priporoča samoupravnim organom, naj akreditiranim udeležencem zimskih olimpijskih iger v Sarajevu iz vrst delavcev Iskre odobrijo izredni plačan dopust D.Ž. DOISEZ Odločitve moramo prilagoditi dejstvom Nato je Zoran Polič na kratko seznanil prisotne z osnutkom letnega plaha Iskre za prihodnje leto. Predsedstvo sindikata je osnutek plana sprejelo, ga podprlo ter menilo, da naj bi ga po razpravi sprejeli nekje februarja prihodnjega leta. V nalednji točki je Darinka Stepišnik podala analizo gibanja osebnih dohodkov v SOZD Iskra in poudarila, da informacija ni popolna, saj zajema samo 9 mesecev letošnjega leta pa tudi med letom je prišlo do raznih sprememb dogovorov o delitvi OD. Predsedstvo KOS je menilo ob tej točki, da bomo v Iskri v letošnjem letu verjetno v glo-balu prekoračili osebne dohodke, vendar pri tem ugotavljamo, da bi bil za prekoračitev vzrok tudi nerealnost družbenega dogovora in splošna družbena gibanja, kar je dejstvo. Zato je naš sindikat skupaj s strokovnimi službami SOZD zadolžen, da pripravi strokovno podlago za to problematiko.organi-zira njeno oceno in jo predloži prek svojih delegatov Republiškemu odboru ZSS. Podlaga naj predvideva predvidene trende in merila za nov družbeni dogovor o delitvi OD v prihodnjem letu. V nadaljevanju seje je član KPO Boris Mužič podal varnostno oceno SOZD Iskra in pri tem poudaril, da so varnostne razmere v TOZD, DO in SOZD Iskra odraz vseh tistih družbenih pojavov in aktivnosti, ki pozitivno ali negativno vplivajo na stanje varnosti naše samoupravne socialistične družbe kot celote ali varnosti posameznih dejavnosti kot npr.: varnost pred požari, varnost družbenega premoženja, varno počutje delavcev, varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi, varnost TOZD kot objekta, varstvo pred družbeno škodljivimi političnimi ali drugimi pojavi. Proučevanje in ocenjevanje varnostnih razmer seveda ni samo sebi namen. Je in mora biti podlaga, osnova za akcijo zavestnih Delovanje sindikata v tako zapletenih okoliščinah kot so zadnja leta v DO Elektrozveze vsekakor ni lahko. Delavci so zaradi nizkih osebnih dohodkov neposredno prizadeti, vendar rešitve ni moč iskati nikjer drugje kot v dobrem poslovanju. Kako to doseči pa je vprašanje, na katerem se danes neizprosno lomijo kopja, vendar položaj se spreminja in to kar je veljalo včeraj ne velja več danes, ko je potrebno spet najti najustreznejše rešitve. Ocena tako trenutnega, kot preteklega položaja pa je vsekakor zelo pomembna. Zato smo se obrnili na predsednika konference OOS DO Elektrozveze, Maksa Simončiča, Id nam je povedal naslednje: »Predpostavljam, da so delavci iz precej širokega kroga Iskre seznanjeni s problematiko delovanja DO Elektrozveze tako preko raznih samoupravnih organov kakor iz obvestil, ki so jih lahko prebrali v našem glasilu. V tako zapletenih pogojih delovanja in organiziranosti je namreč moralo prihajati do zrcaljenja neurejenosti tudi v sindikalni organizaciji in v posmeznih OOS. Konferenca OOS je vlagala izredno mnogo prizadevanj v oblikovanje enotnih stališč in štejemo za povsem človeško, da so ti napori terjali daljše časovno obdobje. Mnoge nejasnosti so izvirale iz navidezne dvotirnosti prizadevanj k ureditvi eksistenčnih pogojev, ki se je kazala v izvajanju sanacijskega programa v modri knjigi, na eni strani in predloga o sistemski rešitvi po sklepu DS SOZD od 12. julija letos, na drugi. Organiziranost OOS smo prilagajali spreminjajočim se strukturnim oblikam tako, da smo skušali čim bolj ohranjati akcijsko sposobnost, ne glede na dejstvo, da skozi vse leto nismo imeli ravno urejenih organizacijskih enot (TOZD, DSSS) na katere bi se lahko skladno s statutom DSSS redno organizirali. Osnovni namen delovanja sindikalnih organizacij, kot so kadrovsko zagotavljanje delovanje samoupravnih teles, oblikovanje stališč v sistemu samoupravnega sporazumevanja in vse druge aktivnosti, ki so lastne sindikalnim or- Zaostrene gospodarske razmere terjajo izjemno angažiranost (Nadaljevanje s 1. strani) SOZD Iskra«, ki ga s sklepoma delavskega sveta objavljamo posebej. O zaključkih 3. strokovne konte- -renče o varstvu pri delu in humanizaciji dela v SOZD Iskra je podrobneje spregovoril Mitja Fortič, medtem ko je o delu komisije za družbeno-institucio-nalno propagando poročala Meta Maksimovič. Delavski svet je poročilo sprejel in zadolžil naše delovne organizacije, naj tej komisiji pošljejo vse informacije tudi o svojih sredstvih, ki jih namenjajo družbeno-institucionalni propagandi. Ob koncu zasedanja je Ditka Bagon predložila delavskemu svetu v potrditev predlog podelitve Iskrinih nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra. Delavski svet je odobril na predlog komisije naslednjih deset nalog za nagrade: 1. Bohte Bojan, dipl. ing. FZE v Lj., naslov naloge: Signalni generator za preiskušanje digitalnih merilnikov pozicije, mentor: prof. dr. Miroslav Vehovec 2. Dolinar Jožica, dipl. ing., Fak. za naravoslovje in tehnologijo — kemija, naslov naloge: Preiskava in razvoj spoja steklo-kovina za Li baterije, metor: doc. dr. S. Pejovnik 3. Hudobivnik Alojz, dipl. ing., FZE, Lj. naslov naloge: Interpreter za Pascal—P na računalniku ID—100, mentor: doc. dr. Ivan_Bratko. 4. Jagodič Marko, dipl. ing. FZE v Lj., naslov naloge: Zasnova programa za avtomatsko povezovanje, mentor: prof. dr. Janez Trontelj ■ 5. Lep-i Drago, dipl. ing., Fak. za na-ravoslovj, in tehnolog. — matematika, Lj., naslov naloge: Analitični model za osnovne procese v sistemu Iskra 2000, mentor: prof. dr. Jernej Virant 6. Markič Stojan, dipl. ing., FZE v Lj., naslov naloge: Avtomatski merilnik baterijskih celic, mentor: prof. dr. Anton Jeglič 7. Mihorko Marko, dipl. ing., FZE v Lj., naslov naloge: Uporaba optičnih vlaken v elektroenergetskih postrojih zelo visokih napetosti, mentor: prof. dr. Anton Ogorelec. 8. Pirkovič Ema, dipl. ing., FZE v Lj.. naslov naloge: Širokopasovni antenski ojačevalnik, mentor prof. dr. Savo Leonardis 9. Podržaj Zlatko, ing. Višja tehniška varnostna šola, Lj., naslov naloge: Projekt sanacije ekoloških razmer — klimatizacija, mentorja: Jože Horvat dipl. ing., in mgr. Jože Zupančič, dipl. ing. 10. Tavčar Mitja, mgr.. Ekonomska fakulteta v Lj., naslov naloge: Oblikovanje politike mednarodnega trženja industrijske organizacije združenega dela, mentorja: prof. dr. Tone Hrastelj, prof. dr. Janko Kralj. Delavski svet je tudi sprejel predlog za spremembo 47. člena Pravilnika o nagradah in priznanjih Iskre. Ob koncu zasedanja je predsednik DS SOZD Iskra Jože Čebela na kratko ocenil delo sedanjega sestava DS in se zahvalil delegatom za prizadevno delo in samoupravljalsko zavest ter tvoren prispevek k našemu skupnemu delu ter zaželel delegatom in preko njih vsem delavcem Iskre srečno, dela polno in uspešno novo leto 1984. Podobno se je v imenu DPO SOZD Iskra in sindikata zahvalil delegatom predsednik KOS Janez Kern, ki je prav tako zaželel vsem navzočim srečno novo leto 1984. D.Ž. ganizacijam, so bile v takih okoliščinah silovito motene. Najhujši izraz tega motenja je bila referendumska zavrnitev sprejema SaS o združitvi v DO, avgusta letos. Danes lahko ugotovimo, da je ta najtežji uspeh delovanja sindikata imel svoje razloge v navedenih dvotirnostih, ne pa v nesposobnosti delavcev, da bi se samoupravno dogovarjali. To trditev opiram na rezultate ponovljenega referenduma 13. 12. 1983, ko je za SaS o združitvi v DO prav v Elektroniki Horjul glasovalo prek 66 % delavcev, tistih, ki so avgusta sporazum zavrnili. V drugih organiza,cijskih enotah smo sicer pričakovali ugoden izid ponovnega glasovanja, vendar so doseženi odstotki pozitivnih glasovnic presegli pričakovanja in pomenijo nedvoumen odgovor delavcev v DO Elektrozveze na poziv delavcev TOZD TTS. Slednji so namreč pred referendumom naslovili na delavce drugih TOZD poziv za čimbolj enoten sprejem SaS o združitvi v DO, na osnovi katerega bi TOZD TTS, upoštevaje tudi sklep DS SOZD Iskra, imeli zagotovljene pogoje za sanacijo svojega poslovanja. Obdobje med dvema referenduma je tudi sindikalnim delavcem nudilo potreben čas za oblikovanje stališč, katerih bistvo je bilo da bo sprejetje SaS o združitvi v DO zagotovilo samoupravne principe odločanja o nadaljnjih interesnih vseh delavcev DO, ne oziraje se na bodoči razvoj pogojev našega dela. Doseženi nadpovprečni izid in visoka udeležba na referendumu nesporno potrjuje zrelost naših delavcev za takšno obliko odločanja. Pomembna kvalitetna sprememba v delovanju DPO naše DO v tem letu je obeležena z dejstvom, da je vršilec dolžnosti direktorja DO takoj po prevzemu nalog navezal intenzivne stike z vsemi DPO. Ta odnos je hitro obrodil sadove v medsebojni povezanosti sindikalne organizacije, organizacije ZK, organizacije ZMS in zveze borcev. Uspeli smo na široko odpreti razprave za oblikovanje stališč do novih (Nadaljevanje na 3. strani) DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE STABILIZACIJE Ekonomski odnosi s tujino Ekonomski odnosi Jugoslavije s tujino so eno od osnovnih torišč vsebine dela Komisije družbenih svetov za vprašanje ekonomske stabilizacije. Na nobenem drugem ekonomsko-političncm področju ni uresničitev celotne ekonomske stabilizacije tako odvisna od uspešne realizacije, kot od uspeha na obravnavanem zunanjetrgovinskem segmentu. V Iskri se pomena zunanjetrgovinske menjave in tehnoloških stikov s tujino zavedamo že lep čas. Ta naša trajna naravnanost nam že prinaša marsikatero prednost pred okoljem, ki se te realnosti šilom prilik šele začenja zavedati. Kljub naporom in določenim uspehom Iskre, pa tudi naše možnosti in potrebe na tem področju še zdaleč niso izkoriščene. Žato je prav, da se z vsebino tega dokumenta tudi podrobneje seznanimo in njegova — gotovo pozitivna — stališča upoštevamo pri nadaljnjem načrtovanju in seveda tudi v vsakodnevni praksi. Vsebina je razdeljena na pet tematskih področij: — stanje v mednarodnih odnosih in vpliv na Jugoslavijo, — osnove politike vključevanja Jugoslavije v mednarodno delitev dela, — vplivi politike vključevanja v mednarodno delitev na sistem ekonomskih odnosov s tujino, — konvertibilnost dinarja, — postopno uresničevanje programa ekonomske stabilizacije pri ekonomskih odnosih s tujino. Svetovni politični in gospodarski položaj je neugoden. Negativni so tudi trendi rasti v gospodarstvu in v mednarodni menjavi, naraščata brezposelnost in inflacija. Zaostruje se boj za mednarodne trge in zapirajo se posamezna velika tržišča. Protekcionizem še posebej škoduje manj razvitim deželam; zlasti brezizhodno izgleda njihova velika zadolženost. Izhod je le v novi svetovni ekonomski ureditvi. Proces ureditve novih mednarodnih gospodarskih odnosov bo dolgotrajen in težak; vendar je čedalje močnejše spoznanje o usodni medsebojni povezanosti in odvisnosti vseh držav in narodov le upanje, da bo krenil v pozitivno smer. Vso to potrebo in željo Jugoslavije pohištveno močnejši udeležbi na mednarodnih trgih še otežuje in zahteva kar najbolj strokoven in brezkompromisen pristop k razreševanju teh problemov. Ekonomske zakonitosti in planske" usmeritve niso bile dosledne; niti tekoča, niti razvojna politika nista dovolj pospeševali izvozno naravnanost. Neskladje med proizvodnjo in porabo se je reševalo z inflacijo in z zadolževanjem v tujini. Neustrezna premočna zaščita domače proizvodnje končnih izdelkov, nestabilnost monetarnega sistema, padanje produktivnosti in podobni negativni pojavi so povzročali vedno večje zaostajanje naše konkurenčnosti na tujih trgih. Izvoz je postajal vse manj vabljiv, uvoz pa vse bolj donosen. Naš delež v svetovni menjavi je (izvoz) le 0,44 %. Delež izvoza v jugoslovanskem družbenem produktu je 16%. Uvozili smo dvakrat več blaga kot izvozili. Glavni vzrok plačilno-bilančnih težav pa ni v prevelikem uvozu, ampak v neustrezni izvozni usmeritvi. Naraščala je predvsem proizvodnja končnih izdelkov za domači trg, surovinska in energetska osnova pa sta nazadovali. Ob pomanjkanju ustrezne lastne strategije tehnološkega razvoja, ob nekritičnem nakupu tujih licenc in ob zanemarjanju domače znanosti in razvoja, je bilo tehnološko zaostajanje nujno. Celotni sistem gospodarskih odnosov s tujino in način delovanja ni imel pozitivnih vplivov na povečanje izvoza. Mnogo več je bilo skrbi o delitvi deviz, kot pa o učinkoviti izvozni usmeritvi in povečanju deviznega priliva. Počasi je začel razpadati enotni jugoslovanski trg, devize so postale pomembno plačilno sredstvo v notranji trgovini, nesorazmerja v cenah so postala vedno večja in dezintegracijske težnje so se jačale. Iz nesporno točnih ocen izhajajo najpomembnejši temeljni napotki za novo politiko ekonomskih odnosov s tujino, ki se mora izvajati vzporedno s celotno ekonomsko stabilizacijo. Pri tem se je treba opreti predvsem na svoje moči in znanje in temu primerno temeljito spremeniti tudi razvojno politiko. Odprtost gospodarstva bo nujno pripomogla tudi k večjemu uveljavljanju ekonomskih kriterijev in svetovnih meril v notranjih ekonomskih odnosih. Tudi pri investiranju je treba upoštevati strožja ekonomska merila, kot so izvozna usmerjenost, uvozna neodvisnost, svetovni kriterij cen, kvaliteta itd. Povečati bo treba tudi neblagovni devizni priliv od turizma, storitev in podobnega. Nova intenzivna usmerjenost vključevanja Jugoslavije v mednarodno delitev dela moraš sistemom ekonomskih odnosov s tujino ustvarjati pogoje za trajnejšo izvozno motiviranost proizvajalcev. S celotno proizvodno usmeritvijo v iz\ oz, s krepitvijo konkurenčne sposobnosti, na podlagi sprejetih svetovnih kriterijev produktivnosti, z ustreznim trajnejšim deviznim režimom bo možna postopma liberalizacija blagovne menjave. To pa bo povzročilo nujno reprodukcijsko in dohodkovno povezovanje in potrebnospecializaci-jo. Devizni tečaj dinarja mora biti realen in enoten. Realen tečaj pospešujoče deluje na izvoz. Enotnost tečaja pa bi pomnožila vrsto izvozno naravnanih organizacij. Dohodek (in devize) iz zunanjetrgovinskega poslovanja je sestavni del celotnega dohodka, s katerim razpolaga neposredno proizvajalec. Za to pa morajo biti izpolnjeni predvsem osnovni pogoji za delovanje sistema ekonomskih odnosov s tujino, kot so: dolgoročno urejen položaj izvoznikov, delovanje deviznega trga, enoten in realen tečaj dinarja, dinar kot edino domače plačilno in obračunsko sredstvo, realno zadolževanje v tujini, usklajena vloga republik in pokrajin v devizno plačilni bilanci, enotno jugoslovansko tržišče in podobno. Devizni trg je razumeti kot organiziran nakup in prodajo deviz med organizacijami združenega dela, bankami in Narodno banko. Prodaja deviz naj bi temeljila na ekonomskih interesih OZD. Planiranje in še posebej usklajevanje planov v smislu družbenega načrtovanja je eden od osnovnih pogojev uspešnega prestrukturiranja gospodarstva. Zadolževanje v tujini mora biti v skladu s plačilno-bilančnimi možnostmi dolžnika in države v celoti. Praviloma naj bi se zadolževale v tujini organizacije združenega dela predvsem po načelu, da mora posojilo vrniti tisti, ki seje zadolžil. Namen zadolžitve v tujini naj bo predvsem v izvajanju razvojne politike (za izvozno proizvodnjo, za nove tehnologije, za energetiko in surovine). Zunanja likvidnost je eden od osnovnih pogojev za normalne ekonomske odnose s tujino, za kar je potrebno med drugim ustvariti tudi potrebne devizne rezerve. Konvertibilnost dinarja je eden od osnovnih temeljev politike dolgoročne ekonomske stabilizacije. To je pogoj za celovito delovanje ekonomskih zakonitosti in vpliva trga. Konvertibilnost dinarja je možno doseči postopno in le z učinkovitim sočasnim izvajanjem ostalih prvin ekonomske stabilizacije. Vzpostaviti je treba realnejše odnose med cenami in zmanjšati stopnjo inflacije. Delovati mora začeti tudi devizni trg in vzpostaviti določeno liberalizacijo zunanje trgovine. Za dosego konvertibilnosti bi bilo treba postopno doseči uravnovešenje devizno plačilne bilance z večjim izvozom, z realnim in enotnim tečajem dinarja, oživiti devizni trg in umiriti inflacijo. Dolgoročnejši cilj pa mora biti tudi notranja konvertibilnost dinarja. Tako bodo lahko OZD svoje obveznosti do tujine v svoji poslovni banki poravnale z dinarji, ta pa bo ustrezne devize nakupovala na deviznem trgu. Osnova bodočega sistema ekonomskih odnosov s tujino temelji na doslednem uveljavljanju ustavnega položaja delavcev v TOZD, na enotnem jugoslovanskem trgu, na konvertibilnem dinarju, kot edinem plačilnem sredstvu v Jugoslaviji, na dohodkovni in razvojni motiviranosti za izvoz. To so zelo težke naloge, ki jih bo možno izpolniti postopoma in usklajeno z ostalimi področji dolgoročne ekonomske stabilizacije. Boris Lašč rK P 0 ti: fa kš fc k kr; *d; ? '■ev E k ni e •ta e, S' kc lil p ; k) h )a k ki h ki E *Vi b, k P Pr, P k k Ih je k ‘V fo hi prvi mikroračunalniki sejem v Ljubljani laznina na trgu ni zgolj jriložnost, temveč tudi obvezuje Tolikšnega odziva na prvi mikroračunalniški sejem, ki ga jev dneh od 24. do 26. decembra letos organizirala v ljubljanskem Kulturnem domu Ivana Cankarja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, najbrž nihče ni pričakoval. Tudi tisti, ki so prireditev omogočili (Cankarjev dom, SOZD Iskra, Zavarovalna skupnost Triglav, Velebit, Intertrade, Mikroračunalniški klub, Radio klub Triglav in pokrovitelj Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije) niso predvidevali, da bodo, npr., iz glavnega mesta sosednje Hrvatske organizirali zaradi ogromnega zanimanja ogled sejma kar s posebnimi avtobusi! Na otvoritveni dan so poleg množic biskovalcev. ki jih je pritegnil skriv-iostni čar Silicijeve doline v malem, Prišli na ogled sejma tudi Zoran Polič, Marjan Orožen, Andrej Brvar, Vinico Hafner in Erik Vrenko. S tem so še Poudarili perspektivni pomen računal-!ištva v nekoliko manj zamotani, mi-'toračunalniški (naj mi strokovnjaki ne ^merijo morda preveč udomačenih riazov) obliki, ki je na zahodu že 'davnaj prestopila širokopotrošni prag. : In kaj smo si na sejmu lahko ogleda-r Zastopniki velikih tujih proizvajal-!tv (Velebit, Intertrade) so predstav-lali z velikimi uvoznimi dajatvami na devizni podlagi kupne cene obremenjene sicer zelo privlačne izdelke. Re-nici na ljubo ni bilo prav vse razstav-feno tudi v skladu z duhom mikroraču-'alniškega sejma, ki naj bi obiskoval-;em pokazal pot v najširšo uporabo teh naprav. Vse preveč je bilo večjih sistemov. ki jih je mogoče označiti z oznako Poslovni«, prav gotovo ne »osebni«, 5li »hišni«, ali kakorkoli se že imenu-Fjo mali mikroračunalniki z nekaj ali lorda nekaj desetinami kB pomnjenja. Tudi domači razstavljalci s širino bnudbe niso ravno presenečali; naši hišni« izdelovalci iz Iskre Delta so po-'azali že znani sistem »Partner«, ki — pc že drugega ne — vsa j z visoko ceno 'ares ne bo nikoli dostopen jugoslovanskemu dijaku, študentu ali drugemu iubitelju. Drugače je bilo na stojnici, ki jo je 'dprla DO Iskra Široka potrošnja in razstavila prototipa hišnega računalnika dR 83. Izdelek sicer še ni v redni proi-Ndnji (kar naj bi se zgodilo, če bodo v -jO Široka potrošnja ali natančneje |OZD Raziskovalni institut in TOZD Pržan vzeli vajeti trdno v roke ^nec letošnjega leta), vendar mnogo 'beta. Gre namreč, za napravo, ki bo v 'ravem pomenu besede predstavljala ttikroelektroniko za prodajo na trgovcih pultih — bodisi zaradi nabavne ene, ki bo v razredu na levo premak-tjenih decimalnih vejic v primerjavi s 'Sterni na sejmu, kot tudi zaradi nadvse 'teprostega ravnanja, oz. uporabe. Nekaj podobnega pod imenom "Galeb« je predstavljal tudi zagrebški Felebit. vendar nas razstavljalci z zatr-Nanjem. da izdelek razvijajo nič Nnj kot v avstrijskem Grazu ni popolnoma prepričal. , Posebno poglavje na sejmu pa je bilo Izmenjevanje oz. preprodajanje rab-tene mikroračunalniške opreme. S tem postregli ljubitelji, ki so seveda pri-'esli s seboj največ dobro znanih izdel-5>v iz delavnic angleškega mojstra ''nclairja. i Tako kot običajno uporabljamo be-edo šarm. je tokrat ne bomo uporabili; rimo pa poskušali prav s tem opisati 'sto. kar je privabilo tolikšne množice 'a sicer (prc)majhen razstavni prostor: sakdo je lahko razstavljeno tudi preiz- kusil; in. verjemite, nikomur ni bilo treba dvakrat reči naj sede pred zaslon. To je tisti »šarm« sicer po izolaciji in pregretem smrdečih instrumentov, od katerih poprečnega jugoslovanskega smrtnika loči kitajski zid administrativnih, carinskih in predvsem banalnih materialnih dejstev. Del sejma je bila tudi okrogla miza v ponedeljek. 26. decembra, in sicer o vprašanjih, ki so povezani z možnostmi sistematskega opremljanja osnovnih in srednjih šol z računalniško-opremo ter vzgajanju organizatorjev tovrstnih interesnih dejavnosti. Ob tem pisanju človeka kar tišči, da bi pripisal še nekaj besed. Ne samo ta sejem (ki je v vseh pogledih odsev strahovite praznine na področju širokopo-trošne opreme za informatiko na jugoslovanskem trgu), tudi opozorila iz najbolj branih rubrik bodisi ljubljanskega »Dela« ali zagrebške revije »SAM« (pogovarjamo se. da ne bo pomote, o malih oglasih) nam dopovedujejo, da je zamuda že prevelika; da čakati ne gre več. y tem trenutku ne vemo. kaj pri- pravljajo v Gorenju (ki se sejma ni udeležil). vemo kaj snu jejo v Iskrini Široki potrošnji, kaj pripravlja Velebit. Vemo pa predvsem to. da je bilo zavijanja mikroelektronike v neštete tančice skrivnosti že mnogo preveč; da računalniki za najširšo uporabo niso več tržna možnost, temveč dolžnost domačih proizvajalcev, ki edini lahko posvetijo v srednjeveško temo za trdno zapahnjenimi jugoslovanskimi vrati! Stane Fleischman Odločitve moramo prilagoditi dejstvom (nadaljevanje z 2. strani) pomembnih vprašanj in sprotnih stališč, kar je imelo za posledico postopno umirjanje notranjih napetosti v kolektivu ter obračanje k osnovnemu pogoju za izboljšanje razmer, to je k oživljanju proizvodnje. Prve dosežke je pokazala prav temeljna organizacija v sanaciji TOZD TTS — ki je že ob polletju lahko primerjala proizvodni dosežek s celoletnim v letu 1982; sedaj ob koncu leta pa je indeks povečanja fizičnega obsega proizvodnje TTS že presegel 200. Tudi druge Temeljne organizacije so kljub sicer težjim pogojem poslovanja bistveno povečale vrednost proizvodnje, zaradi česar ocenjujemo, da bo rezultat DO iz leta 1982 podvojen. Mislim, da je to uspeh, ki ga ne smemo razvrednotiti na pojme odstotkov ali indeksov, marveč moramo kot DPO doumeti, da smo delavci s to govorico zavrnili ocene 0 naši delovni, poslovni in samouprav- 1 jalski nesposobnosti ter da smo želeli s temi uspehi pokazati delavcem Iskre in širši družbeni skupnosti, da ponujena roka pomoči ne sega v prazno. Dolgotrajno krizno obdobje se skozi opisane uspehe v delu vendarle obrača k svojemu izhodu. Ta optimistična ocena tudi vsebuje vso težo posledic izgube velikega števila strokovnih delavcev zlasti v letu 1983. Zagotovitev kontinuitete programov bo možna samo tako, da bomo organizacijsko po- KAJ PRIPRAVLJAJO V ŠIROKI POTROŠNJI? Hišni računalnik HR 83 HR 83 je majhen računalnik, razvit v sodelovanju z Mikroračunalniškim klubom iz Ljubljane na osnovi mikroračunalnika ABAKUS. Namenjen je za hišno, osebno in šolsko uporabo kot učni pripomoček. Zaradi modulne gradnje ga je mogoče razširiti v večji in sposobnejši sistem. Osnovno aparaturno konfiguracijo sestavljajo: — 8 bitna centralna procesna enota — spominska enota 16 kB — video enota 64 x 24 znakov — tastatura z YU znaki — usmernik Kot periferne enote uporablja: — televizor za prikaz podatkov — kasetofon kot zunanja spominska enota Vse kartice so enojna evropa na osnovnem vodilu, kar omogoča razširitev spomina do 64 kB. razširitevI/Olinij in razširitev perifernih enot na flopv disk in printer. Programska oprema: — BASIC (8 kB) s.plavajočo vejico — MONITOR (4 kB) z naslednjimi ukazi: RUN omogoča izvajanje.programa MODIFV MEMQRY za menjanje vsebine spomina D1SPLAY MEMORY za prikazovanje vsebine spomina LOAD. SAVE za kasetofon DISPLAY REG1STERS za prikaz vsebine registrov DISASSEMBLER V. Obveščamo bralce, da bo prva številka Iskre v novem letu izšla 14. januarja 1984. vezali strokovna jedra in pridobili nove sodelavce za vse programske usmeritve v razvojne dejavnosti kakor tudi za področja vodenja delovnega procesa. Naloge sindikalnih organizacij bodo zlasti v utemeljevanju in podpiranju procesov združevanja razvojno tehnoloških zmogljivosti, saj pričakujemo precej omahovanja pri spreminjanju novih organizacijskih oblik, kakršne bodo potrebne za utrditev ponovnega vzpona na udarnih programih prihodnjega obdobja. Bolj kot doslej se bodo morale sindikalne organizacije vključiti v priprave strokovnih delavcev za določanje mikroorganizacije, tako da v postopkih samoupravnega odločanja ne bomo izgubljali časa z razpravami o povsem nepoznanih predlogih. Za takšno obliko aktivnosti pričakuje sindikalna organizacija vso podporo vodilnih in strokovnih delavcev DO in širšega kroga v Iskri, saj brez takšnega sodelovanja ne moremo pričakovati uspešne dejavnosti sindikalnih, ali drugih družbenopolitičnih organizacij v DO. B.C. TOZD ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI Delovni jubilanti 10 let delovne dobe v ISKRI so dopolnili: Stane Arnol. Dragica Bačič, Miha Bertoncelj. Marija Božič, Milan Božič, Vita Dolenc. Janez Frelih. Marinka Frelih. Marjan Frelih. Mira Habjan, Ivan Kalan. Cvetka Kokalj. Stanislav Mohorič. Marija Rant. Anton Rovtar. Anton Šturm, Mira Tavčar, Stane Tro-jar; 20 let delovne dobe v ISKRI so dopolnili: Francka Ambrožič, Francka Benedičič. Antonija Benedik. Antonija Bernik. Hciena Čemažar. Vlada Debeljak, Miha Gartnar, Metka Koblar. Milka Mohorič. Francka Pintar. Anton Podlipnik, Marija Prevodnik. Frančiška Rakovec, Marija.Rejc, Marica Rihtar-šič. Ljudmila Sever, Minka Trpin; 30 let delovne dobe v ISKRI so letos dopolnili: Janko Bertoncelj, Mici Koblar, Viktor Leben. Jože Nastran. Stane Primožič, Janez Rovtar, Marija Šturm, Cilka Veber. Marija Vrhunc. Štefanka Vrhunc. , SF Ugledni obiskovalci 1. sejma mikroračunalnikov so si z zanimanjem ogledali tudi razstavljeni računalnik Iskre - Široke potrošnje HR-83. ISKRA — AVTOMATIKA Gnetilnik G—400 iz TOZD Orodja Med osnovne izdelovalne programe TOZD Orodja, delovne organizacije Avtomatika, sodi tudi izdelava specialnih strojev in naprav po posebnih zahtevah naročnikov. Prav to jim je omogočilo, da so na osnovi pobude Biotehnične fakultete — katedra za veterino iz Ljubljane, osvojili proizvodnjo gnetilnika G-400, naprave, ki jo uporabljajo za pripravo bakterijskih suspenzij različnih prehrambenih materialov pri preverjanju higiene in varnosti uporabe prehrambenih proizvodov. Uporablja ga tudi za pripravo mazil in krem ter raznovrstnih past. Podobna naprava, ki so jo uporab- znaša 30 sekund. Vzorec premešane, Ijali kot pomembno laboratorijsko opremo v živilski, farmacevtski in drugih industrijah, so doslej uvažali izključno s konvertibilnega tržišča. V razvojnem oddelku TOZD Orodja so tako v lanskem marcu začeli z izdelavo tehnične dokumentacije, v poletnih mesecih pa že predali prvi vzorčni gnetilnik Veterinarskemu zavodu v Celju, v nadaljnjem osvajanju proizvodnje so imeli nekaj težav z ohišjem, kot nosilnim delom, ki je iz varjenega jekla, ali tistega trdega aluminija in predstavlja nosilni del vseh ostalih elementov ter z dobavo enofaznega elektromotorja, ki poganja polžasto gonilo. Sama naprava namreč deluje tako, da z izmeničnim udar janjem dveh lopatic. ki jih poganja motor, ustvarja učinek tlačenja in striženja na maso v vrečki, kar povzroča izločanje bakterij, ali drugih povzročiteljev bolezni. Hkrati obdelujemo dve, ali več vzorčnih vrečk, povprečni čas obdelave pa oz. pregnetene mase odvzamemo s pipeto. Ce pa je vrečka zavarjena, ker vsebuje nevarne materiale, odvzamemo vzorec z brizgalko. Na ta način se izognemo dolgotrajnim, dragim in neprijetnim postopkom dekontaminacije naprave: zanesljivost metode z omenjeno napravo predstavlja tudi življenjsko pomemben varnostni faktor pred nevarnostjo aerosolnega popuščanja, ki se pojavlja pri drugih načinih pripravljanja vzorcev. Z naslednjimi štirimi napravami, ki so jih v TOZD Orodja naredili v tem mesecu in jih tudi takoj odposlali veterinarskim zavodom v Ptuju, Mariboru in Celju ter na Institut za tehnologijo mesa v Beogradu, lahko govprimo o pričetku proizvodnje. Raziskava tržišča je namreč pokazala, da na jugoslovanskem tržišču trenutno ni drugega tovrstnega proizvajalca, in da bi poleg pokrivanja potreb na domačem trgu lahko sklenili tudi dober izvozni posel v Sovjetski zvezi. Š.D. Gnetilnik G - 400 iz TOZD ORODJA. .J TOZD ELEKTROMOTORJI. ŽELEZNIKI —Na tradicionalnem sprejemu upokojenih članov kolektiva, ki ga v Železnikih prirejajo vsako leto pred novim letom, je prisostvovala večina od približno 120 upokojencev, kolikor jih je zaključilo delovno pot v tej temeljni organizaciji. Dragim gostom, ki so za lepšo, varnejšo in bolj humano bodočnost žrtvovali vsa svoja najplodnejša leta življenja, so Iskraši iz Železnikov pripravili kulturni program (pripravili so ga amaterski umetniki —^ de- lavci Iskre Železniki) in jih seveda pogostili. Vsakemu pa so stisnili v roko tudi simbolično darilo ter seveda izrekli željo, da.se v prihodnjem letu zopet vidijo. Kdo nas bo jutri uvajal v svet računalništva? Ali bo to predvsem domači proizvajalec? razgovor v m iskri dela Pr ni bi nc _ To vprašanje zanima marsikoga, predvsem pa še kaj lahko domači proizvajalci nudijo. So prišli že dovolj daleč, da nastopijo kot resni ponudniki s široko izbiro računalniških sistemov in svojim kupcem omogočijo več ugodnosti, kot če se le-ti vežejo na sti-Ujslri uvoz računalnikov. Naša želja je, da bi neposredno odgovorili na ta vprašanja toda to področje je preveč široko, da bi ga mogli posredovati v vsej razsežnosti. Kljub temu je nekaj krajših povzetkov iz nevezanega pogovora z direktorjem DO kkra Delta Janezom Škrubejem in pomočnikom direktorja Andrejem Jermanom-Blažičem o poslovanju, sprotni problematiki in proizvodnem programu, lahko zanimiva, saj bodo bralcu ob že ustvarjenem mnenju o naši računalniški industriji, postregli z nekaterimi obrazložitvami in dejstvi, ki jih velja upoštevati. V____________________________________________________________________^ Uspešno, vendar bi lahko bilo bolje Najprej o poslovanju v letošnjem letu. Kako je potekalo in kakšne rezultate dosegate? Janez Škrubej: Začeli smo zelo optimistično. Predvsem, ker smo po danih zagotovilih družbene pomoči pri oskrbi z deviz- nimi in dinarskimi sredstvi planirali indeks rasti med 300 in 350. Toda marca smo se morali spri jazniti z dejstvom, da teh sredstev ni in jih tudi ne bo. Zato smo takoj začeli z lastno pobudo in se povezali s kupci, ki so bili pripravljeni dolgoročno in kratkoročno Naša x>govomika: Andrej Jerman-Blažič in Janez Škrubej. Integracija sistema Partner v Kranju. Končno testiranje sistemov Partner. V razvoju aplikativnih paketov. združevati devize z nami. Z avansi in drugimi sovlaganji smo nato zagotovili najnujnejša dinarska in devizna sredstva, pri čemer naj omenim, do so največ razumevanja pokazali kupci s katerimi smo že prej sodelovali in so že spoznali prednosti naših ponudb. Vendar smo izgubili precej časa, saj pred majem nismo mogli začeti s proizvodnjo. Pač pa smo v tem času uspeli razčistiti naš proizvodni program in strateške usmeritve, kar je za nas seveda zelo pomembno. Pomemben uspeh smo dosegli z zagonom proizvodnje mikroračunalnika Partner. Pri tem naj omenim, da smo za tovrstno proizvodnjo imeli pripravljene 4 mikroračunalnike. morali smo se odločiti za enega, to je sedanjega Partnerja, ki smo ga potem v borih šestih mesecih prenesli iz razvoja v proizvodnjo. To je vsekakor lep uspeh. Nadalje je za nas izredno pomembno, da smo razčistili in uredili večino problemov nastalih kot posledica združitve DELTA z TOZD Računalniki iz Kranja. Predvsem velja omeniti, ureditev odnosov z tujimi firmami od katerih pričakujemo repromaterial oz, nekatere sestavne dele za naše računalni- ke. Tudi to ni bilo lahko, vendar smo na koncu le dosegli popolno neodvisnost od kogarkoli in lahko kupujemo komponente za naše računalnike od najboljšega ponudnika. Pod takimi enakopravnimi pogoji pa seveda želimo z našimi dosedanjimi poslovnimi partnerji iz tujine sodelovati še naprej. Kaj pomeni neodvisnost za nas. si najbrž ni težko predstavljati: širitev proizvodnega programa, nadomeščanje uvoženih komponent z domačimi in še posebej pomembno, bistveno olajšano uvajanje domačega znanja v proizvode. Prvi konkretnejši rezultati tega so sc pokazali že letos, ko bomo od predvidenih 18 mio dolarjev deviznih sredstev, kolikor smo sprva potrebovali za uresničevanje letošnjega proizvodnega programa, zmanjšali naše devizne potrebe na komaj 7 do 8 mio dolarjev. Še dodatno zmanjšanje devizne odvisnosti si obetamo v nasledn jem letu. ko bomo za šest milijard dinarjev prihodka potrebovali le 9 mio dolar jev deviznih sredstev. Drugače povedano, za podvojeno proizvodnjo glede na letošn je leto bomo potrebovali le za 30% več deviz. lahko prinesejo velike ugodnosti, saj bo tako ne samo prodornejše na tržišču s svojimi iz-delki, ampak bo lahko na tržišču nastopi' tudi z osvojeno računalniško tehnologijo. Za vse to pa je nujna stalna, kontinuirana povezanost med strokovnjaki uporabnika računalnika s strokovnjaki iz razvoja in proizvodnje proizvajalca računalnikov. V ten1 smislu imamo tudi strokovnjake vseh profilov, ki so že po svoji strokovnosti blizu kupcem. Nobena firma ne more nuditi tolik0 kreativnega sodelovanja na našem tržišču kot mi. t\ ti n ji P Povsem razumemo tudi, da se mora nekdo, ki kaj takega naredi predhodno do- fc kazati. To brez dvoma velja. Toda res je, da i s naš proizvodni program za leto 1984 že opravičuje take trditve. f t Informacija o računalnikih hitro zastara Našim kupcem nudimo precej več, kot zgolj računalnik Kako ocenjujete, boste glede na zunanje proizvajalce lahko kmalu tudi cenovno konkurenčni? ■Janez Škrubej: Partner je v bistvu že konkurenčen tujim računalnikom tudi v tujini, saj ga tam prodajamo približno pod enakimi dohodkovnimi pogoji kot doma. to je skupno z aplikaci jami za 7000 dolarjev. Seveda moramo upoštevati tisto vrednost dolarja, ki jo mi oz. večina delovnih organizacij mora odšteti pri zagotavljanju potrebnih deviz. Tedaj vidimo, da nam pomeni 7000 dolarjev ustvarjenih z izvozom približno enako vrednost kot je tista, ki jo dobimo v dinarjih na domačem tržišču. Še nekaj je pomembno. Cenovna primerjava naših s tujimi mora biti poštena, saj smo že naleteli na primerjave naših sistemov s popolnoma neprimerljivimi proizvodi na zahodu, kateri resnično dosegajo zelo nizke cene — vendar brez vseh možnosti, ki jih nudimo mi in tudi brez vseh komponent, ki so vsebovane v našem sistemu. Prisotna so še dejstva, ki jih marsikdo noče priznati. Predvsem, da ima tisti, ki pride, proda računalnik, morda samo napravo brez vsega ostalega, precej manjše stroške kot mi ter da so tuje firme bolj izvozno stimulirane kot jugoslovanski izvoznik. Imamo namreč lastne izkušn je na tem področju. Za naše računalnike nare jene v Avstriji dobimo od avstrijske vlade daleč večjo izvozno stimulacijo kot j c stimulacija pri neposrednem izvozu iz Jugoslavije. Nesprejemljivo za nas je tudi, da lahko tuja firma po 2 — 3-letni proizvodnji določenega računalnika ukine njegovo proizvodnjo takoj, ko ta ni več tržno zanimiv. Po naših zakonih moramo mi zagotoviti našim proizvodom najmanj 10-letno življenjsko dobo — spet dodatni stroški. Še pomembnejša je razvojna komponenta. Njen delež v ceni izdelka je vsekakor izredno velik in zato tudi pomemben. Tu spet vidimo, da so tu je firme ali neposredno podprte z državnimi sredstvi ali kar je na tem področju še dosti bolj prisotno, da državne ustanove naročajo določene nove tipe računalnikov ter ob sprejemu »ne sprašujejo«, koliko računalnik stane. Se pravi, da plačajo tudi stroške razvoja in tako razbremenjen proizvajalec pa je lahko potem neprimerno bolj konkurenten na svetovnem tržišču. Mi takih podpor nimamo. Vse razvojne stroške moramo pokrivati izključno iz lastnih sredstev s proda jo naših računalniških sistemov. Ste sposobni vsak dinar ali konvertibilno devizo vložene v vaše projekte vrniti? Janez Škrubej: Malo je takih pod jeti j pri nas. kjer hi se vsak v lože n dinar tako lahko obrestoval kot pri nas. Pa o tem pozneje. Kljub vsem težavam namreč dosegamo letos indeks proizvodn je in dohodkovne rasti v višini 220 . to je. uresničili bomo 2.5 milijarde prihodka in 0,8 milijarde dohodka. Soliden rezultat, ki bi po zagotovitvi obljubljenih deviz na začetku leta lahko bil še ugodnejši. Posebej še. ker hi si lahko zmanjšali poslovne stroške, če bi dobili vso tisto opremo, ki nam je bila obljubl jena. Tako nam ostaja, da kar-naprej ugotavljamo, kako na tržišču primanjku je na jpre j ene stvari potem druge ter se z neprimerno skromne jšo opremo, kot jo imajo stirodne firme na zahodu, usmerjati v izvoz. In vendar možnosti izvoza na konvertibilno področje so in to precej večje kot si mislijo tisti, ki prebirajo revije s ponudbami tu jih firm. Le določenih de jstev se moramo zavedati, kakor sc mi. da nismo tisto kar bi. morali biti, dokler si z lastnim izvozom ne zagotovimo vsa devizna sredstva za uvoz rc-promateriala. Kako bomo to slednje dosegli, tudi vemo. Vlaganje v lastni razvo j ni bila za nas nikoli le parola. Tudi tedaj ne. ko je v naši družbi zbujal posmeh vsak. ki je hotel sam kaj narediti. In zato lahko sedaj rečemo, za nas v ISKRI DELTI, da smo zdrav in vitalen kolektiv. Od 900 zaposlenih je kar tri četrtine dobro usposobljenih strokovnjakov. Še neprimerno večje število strokovnjakov, ki delajo na našem programu pa je izven naše DO — prek 5000. Ti so po vseh jugoslovanskih univerzah, pri naših uporabnikih od katerih že mnogi niso zgolj le kupci ampak imajo dovolj usposobljene in izna jdl jive l judi, da lahko skupno z nami osvajajo nove računalniške programe. zlasti za njihova uporabna področja. Pri tem ne poznamo nobene zaplankano-sti. Ne lokalne ne republiške ali kakršne koli. Zdaj že lahko rečemo, da imamo sodelavce po vsej Jugoslaviji in to dobre, sposobne strokovnjake. To je na našem področju tudi nujnost, saj je na tržišču povpraševanje predvsem po kompleksnih sistemih, za katere moraš imeti številen dobro sposoben kader. Zato tudi posvečamo šolanju novih sodelavcev veliko skrb. Imamo čez 200 štipendistov. Toda vse to je še premalo. Bistveno je. da v naši družbi dvignemo računalniško kulturo. Ta je v primer javi z razvitim svetom veliko premajhna, čeprav mladi kažejo izjemno zanimanje za to področje, kar smo lahko tudi sami videli na srednjih šolah kamor smo dali naše računalnike. O tem ni dvoma. In zato moramo čimprej priti z našimi računalniki ne samo v srednje šole ampak tudi v višje razrede osnovnih šol. V ZDA začenjajo marsikje s poukom računalništva že v četrtem razredu osnovne šole. Sigurno, ker so dojeli koliko monotonega dela nam ob vsakdanjih opravilih lahko računalnik skrajša in da je kreativnost na marsikaterem tehničnem področju brez uporabe računalnika skoraj nemogoča. Razume se tudi. da želimo mi narediti čim več ter, tako široko zastavljenega šolanja ne moremo niti približno financirati. Vendar je dosti takih, ki bi s skupnimi močmi lahko zbrali zadostna sredstva za nabavo računalnikov. Če se zavemo, da brez obvladovanja te tehnologi je, ne bo moč kl jub poceni delovni sili prodreti na zahteven svetovni trg. potem si najbrž ni težko predstavljati kako pomembno je to. Odprt Izziv vsem sposobnim strokovnjakom Še nekaj je zelo zanimivo, predvsem za mlade. Vse večkrat lahko prebiramo o samoiniciativnem združevanju mladih strokovnjakov v skupine, ki potem uspešno izdelajo izjemno uporabne aplikacije za določen računalnik. Tudi pri nas jih je veliko, ki poti-hem snujejo načrt za take podvige. Kaj jim lahko rečete? Janez Škrubej: Damo odprt izziv vsakemu. ki ima idejo in je ta ideja uporabna ali kakorkoli zanimiva za tržišče. Damo mu računalnik. da jo spravi v življenje. To pomeni, da vsak, vsaka skupina, ki ima idejo in nam dokaže, da je s to idejo moč prodreti na tržišče. lahko pričakuje pri nas popolno podporo pri uresničevanju svoje zamisli. In trud. sredstva, ki jih bo taka skupina vložila v tak projekt? Janez Škrubej: Nc bo jim žal. Če ho le ideja dobra. Zdrava, dobra ideja je danes vredna največ in zanjo smo pripravljeni odšteti denarna sredstva. Seveda računalnika ne moremo dati domov za igračkanje. Zato nam mora biti ide ja tako predočena. da jo bomo razumeli in videli njeno zanimivost in uporabnost. Take ideje iščemo in tudi dobro plačamo. Še neka j: kot rečeno, vemo da je za uresničevanje takih idej nujen računalnik, in mi računamo, da bo naš Partner omogočil uresničitev takšnih načrtov, čim širšemu krogu vseh zainteresiranih, predvsem še mladih. Prav naš PARTNER je predviden, da bo prva stopnica pri uvajanju mladih strokovnjakov v svet računalništva, saj nudi široke možnosti kreativnega ustvarjanja aplikacij in ker je tudi cenovno dovolj konkurenten. Naredili bomo tudi vse. da postane ta računalnik laže dostopen — tudi cenovno. Marsikoga zanima primerjava med vašo ponudbo in prednostjo nakupa od zunanjih proizvajalcev. Kaj lahko rečete o tem? Janez Škrubelj: Mi že zdaj nudimo več. Čeprav še pred 2 leti nc bi mogli postaviti take trditve, ki vel ja za 90% potreb po računalnikih. Tak % namreč pokriva naš. seda j že sprejeti proizvodni program. Le 10% računalnikov je takih, ki jih je upravičeno uvažati. Predvsem so to več ji sistemi in še nekateri za posebna, izredno specifična opravila prirejeni računalniki. Vse ostale računalnike lahko nudimo mi. Pri tem naj dodam, da avtomatizacija neke tovarne ali uspostavitev optimalno učinkovitega informacijskega sistema ne nastane čez noč. Vedno so določene specifičnosti, ki jih kupec lahko še nadalje osvoji in mu potem, ko so osvojene Velikokrat je slišati različna mnenja » Iskri DELTI. Vendar tudi marsikdaj tudi vidimo, da so mnenja ali splošne ocene izrečene na osnovi dve, tri ali celo več let starih podatkov. Kaj lahko rečete na to? Janez Škrubej: Naš razvoj je v zadnjih letih vsekakor hitrejši kot so nekateri pripravljeni videti. Govoriti o ISKRI DELTI ne da bi se pozanimal za naš trenutni proizvodni program, razvojne dosežke in ponudbe, ki jih v tem trenutku vidimo, ali kilt je morda celo pomembneje, brez poznavanja naših ponudb v naslednjih mesecih, je seveda vprašljive vrednosti. Spet odvisno od problematike. V računalniški proizvodnji se že v letu dni spremeni toliko stvari, da je go-vorenje na osnovi takih podatkov neodgovorno. Da ne govorimo o službah za katere so že nekaj mesecev stari podatki lahko zastareli. To velja na splošno. Pogled v razvoj ISKRA DELTE pokaže, da velja za nas to še posebej. Samo iz primerjave lanskega, letošnjega in proizvodnega programa ter ponudb v letu 1984 lahko vidimo, da nas je popolnoma nespremenljivo ocenjevati na osnovi že leto dni starih informacij. Želite še kaj povedati o deviznih prihrankih, ki jih dosegate z vašim proizvodnim programom? Janez Škrubej: Da, tu so ob neposrednih prihrankih o katerih smo že govorili prisotni še posredni. Če se le ozremo po svetu, lahko vidimo, da svetovni proizvajalci prodajajo svoje računalniške sisteme neprimerno dražje tistim državam, ki nimajo lastne računalniške industrije, kot tistim, ki to industrijo imajo. Predvsem še ko gre za tako i-menovano prodajo sistemov na ključ. Tudi Jugoslavija ni pri tem izjema. In naša prisotnost že prisiljuje tuje firme, da znižujejo cene Tu je prihranek naši družbi, ki je dokajšen, čeprav ni nikjer zapisan. Nekatere nerazvite države tretjega sveta plačujejo računalniške sisteme tudi do trikrat dražje. Tega bi se morali bolj zavedati, predvsem ko govorimo o tujih firmah, ki marsikdaj prav zaradi nas nastopajo dosti konkurenčnejše. Da ne govorimo o primerih ko tuja.firma s poklonom ali dobavo svojega računalnika pod izredno ugodnimi pogoji skuša razvrednosti nas, in zavzeti tržišče na katerem bi potem, ko bi obvladovala položaj spet takoj dvignila ceno svojim proizvodom. Še na nekaj bi opozoril. Ni naključje, da se prav dobri izvozniki, najraje povezujejo z nami in naročajo naše računalniške sisteme. Tisti, ki so prodrli na svetovno tržišče, že vedo, da nudi povezovanje z domačim proizvajalcem veliko več prednosti kot je to morda sprva vidno, posebej še dolgoročno gledano. Predvsem na osnovi lastnih razvojnih dosežkov Kaj vse že lahko ponudite vašim kupcem, oz. kaj boste lahko ponudili v letu 1984? Andrej Jerman — Blažič: Osnovni koncept DO ISKRA DELTA sloni na proizvodnji računalniških sistemov in perifernih enot, z maksimalno uporabo domače tehnologije in znanja, ter na osnovi najnovejših svetovnih dosežkov na tem področju. Glas ni proizvodi in najpomembnejša področja delovanja DO Iskra DELTA so: — poslovni računalniški sistemi in ustrezna aplikacijska programska oprema — procesni računalniški sistemi in ustrezna aplikacijska programska oprema — informacijski sistemi in računalniške mreže. — načrtovanje, instaliranje in vzdrževanje strojne in programske računalniške opreme — izobraževanje — informacijski inženiring — svetovanje Modularnost in medsebojna kompatibilnost strojne opreme ter sistemske in aplikacijske programske opreme, interaktivno delo ter enostavnost uporabe vzdrževanja so najpomembnejše značilnosti, ki odlikujejo računalniške sisteme DELTA. ISKRA DELTA proizvaja družino računalniških sistemov, ki vključuje mikroračunalnike ter 16-bitne in 32-bitne male in srednje računalnike. 16 in 3 2-bit ni računalniki so osnovni gradniki informacijskih sistemov tako za področja tehnično-procesnih, kot .LB Z M (T X- n sr rv x- proizvodno-poslovnih obdelav. Ti računalniki so tudi najprimernejši za vzgojno-izo-braževalni in razvojno-raziskovalno dejavnost. Nekaj besed bi še dodal o proizvodnji mikroračunalnikov oz. naših Partnerjev. Ta računalniški sistem, ki smo ga predstavili maja letos, je plod domačega razvoja. S sedanjimi zmogljivostmi v naši tovarni mikroračunalnikov v Kranju jih lahko naredimo že nad tisoč letno, skupno z ostalimi kooperanti — proizvajalci naših sistemov pa še več. ERA NOVKABEL iz Novega Sada jih bo letos že naredila 50, prihodnje leto pa pa vsaj 250. Željo po takšnem sodelovanju so pokazali tudi v SR Makedoniji. Ob standardnem Partnerju imamo še nak-tere posebne izvedbe, od katerih naj omenim razvojni Partner, ki je namenjen razvijanju novih aplikacij, torej tudi za specifične potrebe naših kupcev. Partner je plod domačega znanja. Mu bodo sledili večji, doma razviti računalniški stoterni? Andrej Jerman—Blažič: Pravkar smo pred predstavitvijo našega novega 16—22 bitnega računalnika s tja do 4 MB internega spomina in 500 MB zunanjega spomina ter z možnostjo priključitve od 8 do 32 terminalov. Enako kot Partner je tudi ta produkt popolnoma domačega znanja. Boste imeli dovolj strokovnjakov za tako hiter razvoj kot ga predvidevate? Andrej Jerman-Blažič: V letošnjem letu je obiskalo naš izobraževalni center v Ljubljani že več kot 4000 sedanjih in bodočih uporabnikov naših računalniških sistemov. Takšno število je najbrž bolje razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da je že sedaj več kot četrtina ihstaliranih računalnikov v Jugoslaviji prišlo iz naše proizvodnje. Sicer pa glede usposabljanja naših kadrov lahko še dodam, da vabimo k sodelovanju povsod, kjer je strokovni potencial. Zelo pomembno je pri tem tudi sodelovanje s proizvajalci raznih proizvodnih panog in raziskovalnimi institucijami v Jugoslaviji. Doslej smo jih 16 pritegnili k projektu našega jugoslovanskega računalniškega sistema. Rezultati so vsekakor obojestransko koristni in dobra vzpodbuda za nadaljnje osvajanje skupnih projektov. Omenim naj predvsem sodelovanje s TRS iz SR Hrvaške in z NOVKABLOM iz SAP Vojvodina, intenzivno pa se pogovarjamo še z Ei iz Niša. Smo za povezovanje proizvajalcev računalniških sistemov v Jugoslaviji Andrej Jerman-Blažič: Mi želimo prodreti v izvoz in nas sodelovanje zanima. Pobudo smo "dali vsem. Na žalost je odziv zelo slab. Razlog je predvsem v tem, da so ostali proizvajalci računalnikov preveč tesno vezani na svojega licenčnega partnerja in zato nimajo prostih rok. Nič čudnega tudi ne bi bilo, če kdo od njih računa, da bo glede na naš hiter razvoj dobil večje ugodnosti od firme na katero je sedaj z licenco vezan. Naš pogoj sodelovanja s tujimi partnerji je neomejena možnost lastnega razvoja, svobodno izbiranje ostalih partnerjev ter nikakršna omejitev glede izvoza, tako na zahod, kot vzhod, oz. v dežele tretjega sveta. Vsakega, ki izpolnjuje te pogoje pa vabimoz odprtimi rokami, da pristopi in po svoji možnosti prispeva k vzpostavitvi resnične iugoslovnske računalniške industrije. B.C. DO MIKROELEKTRONIKA Mona Lisa v Mikroelektroniki Prosti čas si človek obliku je glede na svoj interes, sposobnost, voljo in potrebo. Nekateri ga izkoristijo za dejavnost, ki dodatno povečuje družinski proračun, drugi pa v prostem času kot pomembnem delu človekovega življenja najdejo sprostitev v kakršnikoli dejavnosti, ki zaposluje njihovega duha. Če je tovrstno amatersko delo ponujeno tudi drugim, je s tem dosežen in presežen prvotni cilj in namen amaterskega ustvarjanja. V Mikroelektroniki, kjer so v okviru Sindikata pripravili razstavo likovnih del dveh članov kolektiva, smo ob tej priložnosti spregovorili z avtorjem«. DARE LAMOVEC, star 29 let, je v ME tri leta, dela pa v pomožni tehnologiji, kjer oskrbujejo tovarno z dušikom, vodo itd. Slikarstvo ni edini njegov hobi. saj je pred leti tekmoval s kajakom. »To je zahtevalo veliko časa, potovanj, za kar je zdaj veliko premalo časa,« je povedal. Kakih šest let se amatersko ukvarja z različnimi likovnimi izrazi. Včasih je to risba, v zadnjem času pa vse pogosteje olje. »Kakšni, kateri motivi te privlačijo?« »Rad slikam hiše, stare, predvsem detajle, pa vodo... zelo realistično prenašam te stvari na platno. Rad imam slovenske, narodne motive. Veliko jih gre v pozabo, zato se vendarle navidez droben detajl lahko na platnu ohrani.« »Te risba kot likovni izraz ne zanima več?« »O, še. Izdelal sem v zadnjem času nekaj motivov iz sveta znanstvene fantastike, vendar je tega še premalo za razstavo.« »Katera od razstavljenih slik ti je najbolj pri srcu?« »Morda Zelenica z jezerom. To sem napravil leta 82. Bil sem tam, vendar sem delal po spominu. Videl sem veliko podobnih motivov v knjigi o slovenskih lepotah in hotel sem preizkusiti, ali lahko kaj od tega tudi sam prenesem na platno. Kako mi je to uspelo, lahko bolje povedo drugi.« DUŠAN BITENC, prav tako iz Ljubljane, star 29 let, dela kot tehnolog v montaži integriranih vezij. Navdušenje za likovno umetnost je pravzaprav prinesel iz vo jske, k jer je imel nekaj kolegov, ki so se ukvarjali s tem, pa atelje, kjr so lahko delali. »Risal sem rad že od nekdaj, s svinčnikom. V letih od 74 do 76, pa sem naredil največ, v večini v olju. Narava, portreti pa posebej, me vprivlačijo. Preizkus znanega je Klansko jezero, ki mi je morda od razstavljenih del najbolj pri srcu, pa tudi obiskovalcem je bilo všeč. Portret pa me vendar najbolj zanima in moj vzor za portretiranje je prav gotovo Ivana Kobilica.« Mona Lisa je kot znana likovna stvaritev takoj pritegnila našo pozornost. Dušan pa jo je napravil po prospektu iz Louvra. Težko je seveda oceniti vrednost razstavljenega, če nisi strokovnjak. Oba, Dare in Dušan, bi si želela kakšno strokovno oceno svojih del, seveda pa za oba velja, da sta predvsem ljubitelja te umetnosti, ki s tovrstnim ustvarjalnim delom želita izpolniti svoj prosti čas. To, da so si njuni sodelavci v Mikroelektroniki lahko ogledali razstavo, da so ob tem kaj povedali, komentirali, pa jima vendarle daje vzpodbudo, da s tem delom nadaljujeta. V knjigo vtisov pa so obiskovalci med drugim zapisali: »To je presenečenje in veselje ob spoznaju o takih ljudeh v svojem kolektivu!« »Užitek je pogledati še kaj drugega kot chip (integrirana ploščica) v našem okolju!« »Takoj bi imela eno sliko doma!« Ta želj a se obiskovalki razstave ni uresničila, saj nobeden od njiju ne slika, da bi prodajal. Razstava in ta zapis o njej naj bo vzpodbuda še komu, ponuja pa se morda tudi izmenjava podobnih razstav. Milan Krapež Dare Lahovec in Dušan Bitenc. DO KONDENZATORJI SEMIČ Imamo vse pogoje za še večji razmah inovativne dejavnosti Pavle Zajc, inženir elektrotehnike, je v Iskrini semiški delovni organizaciji koordinator vrednostne cenitve množične inventivne dejavnosti, ali preprosteje povedano, skrbi in ukvarja se z izumi in inovacijami v svoji delovni organizaciji. Zato smo pogovor z njim posvetili izključno tej problematiki. r- . ' * * V računskem centru Iskre Delte v Ljubljani. išfH n« Končna kontrola sistema Partner v Kranju. Znano je, da je v vaši delovni organizaciji inovacijska dejavnost sorazmerno dobro razvita v primerjavi z drugimi Iskrinimi delovnimi organizacijami. Zanima nas, kakšno je trenutno stanje na tem področju, seveda pa tudi nekoliko iz zgodovine tega področja pri vas. »Naj začnem najprej z zgodovino. Naša služba, ki se ukvarja z inovativno dejavnostjo, je bila ustanovljena pred nekaj leti, vendar vmes dve leti ni delovala, ker je odšel moj predhodnik, ki je delal na tem področju, na drugo delovno dolžnost. V tem času ni bilo nikogar, ki bi se poklicno ukvarjal z inovacijami. Pred dobrim letom in pol sem bil torej postavljen na to delovno dolžnost. Medtem se je nabralo precej predlogov, ki so čakali neobdelani in tudi inovacije so zaradi tega stagnirale. V zadnjem času pa je teh prijav že precej.« Kdo so ti ljudje — ali delavci — neposredni proizvajalci ali tehniki, ki predlagajo inovacije in kako jih realizirate? »Največ inovacijskih predlogov dobimo od kadrov s poklicno izobrazbo to so predvsem vzdrževalci v redni proizvodnji, na montaži, manj pa je prijav od kadra s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Za to pa je precej kriv naš pravilnik, kjer ni natančno opredeljeno, kaj s tega področja sodi v službeno dolžnost. Zato so bili predlogi, ki jih je posredoval omenjeni kader, zavrnjeni, kerso na podlagi pravilnika smatrali, da li delavci niso upravičeni do stimulacije To po mojem seveda ni prav. Zdi se mi, da bi bilo treba izredne inovacije, ki ne prinašajo samo prihranka, ampak verjetno tudi prodor na Irg, zlasti v času bitke za izvoz in gospodarske stabilizacije, posebej stimulirati. Zato pa je seveda potrebno spremeniti pravilnike in ustvariti vzdušje med ljudmi ter jih spodbuditi za napredek na tem področju. Nobenega dvoma ni, da v naših kadrih ležijo ogromne skrite ustvarjalne rezerve. Res je stari pravilnik to izključeval. V letošnjem letu pa smo sprejeli nov pravilnik, v katerem je to jasno opredeljeno. Zdaj imajo tudi kadri, ki se tudi poklicno ukvarjajo z razvojno dejavnostjo, možnost prijaviti razne izboljšave. Vendar pa še vedno ne prihaja dovolj prijav izboljšav, kar je posledica predpi- sov prejšnjega pravilnika, ki je toizklju-čeval in zaviral. Pričakujem pa. da bo po sprejemu novega pravilnika prihajalo vse več inovativnih predlogov prav od tehničnega kadra in iz razvoja«. Koliko prijav pa imate letno, koliko jih praktično uresničite in koliko znaša prihranek v enem letu? »Pred tremi leti, ko se s tem področjem ni nihče ukvarjal poklicno, je bilo predloženih osem prijav. Takoj naslednje leto je prišlo okoli 30 prijav, lani 54 prijav, letos pa 35 prijav. Izmed vseh teh prijav so realizirane približno tri četrtine, ostale pa niso uporabne. O prihranku hi težko povedal kaj natančneje; predlanskim je znašal približno pol stare milijarde dinarjev, lani nekoliko manj, letos pa bo prihranek zagotovo znašal čez staro milijardo dinarjev. Ti prihranki se povečujejo . L.etos je bila vložena prijava za izum -stroj za previjanje z desnega koluta nie-talizirane plastične folije na levega in obratno. Ta predlog bo prinesel največ čistega prihranka. Perspektiva je, da bomo ta izum uporabljali še dolga leta. To je predvsem prihranek na metalizirani plastični foliji, ki smo jo prej tretirali kot tehnološki izmet, s tem strojem pa jo lahko previ- jamo in ponovno uporabimo v proizvodnji. Plastična folija je iz uvoza, zato bo ta izum precej pripomogel k zmanjšanju stroškov uvoza.« V Iskri zdaj precej govorimo o krožkih, s katerimi bi radi še bolj razvili in podprli inovacijsko dejavnost. Kako pa je s tem pri vas? »Trenutno imamo v naši proizvodnji organizirana dva krožka, in sicer v TOZD za odpravo radiofrekvenčnih motenj. Krožka sicer delujeta, vendar nista še dala pomembnejših rezultatov mislim pa da je treba krožke še naprej razvijati in organizirati«. Iz najinega razgovora lahko vidim, da zelo podpirate inovacijsko dejavnost. Kako pa je s konkretno materialno sti mulacijo inovatorjev? »Po novem pravilniku je materialna stimulacija veliko boljša kot jo je dopuščal stari pravilnik. Naj navedem nekaj primerov: predlagatelj nekega povprečnega predloga, ki se ne da točno ovrednotiti, dobi okrog milijon starih din nagrade. Za predloge, ki se dajo ovrednotiti, dobijo predlagatelji nagrado v višini 10% od vrednosti inovacije oz. prihranka. Iz povedanega vidimo, da so delavci kar dobro stimulirani. Inovativna dejavnost se širi in prihaja v zavest vseh delavcev, ki neposredno sodelujejo v procesu proizvodnje; perspektive so tudi dobre, in ker se moramo v dani situaciji naslanjati izključno na svoje sile, je to še toliko bolj pomembno. Prepričan sem, da bo vse to ugodno vplivalo na vzdušje in voljo za naprej in da se bo inovativna dejavnost veliko bolj razvijala, kot se je do sedaj, čeprav se zavedamo,’ da smo praktično šele na začetku. Nov pravilnik bo naše delavce zagotovo spodbudil k prijavljanju izboljšav, k čemer bodo prispevale svoj delež tudi materialne stimulacije.« DZ. TOZD. ANTENE. VRHNIKA— V vrhniški osnovni organizacijisindikalaso imeli letošnji občni zbor sindikata v petek, 23. 12. 1983. Nasestamku, ki so ga pripravili kar v proizvodnem prostoru antenske proizvodnje, so pregledali in kritično ocenili dosedanje delo in se dogovorili za delovne usmeritve v prihodnjem mandatnem obdobju. Izvolili so tudi novo vodstvo osnovne organizacije; predsednik bo tudi v prihodnjem dveletnem obdobju LA DO HORVA T. ki si je z delom v preteklih dveh letih pridobil zaupanje sodelavcev. DVAJSET LET TOVARNE POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH ~ -X ZGODOVINA, REZULTATI DELA IN INOVACIJE V TRBOVELJSKIH POLPREVODNIKIH OB 20-LETNICI TEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA Osrednja slovesnost ob jubileju bo 14. januarja v Delavskem domu v Trbovljah, 7. januarja pa bodo vrata tovarne odprta za občane, ki si bodo lahko ogledali proizvodnjo. O praznovanju jubileja bomo podrobno poročali. danes pa predstavljamo zgodovino tega kolektiva, kot jo je orisal Miha ŽAGAR, vodja samoupravnega in splošnega področja, rezultate dela in pogled v prihodnost, o čemer poroča vodja proizvodnje Olga MALGAJ in inovacijsko dejavnost, kot jo predstavlja Pavle HACIN, vodja vzdrževanja; ___________________________V Polprevodniki od ustanovitve do danes Do odločitve za izgradnjo tovarne polprevodnikov v Trbovljah je prišlo konec leta 1962. Zakaj prav v Trbovljah? Več razlogov je bilo za takšno odločitev. Precej nezaposlenih žensk, izdelovanje pol-prevodniških elementov je drobno delo, za katerega so izkušnje pokazale, da ga ženske lažje opravljajo, poleg tega pa pripravljenost gospodarstva občine Trbovlje. Tovarna polprevodnikov Trbovlje je bila ustanovljena s sklepom DS Podjetja Iskra Kranj dne 26. 12. 1963, s pričetkom poslovanja 1. 4. 1964. Takratni proizvodni program je obsegal diode, tranzistorje in Se-elemente. Sama tovarna je bila zgrajena leta 1966 in so se vanjo preselili delavci, ki so bili že od 1963.1eta razmeščeni po vseh Trbovljah. Žal pa tovarna ni bila nikoli do konca dograjena in ker ni bilo klimatizacije proizvodnih prostorov, je bilo delo v tej tovarni še posebno težko. Oprema, ki je bila takrat uvožena po licenci SGS iz Milana je bila zastarela inz njo ni bilo več možno izdelati proizvodov kot jih je zahteval trg. Ker so bila s tem investicijska sredstva izčrpana, je bila tovarna primorana poiskati druge možnosti za nov; modernejši program. V letu 1967 je bila sklenjena licenčna pogodba o prenosu modernejše tehnologije z ameriško firmo GE. Realizacija te pogodbe je bila minimalna, ker ni bilo finančnih sredstev. Zaradi dejstva, da so bila v izgradnjo, opremo ter tehnologijo vložena precejšnja investicijska sredstva, ki niso dala ustreznih proizvodnih in finančnih rezultatov, je imela tovarna iz leta v leto večje ekonomske težave. Zaradi teh težav se je takratno vodstvo odločilo za skupno poslovanje z ameriško firmo Knapič, ki je sicer ponujala bistveno povečanje proizvodnje in prodaje. Žal pa to skupno poslovanje tovarni ni prineslo napredka, ampak se je izguba še povečala. To je bil kratek opis težav in nepravilnih usmeritev, ki so povečale izgubo in ustvarjale v kolektivu nezadovoljstvo in nezaupanje. V tistem času je bil tudi vsak poskus DPO in posameznih delavcev, ki so v takšna vlaganja dvomili in si želeli boljše poslovanje, s strani vodstva zavrnjen. V letih 1972/73 pa so DPO in vsi delavci ostro izpostavili vprašanje, kako naprej, da se izkopljemo iz vseh težav in izgub. Postavljena je bila zahteva po zamenjavi nekaterih vodilnih delavcev in prekinitev pogodbe s firmo Knapič, katere obveznosti je izpolnjevala le tovarna. Zamenjalo se je vodstvo tovarne in pogodba je bila prekinjena v letu 1974. Delavci smo se na zborih odločili, da bomo delali ob prostih sobotah za sanacijo tovarne, nismo zviševali osebnih dohodkov, delili smo si minimalni regres, povečali smo produktivnost in izboljšali disciplino. Z eno besedo, zategnili smo pas in, sklenili, da enkrat za vselej izplavamo iz izgub. V letu 1975 je bila na pobudo DS in DPO imenovana komisija iz raznih strokovnih profilov na nivoju SOZD Iskra, občine in naše TO, ki je ocenila poslovanje in perspektive naše TO. Osnovna naloga je bila, oceniti, ali je potrebno proizvodnjo preusmeriti ali nadaljevati s polprevodniško tehnologijo. Zaključki so pokazali, da imajo polprevodniki bodočnosti in da je potrebno tovarno sanirati. Za sanacijski program smo dobili tudi potrebna finančna sredstva. Še naprej smo se delavci polprevodnikov odrekali marsičemu. Z osebnimi dohodki smo bili ne samo v republiškem merilu ampak tudi v občinskem med zadnjimi, za stanovanja ni bilo sredstev, obveznosti do družbe nismo mogli pokriti. I cjda delavec Polprevodnikov se je v teh časih kalil v dobrega in gospodarnega delavca. Da .bi dosegli še boljše rezultate smo se delavci odločili, da naj vodstvo tovarne prevzame človek, ki je s tovarno zrastel, ki pozna njene probleme in ljudi. Zavedali smo se, da se moramo opreti na svoje znanje, na naše strokovne kadre, da moramo vsako akcijo izpeljati skupno, s samoupravnim dogovarjanjem, da mora biti o vsaki akciji in odločitvi obveščen vsak delavec in da vsak lahko svetuje in predlaga boljše rešitve. In tako smo v letu 1976 prvič poslovali brez izgube. Uspeh nad premaganimi težavami nas ni uspaval, ampak nas je vzpodbujal, da smo še naprej zavzeto, kritično in še z večjo vnemo delali, iskali napake in jih odstranjevali. Kljub temu, da smo imeli v času izgub 90 odstotne in 80 odstotne osebne dohodke, da smo delali za sanacijo tovarne ob prostih sobotah pa nismo pozabili na solidarnost. Skromna sredstva, ki jih je imela OOS namenjena za piknik smo namenili za pomoč ljudem ob potresu, sredstva za proslavo ob Dnevu žena smo namenili za bolnišnico v Trbovljah, dali smo sredstva za sanacijo TO Žužemberk itd. Vsemu temu smo se delavci prostovoljno odrekali, ker smo se zavfedali, da je tudi nam družba že veliko pomagala in da je zdaj na nas, da ji ta dolg vračamo. Po letu 1974, ko je v naši TO dejansko zaživelo samoupravljanje pa nismo mislili samo na obveznosti do dela. V tem času smo organizirali obratno ambulanto, uredili toplo malico, ki jo prejema vsak delavec brezplačno, kjer je bilo mogoče zmanjševali nočno delo žena in v okviru možnosti poskrbeli, da so delavke, ki niso imele urejenega varstva, delale samo v eni izmeni. S pomočjo kluba samoupravljavcev smo organizirali seminarje za delegate v SIS in samoupravne organe, itd. Bili smo tudi ena prvih TO, ki je navezala stike s šolo in kulturnimi društvi ter organizirali proslave v tovarni ter tako dejansko približali kulturo delavcu v okolju v katerem dela. Od leta 1976 naprej je bilo za nas vsako leto uspešnejše in tako smo že v lanskem letu odplačali vse obveznosti do družbe in sanacijske kredite. V srednjeročnem planu 1976-80 smo začrtane cilje v celoti dosegli in presegli, tako v dohodkovnih kategorijah kot v doseženi proizvodnji in produktivnosti. Iskali smo dodatne možnosti v tehnologiji in kvaliteti, boljšem urejanju delovnih operacij, izdelavi opreme preko kooperantov kot nadomestilo za uvoz. Fizični obseg proizvodnje smo povečali zelo optimistično, saj je bilo to za nas gonilna sila. Obveznosti do družbe, ki jih je TO dobila v času sanacije, so skupaj v celoti vrnjene, poleg tega pa je ustvarjena tolikšna akumulacija, kr bo oh družbeni pomoči omogočala izboljšanje pogojev poslovanja / novo investicijo. V delitvi dohodka smo se obnašali racionalno, saj smo vseskozi namenjali velik del dohodka za poslovni sklad in razširitev materialne osnove dela. Zavedali smo se, da smo oh sanaciji dobili v uporabo velik del družbenih sredstev, družbeni dogovor o določanju delitve čistega dohodka pa smo v celoti spoštovali. Sklad skupne porabe smo si oblikovali tako, da smo v čimvečji meri zadovoljili dejanske potrebe naših delavcev (stanovanja, individualna izgradnja, počitniški dom in izobraževanje). Za takšen uspeh je bilo potrebno veliko odrekanja zlasti pa trdega dela, discipline in samoupravne zavesti ter povezanosti vod- i stva tovarne z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, katerih organiziranost se je izredno poveča- ! la. Samoupravljanje je bilo na primerni viši- , ni, kar je razvidno iz vseh družbenih priznanj, ki smo jih v tem času prejeli: 1980 -prvojunijsko nagrado občine Trbovlje na področju gospodarjenja, 1980 - prvomajsko povelje Zveze sindikatov Jugoslavije in j 1982 — plaketo kluba samoupravljalcev Jugoslavije. Nagrajevanje po delu se je nenehno izpopolnjevalo z objektivnimi kriteriji, s poudarkom na doseženih rezultatih proizvodnje, izvoza ter kvalitete. Izredno velik poudarek je bil dan izboljšanju in uvajanju nove tehnologije in inovacijam. Vse to smo dosegli s stalnim aktivnim razvojem samoupravljanja, delovanjem sindikalnih skupin, sprotnim dogovarjanjem, informiranjem, koordinacijo vseh subjektov, sprotnim preverjanjem doseganja rezultatov in predlaganjem ukrepov. V letih 1975 -80 začrtana poslovna politika se še vedno potrjuje kot pravilna, tudi v sedanjem stabilizacijskem obdobju, saj jo TO brez bistvenih sprememb še vedno izvaja in s svojim poslovanjem dosega zelo ugodne poslovne rezultate, saj je naša TO med vodilnimi v svoji podskupini panoge v Jugoslaviji ter največji izvoznik izdelkov v Trbovljah s 228,7 odstotnim pokrivanjem uvoza z izvozom. Več sredstev smo namenili tudi za stano- i vanjsko izgradnjo in več pozornosti posvetili družbenemu standardu. Glede obveščanja smo naredili veliko.Kljub temu, da imamo v SOZD Iskra glasilo in da ga imamo tudi v DO 1EZE smo čutili, da nam manjka informiranje, ki bi bilo preprosto in razumljivo vsakemu delavcu. r h Razmišljamo, ustvarjamo K dobrim rezultatom v preteklem obdobju je prispevala tudi inovacijska de javnost, ki je v naši tovarni ure jena že od leta 1976. To ne pomeni, dapre j ni bilo inventivne dejavnosti. Bila je. le da ni bilo urejeno evidentiranje in stimuliranje inovator jev. Po letu 1976 pa se je ta dejavnost močno okrepila, saj smo imeli vsako leto prijavljenih povprečno 21. v letu 1983 pa celo 53 inovacijskih prispevkov. Kako koristna je inovaci jska dejavnost lahko vidimo iz prihrankov, ki so bili ustvarjeni z doslej realiziranimi dosežki. Ta prihranek znaša kar 13.285.601,00 din. Avtorji in soavtorji, ki so prijavili te dosežke, pa so dobili izplačane nagrade v skupni višini 968.209,92 din. Iz teh podatkov lahko vidimo. da ima inovaci jska dejavnost res znaten delež pri napredku tovarne, še pomembnejšo vlogo pa so dobile inovacije v teh zaostrenih pogojih gospodar-jenja. ko je nabava uvoženih reprodukcijskih materialov, strojev in rezervnih delov zelo otežkočena in okrnjena. Dosedanja inovacijska dejavnost je dokazala, da smo sposobni rešiti veliko tehničnih problemov doma z domačimi materiali in sredstvi. Pri inventivnem delovanju se je potrebno zavedati dejstva, da je lahko navidezno še tako majhen dosežek zelo koristen, saj v določenih okoliščinah ustvari ogromne prihranke. V velikem številu prijav pa se gotovo najdejo tudi rešitve. ki so tako izvirne, da ustrezajo celo za patentiran je, kar smo v naši praksi tudi že dokazali. V______________________________________________________J 'V v* ^ Dušan Zeljeznov »Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« Ti argumenti, zlasti zadnji, so zmagali, in poslanik je pripravil za blizu štirideset ljudi kosilo, na katero so bili povabljeni ne samo ministri in načelniki štabov, marveč tudi nekateri njihovi po rangu najvišji sodelavci. Ruska politična policija, NKVD, je vztrajala na tem, da mora britansko poslaništvo preiskati od vrha do tal, in pred Stalinovim prihodom je pogledala za vsaka vrata in pod vsako blazino; približno petdeset ruskih policajev z lastnim komandantom se je postavilo k vratom in oknom. Tudi ameriških varnostnih organov je bilo mnogo. Vse je šlo gladko. Stalin je prišel z močno stražo in bilje zelo dobre volje; predsednik se nam je z žarečim obrazom ljubeznivo smehljal s svojega stola na kolesih. To kosilo sodi med najbolj znamenite dogodke mojega življenja. Na moji desnici je sedel predsednik Združenih držav, na levici pa gospodar Rusije. Skupaj smo kontrolirali daleč največje pomorske sile in tri četrtine vseh letalskih sil sveta; vodili smo armade blizu dvajset milijonov mož, ki so bili najstrašnejšo vojno v zgodovini človeštva. Nisem si mogel kaj, da ne bi čutil zadovoljstva spričo dolge poti, ki smo jo bili prehodili od poletja 1940 na poti k zmagi. Takrat smo bili navezani zgolj nase, če ne računamo našega ladjevja in naših letalskih sil, smo praktično stali neoboroženi proti zmagoviti, nezlomljeni moči Nemčije in Italije, ki sta imeli v rokah skoraj vso Evropo in njene vire. Predsednik Roosevelt mi je podaril za rojstni dan krasno perzijsko porcelanasto vazo. Ko sem se vračal domov, se je razbila na kose, pa so jo zelo dobro zlepili in sodi med moje najdragocenejše zaklade. Med kosilom sem se z visokimi gosti zelo prijetno zabaval. Stalin je ponovil svoje na sejah zastavljeno vprašanje: »Kdo bo poveljeval Overlordu?« Rekel sem, da se predsednik še ni povsem odločil; ne dvomim pa, da bo izbral generala Marshalla. General je sedel nedaleč nasproti naju. Stalin je bil videti zelo zadovoljen. Potem je napeljal pogovor na generala Brooka. Ta, je menil Stalin, nima rad Rusov. Ko smo se v avgustu 1942 prvič sestali v Moskvi, je bil nasproti našim ljudem zelo grob. Ta vtis sem skušal razpršiti s pripombo, da vojaki radi govore odkrito, če obravnavajo s svojimi poklicnimi kolegi strateške probleme. Stalin je odgovoril, da so mu zato tembolj všeč. Ozrl se je na Brooka in pogled se mu je ustavil na njem. Ob ustreznem trenutku sem vstal in nazdravil mojim visokim gostom; predsednik mi je želel zdravja in še mnogo srečnih let. Stalin se mu je pridružil v podobnem smislu. Skladno z rusko tradicijo je sledilo mnogo neprisiljenih zdravic, za bankete takšne vrste zelo lep običaj. Hopkins, ki je bil zelo dobre volje, je dejal: »Angleško ustavo sem preučeval dolgo in podrobno; napisana je prav tako malo, kakor niso pooblastila in sestava vojne vlade natančno določena. Sad tega preučevanja je bil sklep, da se določbe britanske ustave in pooblastila vojne vlade zmerom glase tako, kakor vsakikrat želi VVinston Churchill.« To je vzbudilo splošen smeh. Bralec te knjige gotovo ve, kako malo je držala ta, v šali izrečena trditev. Priznam, da sem v vodenju vojnih zadev užival lojalno podporo mojih vladnih tovarišev in parlamenta morda v tako veliki meri, kakor se to še nikoli ni zgodilo, in da so me preglasovali samo v redkih važnih vprašanjih! Ob več priložnostih pa sem ponosno spomnil oba moja velika kolega na to, da sem edini v našem trozvezdju, ki bi ga lahko na podlagi glasovanja Spodnjega doma, izvoljenega na tajnih in splošnih volitvah, vsak čas odstranili s položaja in da sem bil dan za dnem pod kontrolo vojne vlade, sestavljene iz vseh političnih strank Velike Britanije. Predsednikova funkcijska doba je natanko določena in njegova oblast ne samo kot predsednika, marveč tudi kot vrhovnega poveljnika je po ameriški ustavi tako rekoč absolutum. Stalin je menda — in takrat je bil tudi res — v Rusiji vsemogočen. Oba sta lahko ukazovala; jaz pa sem moral prepričevati in prigovarjati. Bil pa sem vesel, da je bilo tako. Ta sistem je sicer terjal delo in napore, nisem pa imel nobenega razloga, da bi se pritoževal čez rezultate. V nadaljevanju kosila smo slišali mnogo govorov in večina veljakov, kakor Molotov in general Marshall, je pri tem sodelovala. Najbolj pa se mi je vtisnil v spomin govor generala Brooka. Tu povzemam poročilo, ki ga je ljubeznivo napisal zame. »Približno sredi kosila mi je predsednik v zdravici želel vse najboljše in omenil čas, ko je moj oče obiskal v Hyde Parku njegovega očeta. Že je hotel zaključiti zdravico — in mislil sem že, da bo zelo lahko nanjo odgovoriti — ko je vstal Stalin in rekel, da bi on rad zaključil govor. Njegove besede so izzvenele tako, ko da nisem izpričal nasproti Rdeči armadi pravih prijateljskih čustev in da nisem dovolj cenil njenih vojaških vrlin; rekel je, da upa, da bom vojakom Rdeče armade v prihodnje izkazoval več tovarištva. Ti očitki so me zelo presenetili, saj si kar nisem mogel misliti, na kaj se opirajo. Toda Stalina sem že dovolj dobro poznal, in vedel sem, da bi izgubil v njegovih očeh vse spoštovanje, ki mi ga je morda kdajkoli izkazoval, če bi šel molče prek teh očitkov, in da bi me tudi v prihodnje napadal. Zato sem vstal in se najprej predsedniku prisrčno zahvalil za tople besede, potlej pa sem se obrnil na Stalina s približno naslednjim nagovorom: »In zdaj, gospod maršal, bi rad spregovoril o vaši zdravici. Presenečen sem, da se vam je zdelo potrebno izgovoriti proti meni očitke, ki so brez sleherne podlage. Spominjali se boste, da je gospod ministrski predsednik Churchill, ko smo danes dopoldne govorili o slepilnih ukrepih, rekel: V vojni mora biti resnica obdana s telesno stražo laži. Spominjali se boste tudi. da ste sami rekli, kako ste pri vseh vaših velikih ofenzivah prikrivali svetu vaše namene. Povedali ste nam, da ste vaše tankovske in letalske atrape vedno zbrali na frontah, ki so bile videti trenutno važne, vtem ko ste vaše prave namene skrivali pod plaščem absolutne skrivnosti. Gospod maršal, dali ste se preslepiti tankovskim in letalskim atrapom in prezrli ste moj občutek pravega prijateljstva do Rdeče armade prav tako, kakor moje odkritosrčno tovarištvo do vseh vaših vojakov. Ko je Pavlov prevedel govor stavek za stavkom, sem napeto opazoval izraz na Stalinovem obrazu. Bil je neprediren. Na koncu pa se je obrnil k meni in mi rekel z očitnim ugodjem: »Možmi je všeč. Kaže, da je pravega kova. Naknadno moram govoriti z njim.« Končno smo se napotili v predsobo, kjer smo se razdelili v neprisiljene skupine. Imel sem občutek večje solidarnosti in boljšega tovarištva, kakor kdajkoli prej od ustanovitve velike alianse. Randolpha in Sare nisem povabil na kosilo; prišla sta v dvorano samo, ko so mi nazdravljali za moj rojstni dan; Stalin je stopil z njima v stran in ju prisrčno pozdravil. Predsednik ju je že poznal. Ko sem hodil po dvorani, sem opazil Stalina v majhnem krogu na štiri oči z »Brookie- jem«, kakor sem imenoval načelnik8*ieg zaključuje takole: »Ko smo odšli iz sobe, mi je prerf'% spregovoril o resnici in lažeh. Ni si nA, es'V govor na Stalinovo zdravico ni zgre5’Ha predsobi ponoviti. Stopil sem k Stalinliki det sem bil, da se mu je zdelo potreb11^. * * * v ' 1 • . v-* v* .»s- s a e w J X- t-VI I a/ v' - - , 1 takoj odgovoril: Najboljša prijateljsl'‘ki mi je stisnil roko,« 1 Meni se je zdelo, da so se zdaj vsi Ar, sproti mojemu prijatelju na spoštov\>j ostalo neomajno do konca vojne. I Razšli smo se menda po drugi uri ziTša tudi predsednik se je napotil v sovje*9niš sem legel v posteljo z občutkom, das%, res srečen dan.« JAJCE, TOREK, 30. NOVEMBRA Ob drugi uri novega dne, torka \|. AVNOJ prekinjeno, da bi se lahko na‘o s sedstvo AVNOJ. Na odru doma kul*u'i $ sedstva in kar stoje, zbrani okrog dr- iar svojo prvo, enourno sejo. Uradni zap1!^ bra 1943 se glasi: »Začetek ob 2. uri popolnoči na ] Predsedoval: predsednik AVNOJ si(j| Navzoči: podpredsedniki AVNO'{ja Marko Vujačič; sekretsrja: Rodoljut,{ič Broz Tito, Babovič Spasenija, Belodja novič dr. Vojislav, Opačič Stanko-9% Aleksandar, Ribnikar Vladislav, Ste'1^ dr. Vladimir, Frol Frane, Gregorič Magovac Božidar, Preka Aleksandar V Jeras Josip, Kardelj Edvard, Kidrič B°{i( vič Osman, Krce Pavao, Sudžuka MAu Ante in Sremac dr. Zlatan; Odsotnk P\ Nikola, Karamatijevič Jevstatije. Opa Blagoje, Petrovič Nikola, Pri biče vic “Na Hebrang Andrija, Krajačič Ivan, 1>?N Bevk France, Leskošek Franc, Milja11'*?, ski Mihailo, Pop-Tomov Vlado. Predsednik dr. Ivan Ribar: ZačenjAn arodne .osvoboditve Jugoslavije. ZaPt Čolakovič. Za to našo prvo sejo predlagam na^e 1. Odločanje o predlogu slovenske ® gem plenumu AVNOJ in katerega je P 7 deli naziv maršala Jugoslavije. . 2. Odločanje o imenovanju način11 An 3. Odločanje o priključitvi Slovensk% tiranih delov Slovenije svobodni SklVe r; Ij učit vi Istre in drugih delov anektira111"!! Jugoslaviji. Pogled na tovarno polprevodnikov v Trbovljah. Na pobudo OOS in ZSMS smo pričeli izdajati informator, to je Interni poročevalec, v katerem je zajeta vsa proizvodna problematika in delo vseh DPO, delegacij in samoupravnih organov. Veliko pa smo dosegli z obveščanjem po sindikalnih enotah, kjer lahko vsak delavec o problemih bolj sproščeno razpravlja. Zaradi tolikšne aktivnosti pri poslovanju TO nam akcija ob zaključnih računih ni bila nova naloga. Mi vsi v TO želimo biti obveščeni o rezultatih dela vsak dan. V tovarni trenutno združuje delo h04 delavcev, od katerih je kar 492 žensk, 13 od- Ob jubilejih se običajno ozremo na prehojeno pot v preteklosti, ocenimo rezultate dela in z veliko mero optimizma, volje do dela. samoupravne zavesti podpremo ambiciozne načrte za še boljše rezultate v prihodnosti. Morda je ob takšnih prilikah dovoljeno, da rezultate lastnega dela ocenjujemo manj kritično, vendar še vedno realno, posebno s širšega družbenega vidika. Ko se o rezultatih dela vsakodnevno pogovarjamo na poslovodnem in samoupravnem nivoju ter v družbenopolitičnih organizacijah, je naš cilj najti in opozoriti na vsako pomanjkljivost, ki ob sicer dobrih rezultatih onemogoča, da bi le-ti bili še boljši. Tako kritično smo v naši temeljni organizaciji tudi stoikov delavcev pa je prišlo iz. drugih republik in pokrajin. Smo sorazmerno mlad kolektiv, saj je naša povprečna starost cca 3(1 let z 11-letnimi delovnimi izkušnjami, k čemur pa največ pripomore 251) mladincev. Po dejanski izobrazbi imamo naslednjo strukturo: nekvalificirani 177 polkvalifici rani 203 kvalificirani 145 srednja izobrazba 98 višja izobrazba 23 visoka izobrazba 18 vajeni ocenjevati svoje delo. Zato naj bo današnja ocena manj kritična, saj ima namen seznaniti z doseženimi realnimi rezultati. ki v primerjavi s planskimi in s sorodnimi organizacijami združenega dela v dejavnosti dajo vtis dobrega poslovanja. V jubilejnem, dvajsetem letu poslovanja bomo realizirali 886 milijonov din celotnega prihodka in, kar je bolj pomembno, 436 milijonov din dohodka ali 19% več kot smo načrtovali. Proizvedli bomo cca 150 milijonov kosov elementov, kar je 3.4-krat več kot v letu 1975 in 1,45 — krat več kot v letu 1980. Celotni prihodek ustvarjamo s prodajo v tujino v višini 45%. razliko pa na domačem trgu. Že ta podatek označuje našo izvozno orientacijo, ki je dolgoročno začrtana. Izvažamo predvsem v razvite države, na področje vzhodno evropskih držav ter nekaj tudi v države v razvoju. Med našimi najpomembnejšimi kupci so Unitra na Poljskem ter Motorola v Franciji. KOVO na Češkem. Thorn v Angliji, s katerimi imamo podpisane dolgoročne kooperacijske pogodbe o poslovnem sodelovanju. Sicer pa smo za veliko naših izdelkov našli tržišče v ZDA. Nemčiji. Argentini. Mehiki, na Švedskem. Tako bomo v letu 1983 izvozili v skupni vrednosti 4 milijone 670 tisoč dolarjev, s čimer bomo izvozni plan za nekaj odstotkov presegli. V pretežni meri je to prodaja s konvertibilnim načinom plačevanja (99%). S tako močno orientacijo na tuje trge sc vključujemo v stabilizacijska prizadevanja našega gospodarstva in omogočamo lasten razvoj zaradi specifične tehnologije, ki zahteva specialne polprevodniške materiale iz uvoza in pa specifično opremo za razvoj in proizvodnjo. Priznati moramo, da je v mednarodni konkurenci oster boj za obstanek na tržišču, v katerem lahko vzdržimo le s kvaliteto. Zanesljivostjo in solidnostjo dobav ob danih svetovnih cenah. Zato tolikšen delež izvoza (65% lastne proizvodnje) zahteva stalno rast tehnične produktivnosti in racionalizacije proizvodnje v stroškovnem smislu. Temu žc nekaj let sledimo z umir jeno rast jo, vlaganjem v razvoj in proizvodnjo. Beležimo povprečno 9% rast tehnične produktivnosti v zadnjih treh letih. V delitvi dohodka sc skušamo racionalno obnašati in namenjati za razširitev materialne osnove dela čimvečji delež, ob tem pa moramo seveda paziti, da padec realnih osebnih dohodkov zaposlenih nc bo preob-čuten. Predvidevamo, da bomo v poslovni sklad in akumulacijo ob zakl jučnem računu razporedili 185 milijonov dinarjev ali 21% delež celotnega prihodka. S takšnim poslovanjem sc uvrščamo med vodilne proizvajalce v naši dejavnosti. Med 34 organizacijami združenega dela smo ob polletju na četrtem mestu po ustvarjenem dohodku na delavca (za leto 83 ocenjujemo 692 tisoč din), prvi po ustvarjeni akumulaciji glede na na sredstva in osmi po osebnem dohodku na delavca. Upamo trditi, da je to rezultat napornega dela celotnega kolektiva, ki se zaveda, da si mora z racionalno delitvi jo dohodka zagotavljati pogoje za razširitev svojega poslovanja v prihodnje. Namenili smo se namreč, da z večjim investicijskim vložkom v bližnji prihodnosti dosežemo naslednje cilje: — modernizacijo naše proizvodnje z izboljšanjem tehnologije in produktivnosti —y uvedba novih izdelkov v naš proizvodni program — povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 2.4—krat — izboljšanje tehnoloških pogojev — izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje onesnaževanja okolja. Ta korak moramo storiti, če hočemo postati bol j konkurenčni na tujih trgih in hkrati ustvarjati tolikšen dohodek, ki ho osebne. S slavnostno otvoritvi jo novih delovnih prostorov na Stegenskilokaciji v Ljubljani so delavci DO Elcktrozveze zagotovo marsikaj pridobili. Izredna stiskazaradineustreznih prostorov je že resno ogrožala zastavljene cilje. Z novimi prostori pa bodo lahko z večjim delovnim elanom vstopili v leto 1984. Zato so se slavnostne otvoritve v skupne in splošne družbene potrebe bolje zadovoljeval. Vložek v modernizacijo naše proizvodnje je predviden v višini 1 milijarde din. od tega 4 milijone dolarjev.za uvoz potrebno opreme. Uspešna realizacija investicije terja izredno zahtevne cilje porasta produktivnosti (za 137% višja) in znižanje materialnih stroškov (za povprečno 30%). Omogoča pa skoraj podvojitev izvoza (na obseg 8.7 milijonov dolarjev), ker je pretežni del povečanja proizvodnje namenjen izvozu. Zavedamo se izredne odgovornosti za uspešno izpeljano nalogo, ker nas vsakršen spodrsljaj lahko privede do poslovne neuspešnosti. Zato smo se tudi odločili za primeren organizacijski pristop, ki naj bi zagotovil čimboljše izkoriščanje delovnega potenciala. Ob delovnem jubileju lahko neskromno zaključimo, da smo s svojim delom dosegli zelo dobre rezultate poslovanja, vemo, da imamo dosti možnosti za izboljšanje v prihodnje, kar pred celoten kolektiv postavlja zahtevno nalogo za še bolje organizirano in bolj kvalitetno delo. Le takšni rezultati nam bodo omogočali primeren osebni standard in takšne rezultate zahteva od nas naša samoupravna socialistična skupnost, ki nam je in bo upravičeno tudi v prihodn je zaupala v upravljanje družbena sredstva. petek, 23. 12. 1983 udeležili polnoštevilno, prisotni pa so bili tudi številni predstavniki JLA, družbenoplitičnih organizacij Ljubljana-Šiška in vodstveni delavci. SOZD Iskra, skupaj z generalnim direktorjem Borisom Lasičem. (Nadaljevanje na 8. strani) O pomenu pridobitve je spregovoril glavni direktor DO Elektrozveze Franc Stance- Rezultati našega dela danes in v prihodnje TOZDPMD Z novimi prostori do večje in kvalitetnejše proizvodnje k"1 * * *'ega generalštaba. Njegovo poročilo se II,% je postal nekoliko nervozen, ko sem [T|i, kako bom nadaljeval. Toda moj od-reS la maršala. Zato sem sklenil napad v 1*in ekel, kako presenečen in boleče priza-' M kravici takšne očitke. Prek Pavlova je isP ki so zrasla iz nesporazuma. In krepko s'