Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA
Številka 51 — Leto XXII — 31. december 1983
JOŽE ČEBELA, predsednik DS SOZD ISKRA
Izkazala se je solidarnost
Ob izteku leta bi vas prosili, če bi kot predsednik delavskega sveta SOZD Iskre na kratko ocenili delo našega najvišjega samoupravnega organa in hkrati nakazali tudi smernice za prihodnje leto.
»V zvezi z rezultati, ki jih je dosegla Iskra v letošnjem letu, smo lahko kar zadovoljni, ker pač živimo v zaostrenih pogojih gospodarjenja in to je terjalo precejšen napor vseh dejavnikov v Iskri ter samoupravnih in poslovnih struktur. Mislim, da ti rezultati niso samo rezultat posameznika, ampak so to skupni napori vseh delavcev Iskre.
Na dolgo bi lahko govoril o najbistvenejših stvareh, ki so bile in so predmet samoupravnega odločanja, vendar smo bili o vsem tekoče informirani, preko glasila Iskra in raznih drugih virov informacij. Posebej bi le rad izpostavil izredno zasedanje delavskega sveta, ki je bilo 12. decembra in na katerem se je ponovno izkazala Iskrina solidarnost. V težkih časih, ki so pred nami, bodo takšne solidarnosti še kako potrebne. Če se bomo znali Iskraši tako
Jože Čebela. obnašati, kot smo se doslej v vseh letih našega razvoja, potem je tudi naša socialna varnost zagotovljena. To pa je tisto osnovno, kar si želi vsak delavec Iskre.
Ob tej priložnosti želim vsem delav-.cem Iskre še naprej mnogo delovnih uspehov v kolektivih in osebne sreče!
BORIS LASIČ, predsednik KPO SOZD ISKRA
Tudi leto 1984 kaže, da bo uspešno za nas
Boris Lasič.

Izteklo se je leto 1983. Izkoristili smo to priložnost in zaprosili predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča, če bi nam na kratko podal oceno delovanja Iskre v pretečenem letu 1983 in perspektive za prihodnje leto.
»Letošnje delo naših delavcev v Iskri ocenjujemo pozitivno. V teh težkih ekonomskih časih, v času družbenih vrenj pri nas in v sVetu, sploh v teh hudih časih, ni lahko dajati izjav — ob koncu leta. V glavnem lahko rečem, da ljudje v Iskri svoje delo dobro poznajo, in se zavedajo svojih nalog. Zato lahko oceno označim za zelo pozitivno. Vrednost proizvodnje, predvsem pa prodaja na zahtevna zunanja konvertibilna 'tržišča, je ena naj-
JANEZ KERN, predsednik KOS SOZD ISKRA
Čaka nas trdo delo
Iztekajoče se leto je zagotovo čas, ko j se vsak od nas ozre nazaj in seveda poskuša oceniti svoje delo in svoje dosežke. Prepričan sem, da lahko to s ponosom storimo, kajti kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja smo vendar s skupnimi napori — danes to že lahko rečem — dosegli pričakovane rezultate. To je gotovo rezultat, v katerega je vtkano delo slehernega od nas.
Iskra je poslovni sistem, v katerem se vsakdo od nas najde in v katerem je brez dvoma zagotovljena socialna varnost. Notranje smo trdno povezani, organizirani, vendarle ne samo sebi, ampak tudi širši družbeni skupnosti dajemo svoj pričakovani rezultat.
Spremljale so nas težave, vendar odločitve, ki smo jih sprejeli, in prenašali vsak po svojih močeh, so rezultat do-
grajenih notranjih samoupravnih odnosov. Izredno pomembno je tudi dejstvo, da je v Iskri sistem samoupravnega odločanja dosegel slehernega delavca na kateremkoli delovnem mestu.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja smo vendar Iskraši notranje trdno povezani uspevali prebroditi vse mogoče težave, ki jih je prinašalo življenje. Prav ta naša delavska solidarnost nam tudi v prihodnje daje trdno zagotovilo, da bomo naše zapisane cilje tudi zagotovo dosegli.
V prihodnjem letu nas čaka trdo delo, vendar se oprimo na lastne moči pa nam bo tudi naša prihodnost zagotovljena.
Vsem delavcem Iskre želim ob novem letu obilo osebne sreče, zdravja, zadovoljstva in pa seveda delovnih uspehov.«
Seja aktiva ZZB SOZD Iskra
pomembnejših postavk našega dela. Vse to je zadovoljivo, ostanki dohodka pa tudi izražajo pozitivno stanje, vendar so zaradi inflacije vrednosti dohodka bistveno manjše. Osebni dohodki — eden izmed pomembnih stimulativnih dejavnikov združenega dela, se gibljejo pri nas v mejah stabilizacije. Zavedamo se, da je to ena od postavk, kjer ne smemo pretiravati in Iskra v tem nikoli ni pretiravala. Predvsem tu smo v Iskri zelo gospodarno ravnali, vendar zategovanje pasu dolgoročno najbrž ne bo dalo tistih rezultatov, ki jih lahko sicer na kratki rok prikazujemo.
Ko vstopamo v novo leto je prav, da tudi pogledamo naše možnosti za naprej. Zaupanje v naše lastne sile, znanje, zmogljivosti, oprema, čeprav z njo nismo preveč zadovoljni, nam daje upanje, da bomo tudi V naslednjem obdobju dosegli enake uspehe. Zavedati se moramo, da bo to obdobje težje; resneje se bo treba lotiti1 vseh omenjenih nalog. Ena izmed teh nalog pa je predvsem izvoz, ki nam ne bo omogočil samo prodaje naših izdelkov in obnovitve naših proizvodnih zmogljivosti, ampak bo tudi na finančnem področju edini realni in možni vir sredstev, kajti finančne težave bodo tudi v naslednjem letu eden največjih problemov našega gospodarstva.
Ob tej priložnosti hi se rad zahvalil za sodelovanje vsem sodelavcem iz Iskre, znanim in neznanim in vsem zaželel srečno novo leto!«
V petek, 23. decembra je bila pod predsedstvom Toneta Orožima seja aktiva zveze borcev SOZD Iskra, na kateri so udeleženci najprej poslušali varnostno oceno SOZD, Janez Kern pa je podal informacijo o dolgoročni rešitvi naše delovne organizacije ISEZ. Hkrati je borcem tudi voščil v imenu sindikata srečno in uspehov polno novo leto. Zoran Polič pa je ob koncu seje podal oceno rezultatov poslovanja Iskre v lanskem letu in oceno za prihodnje leto. Član KPO Pavle Gantar pa je v imenu predsednika Borisa Lasiča in KPO zaželel vsem borcem v Iskri zdravo in uspehov polno novo leto 1984.
D.Ž.
Tiskovna
konferenca
Srečno 1984!
Tudi letos je bila v ponedeljek, 26. decembra tradicionalna tiskovna konferenca, ki jo SOZD Iskra prireja vsako leto ob izteku leta za novinarje slovenskih in drugih republiških uredništev, ki so v tem letu spremljali in poročali o delu SOZD Iskre.
Novinarji so si najprej ogledali nekaj krajših filmov iz dela naših delovnih organizacij. nakar so jih odgovorni delavci Iskre seznanili z nekaterimi problemi in dosežki Iskre v letošnjem letu.
Ob koncu konference se je predsednik KPO SOZD Iskra zahvalil novinarjem za konkretno in objektivno poročanje ter jim zaželel srečno novo leto. p £
Posnetek z letošnje proslave dneva Jugoslovanske ljudske armade, ki so jo priredili aktivi ZZB NO V Iskre v mali dvorani Poslovnega centra Iskre.
9 . ZASEDANJE DS SOZD ISKRA
Zaostrene gospodarske razmere terjajo izjemno angažiranost
V torek, 27.12. je bilo zadnje letošnje 9. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra. Potem, ko so delegati potrdili sklepe 8. zasedanja in druge izredne seje, so najprej poslušali poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1.1. do 30. 9. 1983 z dodatkom ocene do konca letošnjega leta. Poročevalec Zoran Polič je na kratko poročal o sorazmerno dokaj uspešnem poslovanju Iskre v letošnjem letu, hkrati pa je predlagal tudi sklep o začasnem financiranju organizacij skupnega pomena, oz. nalog skupnega pomena. Na podlagi teh izvajanj je delavski svet sprejel poročilo o poslovanju in ugotovil, da so doseženi rezul-ti še zadovoljivi, vendar izjemno zaostreni gospodarski pogoji terjajo še večjo angažiranost vseh v poslovnem procesu za nemoten potek proizvodnje ter za izpolnjevanje planiranega konvertibilnega izvoza.
Janez Kem.
V nadaljevanju zasedanja je Janez Vipotnik poročal o poslovanju Iskrine inozemske mreže, medtem ko je Peter Cuderman podal obširnejšo informacijo o zunanjetrgovinski menjavi Iskre v času januar-november z oceno do konca leta 1983 ter spregovoril tudi o sklepih 12. konference mednarodnega trženja Iskre. Pri tem je omenil, da je ob izvozni problematiki vendarle razveseljivo dejstvo, da dosegamo boljše rezultate na področju konvertibile, saj smo na ta področja letos izvozili za 127,6 milijona dolarjev, kar je 32 % več kot v istem obdobju lani.
Naslednja točka dnevnega reda je bila posvečena informaciji o problematiki investiranja in predlogu načrta in vrstnega reda investicij SOZD Iskra v
prihodnjem letu. Poročevalec Ivo Klešnik je poudaril, da so glavni vzroki za sorazmerno majhno število odobrenih investicijskih kreditov predvsem v zelo zaostrenih kriterijih pri obravnavanju projektov, ki jih izvajajo temeljne banke LB preko svojega instituta za ekonomiko investicij. Glavni vzroki za tako zaostritev pa so v zelo omejenih sredstvih, s katerimi razpolagajo banke za investicijsko dejavnost.
V tem smislu je delavski svet sprejel sklepe, naj se investicijski projekti iz točk L in 2. prenesejo v prioritetni načrt 1984. leta, v kolikor ne bodo odobreni do konca 1983. leta. Dalje je DS potrdil predlog načrta in vrstnega reda investicij SOZD Iskra za leto 1984, določil, da naj v letu 1984 zdru-
žujemo 25 % ustvarjenih sredstev za reprodukcijo in sklenil, da združena sredstva SOZD Iskra predstavljajo v poprečju 15 %-no udeležbo v vrednosti osnovnih sredstev posameznega projekta.
Glede na poudarjene zahteve bank po bistveno višji lastni udeležbi pri posameznem projektu pa DS pooblašča odbor delegatov, da v takih primerih samostojno ukrepa. S tem v zvezi je tudi problematika vsebinske strategije razširjene reprodukcije v Iskri, ki jo je obrazložil Miloš Kobe, kajti realno upadanje investicij in njihova velika razdrobljenost že resno ogrožata razvoj in napredek Iskre na tako zahtevnem in propulzivnem področju, kot sta mikroelektronika in računalništvo.
^ Janez Hafner je predložil spremembe cen letalskih storitev poslovnega letala SOZD Iskra, ki jih je delavski svet odobril in naj bi začele veljati 1. januarja prihodnjega leta. Marjan Tro-jar je v nadaljevanju zasedanja predložil v obravnavo osnutek »Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v
(Nadaljevanje na 2. strani)
11. SEJA PREDSEDSTVA KOS
Ugodni rezultati letošnjega poslovanja
Pod predsedstvom Janeza Kerna je bila v ponedeljek, 26. decembra,
11.	seja predsedstva KOS, na kateri je član KPO Zoran Polič najprej seznanil navzoče s predlogom planskih dokumentov Iskre za leto 1984. Hkrati je podal tudi najnovejšo oceno letošnjega poslovanja.
Po tej oceni za letos bo znašal celotni prihodek Iskre dobrih 75,5 milijard dinarjev, dohodek bo znašal skoraj 24 milijard, medtem ko bo čisti dohodek nekaj manj kot 14 milijard dinarjev. Akumulacije bo nekaj čez 3 milijarde dinarjev.
Letos smo izvozili za več kot 214 milijonov dolarjev blaga, od tega za 155.800.000 dolarjev na konvertibilna območja, uvozili pa smo za nekaj več kot 104 milijone dolarjev repromateriala, od tega 93 milijonov s konvertibilnega področja.
Čeprav bodo po zadnji oceni znašale investicije v Iskri nekaj nad 3 milijarde dinarjev, je vendar to le 54 % planiranih investicij za letos. Za zaposlovanje pa je povedal, da smo zaposlili za 2,9 % več novih delavcev in zdaj združuje svoje delo v SOZD Iskra 31.740 delavcev.
socialističnih sil, nosilcev družbene samozaščite in strokovnih služb. Je podlaga za planiranje in izvajanje političnih, samozaščitnih in varnostnih ukrepov na vseh nivojih, za aktivnosti narodne in civilne zaščite, varnostnih služb v TOZD, strokovnih služb in samoupravne delavske kontrole.
Varnostni položaj v Iskri je odvisen od družbenopolitične aktivnosti v temeljnih organizacijah, doslednega izvajanja vseh samoupravnih aktov s področja družbene samozaščite in delovanja komiteja za SLO in DS. Varnostna ocena Iskre je odraz stanja varnosti naših TOZD in DO, njihove družbenopolitične, samoupravne in samozaščitne osveščenosti, aktivnosti in uspešnosti gospodarjenja.
Na varnostni’ položaj v posameznih TOZD deluje tudi družbenopolitično delovanje okolja (Iskra deluje v 28 občinah).
Predsedstvo KOS je nato soglasno evidentiralo za novega predsednika KOS Avguština Ciuho za mandatno obdobje 1984—1985.
Ob koncu je predsedstvo KOS obravnavalo informacijo o pripravljenem SaS za združevanje sredstev za nakup oreme šol usmerjenega izobraževanja elektro stroke ljubljanske regije. Sredstva naj bi se združevala iz skladov skupne porabe, vendar na način, ki ne bi vplival na višino skladov skupne porabe, ki ga uporabljajo delavci.Predsedstvo meni, da je akcijo absolutno treba podpreti, saj gre za naše bodoče kadre ter moramo ustvariti pogoje izobražev; da. 'eudar je potrebno tudi vnaprej iskati p, .ternejše možnosti financiranja za nakup šolske opreme.
Predsedstvo nadalje priporoča samoupravnim organom, naj akreditiranim udeležencem zimskih olimpijskih iger v Sarajevu iz vrst delavcev Iskre odobrijo izredni plačan dopust
D.Ž.
DOISEZ
Odločitve moramo prilagoditi dejstvom
Nato je Zoran Polič na kratko seznanil prisotne z osnutkom letnega plaha Iskre za prihodnje leto. Predsedstvo sindikata je osnutek plana sprejelo, ga podprlo ter menilo, da naj bi ga po razpravi sprejeli nekje februarja prihodnjega leta.
V	nalednji točki je Darinka Stepišnik podala analizo gibanja osebnih dohodkov v SOZD Iskra in poudarila, da informacija ni popolna, saj zajema samo 9 mesecev letošnjega leta pa tudi med letom je prišlo do raznih sprememb dogovorov o delitvi OD. Predsedstvo KOS je menilo ob tej točki, da bomo v Iskri v letošnjem letu verjetno v glo-balu prekoračili osebne dohodke, vendar pri tem ugotavljamo, da bi bil za prekoračitev vzrok tudi nerealnost družbenega dogovora in splošna družbena gibanja, kar je dejstvo.
Zato je naš sindikat skupaj s strokovnimi službami SOZD zadolžen, da pripravi strokovno podlago za to problematiko.organi-zira njeno oceno in jo predloži prek svojih delegatov Republiškemu odboru ZSS. Podlaga naj predvideva predvidene trende in merila za nov družbeni dogovor o delitvi OD v prihodnjem letu.
V	nadaljevanju seje je član KPO Boris Mužič podal varnostno oceno SOZD Iskra in pri tem poudaril, da so varnostne razmere v TOZD, DO in SOZD Iskra odraz vseh tistih družbenih pojavov in aktivnosti, ki pozitivno ali negativno vplivajo na stanje varnosti naše samoupravne socialistične družbe kot celote ali varnosti posameznih dejavnosti kot npr.: varnost pred požari, varnost družbenega premoženja, varno počutje delavcev, varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi, varnost TOZD kot objekta, varstvo pred družbeno škodljivimi političnimi ali drugimi pojavi.
Proučevanje in ocenjevanje varnostnih razmer seveda ni samo sebi namen. Je in mora biti podlaga, osnova za akcijo zavestnih
Delovanje sindikata v tako zapletenih okoliščinah kot so zadnja leta v DO Elektrozveze vsekakor ni lahko. Delavci so zaradi nizkih osebnih dohodkov neposredno prizadeti, vendar rešitve ni moč iskati nikjer drugje kot v dobrem poslovanju. Kako to doseči pa je vprašanje, na katerem se danes neizprosno lomijo kopja, vendar položaj se spreminja in to kar je veljalo včeraj ne velja več danes, ko je potrebno spet najti najustreznejše rešitve. Ocena tako trenutnega, kot preteklega položaja pa je vsekakor zelo pomembna. Zato smo se obrnili na predsednika konference OOS DO Elektrozveze, Maksa Simončiča, Id nam je povedal naslednje:
»Predpostavljam, da so delavci iz precej širokega kroga Iskre seznanjeni s problematiko delovanja DO Elektrozveze tako preko raznih samoupravnih organov kakor iz obvestil, ki so jih lahko prebrali v našem glasilu. V tako zapletenih pogojih delovanja in organiziranosti je namreč moralo prihajati do zrcaljenja neurejenosti tudi v sindikalni organizaciji in v posmeznih OOS. Konferenca OOS je vlagala izredno mnogo prizadevanj v oblikovanje enotnih stališč in štejemo za povsem človeško, da so ti napori terjali daljše časovno obdobje. Mnoge nejasnosti so izvirale iz navidezne dvotirnosti prizadevanj k ureditvi eksistenčnih pogojev, ki se je kazala v izvajanju sanacijskega programa v modri knjigi, na eni strani in predloga o sistemski rešitvi po sklepu DS SOZD od 12. julija letos, na drugi.
Organiziranost OOS smo prilagajali spreminjajočim se strukturnim oblikam tako, da smo skušali čim bolj ohranjati akcijsko sposobnost, ne glede na dejstvo, da skozi vse leto nismo imeli ravno urejenih organizacijskih enot (TOZD, DSSS) na katere bi se lahko skladno s
statutom DSSS redno organizirali. Osnovni namen delovanja sindikalnih organizacij, kot so kadrovsko zagotavljanje delovanje samoupravnih teles, oblikovanje stališč v sistemu samoupravnega sporazumevanja in vse druge aktivnosti, ki so lastne sindikalnim or-
Zaostrene gospodarske razmere terjajo izjemno
angažiranost
(Nadaljevanje s 1. strani)
SOZD Iskra«, ki ga s sklepoma delavskega sveta objavljamo posebej.
O	zaključkih 3. strokovne konte- -renče o varstvu pri delu in humanizaciji dela v SOZD Iskra je podrobneje spregovoril Mitja Fortič, medtem ko je o delu komisije za družbeno-institucio-nalno propagando poročala Meta Maksimovič. Delavski svet je poročilo sprejel in zadolžil naše delovne organizacije, naj tej komisiji pošljejo vse informacije tudi o svojih sredstvih, ki jih namenjajo družbeno-institucionalni propagandi.
Ob koncu zasedanja je Ditka Bagon predložila delavskemu svetu v potrditev predlog podelitve Iskrinih nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra. Delavski svet je odobril na predlog komisije naslednjih deset nalog za nagrade:
1.	Bohte Bojan, dipl. ing. FZE v Lj., naslov naloge: Signalni generator za preiskušanje digitalnih merilnikov pozicije, mentor: prof. dr. Miroslav Vehovec
2.	Dolinar Jožica, dipl. ing., Fak. za naravoslovje in tehnologijo — kemija, naslov naloge: Preiskava in razvoj spoja steklo-kovina za Li baterije, metor: doc. dr. S. Pejovnik
3.	Hudobivnik Alojz, dipl. ing., FZE, Lj. naslov naloge: Interpreter za Pascal—P na računalniku ID—100, mentor: doc. dr. Ivan_Bratko.
4.	Jagodič Marko, dipl. ing. FZE v Lj., naslov naloge: Zasnova programa za avtomatsko povezovanje, mentor: prof. dr. Janez Trontelj
■ 5. Lep-i Drago, dipl. ing., Fak. za na-ravoslovj, in tehnolog. — matematika,
Lj., naslov naloge: Analitični model za osnovne procese v sistemu Iskra 2000, mentor: prof. dr. Jernej Virant
6.	Markič Stojan, dipl. ing., FZE v Lj., naslov naloge: Avtomatski merilnik baterijskih celic, mentor: prof. dr. Anton Jeglič
7.	Mihorko Marko, dipl. ing., FZE v Lj., naslov naloge: Uporaba optičnih vlaken v elektroenergetskih postrojih zelo visokih napetosti, mentor: prof. dr. Anton Ogorelec.
8.	Pirkovič Ema, dipl. ing., FZE v Lj.. naslov naloge: Širokopasovni antenski ojačevalnik, mentor prof. dr. Savo Leonardis
9.	Podržaj Zlatko, ing. Višja tehniška varnostna šola, Lj., naslov naloge: Projekt sanacije ekoloških razmer — klimatizacija, mentorja: Jože Horvat dipl. ing., in mgr. Jože Zupančič, dipl. ing.
10.	Tavčar Mitja, mgr.. Ekonomska fakulteta v Lj., naslov naloge: Oblikovanje politike mednarodnega trženja industrijske organizacije združenega dela, mentorja: prof. dr. Tone Hrastelj, prof. dr. Janko Kralj.
Delavski svet je tudi sprejel predlog za spremembo 47. člena Pravilnika o nagradah in priznanjih Iskre.
Ob koncu zasedanja je predsednik DS SOZD Iskra Jože Čebela na kratko ocenil delo sedanjega sestava DS in se zahvalil delegatom za prizadevno delo in samoupravljalsko zavest ter tvoren prispevek k našemu skupnemu delu ter zaželel delegatom in preko njih vsem delavcem Iskre srečno, dela polno in uspešno novo leto 1984. Podobno se je v imenu DPO SOZD Iskra in sindikata zahvalil delegatom predsednik KOS Janez Kern, ki je prav tako zaželel vsem navzočim srečno novo leto 1984.
D.Ž.
ganizacijam, so bile v takih okoliščinah silovito motene. Najhujši izraz tega motenja je bila referendumska zavrnitev sprejema SaS o združitvi v DO, avgusta letos.
Danes lahko ugotovimo, da je ta najtežji uspeh delovanja sindikata imel svoje razloge v navedenih dvotirnostih, ne pa v nesposobnosti delavcev, da bi se samoupravno dogovarjali. To trditev opiram na rezultate ponovljenega referenduma 13. 12. 1983, ko je za SaS o združitvi v DO prav v Elektroniki Horjul glasovalo prek 66 % delavcev, tistih, ki so avgusta sporazum zavrnili. V drugih organiza,cijskih enotah smo sicer pričakovali ugoden izid ponovnega glasovanja, vendar so doseženi odstotki pozitivnih glasovnic presegli pričakovanja in pomenijo nedvoumen odgovor delavcev v DO Elektrozveze na poziv delavcev TOZD TTS. Slednji so namreč pred referendumom naslovili na delavce drugih TOZD poziv za čimbolj enoten sprejem SaS o združitvi v DO, na osnovi katerega bi TOZD TTS, upoštevaje tudi sklep DS SOZD Iskra, imeli zagotovljene pogoje za sanacijo svojega poslovanja.
Obdobje med dvema referenduma je tudi sindikalnim delavcem nudilo potreben čas za oblikovanje stališč, katerih bistvo je bilo da bo sprejetje SaS o združitvi v DO zagotovilo samoupravne principe odločanja o nadaljnjih interesnih vseh delavcev DO, ne oziraje se na bodoči razvoj pogojev našega dela. Doseženi nadpovprečni izid in visoka udeležba na referendumu nesporno potrjuje zrelost naših delavcev za takšno obliko odločanja.
Pomembna kvalitetna sprememba v delovanju DPO naše DO v tem letu je obeležena z dejstvom, da je vršilec dolžnosti direktorja DO takoj po prevzemu nalog navezal intenzivne stike z vsemi DPO. Ta odnos je hitro obrodil sadove v medsebojni povezanosti sindikalne organizacije, organizacije ZK, organizacije ZMS in zveze borcev. Uspeli smo na široko odpreti razprave za oblikovanje stališč do novih (Nadaljevanje na 3. strani)
DOLGOROČNI PROGRAM EKONOMSKE STABILIZACIJE
Ekonomski odnosi s tujino
Ekonomski odnosi Jugoslavije s tujino so eno od osnovnih torišč vsebine dela Komisije družbenih svetov za vprašanje ekonomske stabilizacije. Na nobenem drugem ekonomsko-političncm področju ni uresničitev celotne ekonomske stabilizacije tako odvisna od uspešne realizacije, kot od uspeha na obravnavanem zunanjetrgovinskem segmentu.
V Iskri se pomena zunanjetrgovinske menjave in tehnoloških stikov s tujino zavedamo že lep čas. Ta naša trajna naravnanost nam že prinaša marsikatero prednost pred okoljem, ki se te realnosti šilom prilik šele začenja zavedati. Kljub naporom in določenim uspehom Iskre, pa tudi naše možnosti in potrebe na tem področju še zdaleč niso izkoriščene. Žato je prav, da se z vsebino tega dokumenta tudi podrobneje seznanimo in njegova — gotovo pozitivna — stališča upoštevamo pri nadaljnjem načrtovanju in seveda tudi v vsakodnevni praksi.
Vsebina je razdeljena na pet tematskih področij:
—	stanje v mednarodnih odnosih in vpliv na Jugoslavijo,
—	osnove politike vključevanja Jugoslavije v mednarodno delitev dela,
—	vplivi politike vključevanja v mednarodno delitev na sistem ekonomskih odnosov s tujino,
—	konvertibilnost dinarja,
—	postopno uresničevanje programa ekonomske stabilizacije pri ekonomskih odnosih s tujino.
Svetovni politični in gospodarski položaj je neugoden. Negativni so tudi trendi rasti v gospodarstvu in v mednarodni menjavi, naraščata brezposelnost in inflacija. Zaostruje se boj za mednarodne trge in zapirajo se posamezna velika tržišča. Protekcionizem še posebej škoduje manj razvitim deželam; zlasti brezizhodno izgleda njihova velika zadolženost.
Izhod je le v novi svetovni ekonomski ureditvi. Proces ureditve novih mednarodnih gospodarskih odnosov bo dolgotrajen in težak; vendar je čedalje močnejše spoznanje o usodni medsebojni povezanosti in odvisnosti vseh držav in narodov le upanje, da bo krenil v pozitivno smer.
Vso to potrebo in željo Jugoslavije pohištveno močnejši udeležbi na mednarodnih trgih še otežuje in zahteva kar najbolj strokoven in brezkompromisen pristop k razreševanju teh problemov.
Ekonomske zakonitosti in planske" usmeritve niso bile dosledne; niti tekoča, niti razvojna politika nista dovolj pospeševali izvozno naravnanost.
Neskladje med proizvodnjo in porabo se je reševalo z inflacijo in z zadolževanjem v tujini. Neustrezna premočna zaščita domače proizvodnje končnih izdelkov, nestabilnost monetarnega sistema, padanje produktivnosti in podobni negativni pojavi so povzročali vedno večje zaostajanje naše konkurenčnosti na tujih trgih. Izvoz je postajal vse manj vabljiv, uvoz pa vse bolj donosen.
Naš delež v svetovni menjavi je (izvoz) le 0,44 %. Delež izvoza v jugoslovanskem družbenem produktu je 16%. Uvozili smo dvakrat več blaga kot izvozili.
Glavni vzrok plačilno-bilančnih težav pa ni v prevelikem uvozu, ampak v neustrezni izvozni usmeritvi. Naraščala je predvsem proizvodnja končnih izdelkov za domači trg, surovinska in energetska osnova pa sta nazadovali.
Ob pomanjkanju ustrezne lastne strategije tehnološkega razvoja, ob nekritičnem nakupu tujih licenc in ob zanemarjanju domače znanosti in razvoja, je bilo tehnološko zaostajanje nujno.
Celotni sistem gospodarskih odnosov s tujino in način delovanja ni imel pozitivnih vplivov na povečanje izvoza. Mnogo več je bilo skrbi o delitvi deviz, kot pa o učinkoviti izvozni usmeritvi in povečanju deviznega priliva.
Počasi je začel razpadati enotni jugoslovanski trg, devize so postale pomembno plačilno sredstvo v notranji trgovini, nesorazmerja v cenah so postala vedno večja in dezintegracijske težnje so se jačale.
Iz nesporno točnih ocen izhajajo najpomembnejši temeljni napotki za novo politiko ekonomskih odnosov s tujino, ki se mora izvajati vzporedno s celotno ekonomsko stabilizacijo. Pri tem se je treba opreti predvsem na svoje moči in znanje in temu primerno temeljito spremeniti tudi razvojno politiko. Odprtost gospodarstva bo nujno pripomogla tudi k večjemu uveljavljanju ekonomskih kriterijev in svetovnih meril v notranjih ekonomskih odnosih. Tudi pri investiranju je treba upoštevati strožja ekonomska merila, kot so izvozna usmerjenost, uvozna neodvisnost, svetovni kriterij cen, kvaliteta itd. Povečati bo treba tudi neblagovni devizni priliv od turizma, storitev in podobnega.
Nova intenzivna usmerjenost vključevanja Jugoslavije v mednarodno delitev dela moraš sistemom ekonomskih odnosov s tujino ustvarjati pogoje za trajnejšo izvozno motiviranost proizvajalcev. S celotno proizvodno usmeritvijo v iz\ oz, s krepitvijo konkurenčne sposobnosti, na podlagi sprejetih svetovnih kriterijev produktivnosti, z ustreznim trajnejšim deviznim režimom bo možna postopma liberalizacija blagovne menjave. To pa bo povzročilo nujno reprodukcijsko in dohodkovno povezovanje in potrebnospecializaci-jo.
Devizni tečaj dinarja mora biti realen in enoten. Realen tečaj pospešujoče deluje na izvoz. Enotnost tečaja pa bi pomnožila vrsto izvozno naravnanih organizacij.
Dohodek (in devize) iz zunanjetrgovinskega poslovanja je sestavni del celotnega dohodka, s katerim razpolaga neposredno proizvajalec. Za to pa morajo biti izpolnjeni predvsem osnovni pogoji za delovanje sistema ekonomskih odnosov s tujino, kot so: dolgoročno urejen položaj izvoznikov, delovanje deviznega trga, enoten in realen tečaj dinarja, dinar kot edino domače plačilno in obračunsko sredstvo, realno zadolževanje v tujini, usklajena vloga republik in pokrajin v devizno plačilni bilanci, enotno jugoslovansko tržišče in podobno.
Devizni trg je razumeti kot organiziran nakup in prodajo deviz med organizacijami združenega dela, bankami in Narodno banko. Prodaja deviz naj bi temeljila na ekonomskih interesih OZD.
Planiranje in še posebej usklajevanje planov v smislu družbenega načrtovanja je eden od osnovnih pogojev uspešnega prestrukturiranja gospodarstva.
Zadolževanje v tujini mora biti v skladu s plačilno-bilančnimi možnostmi dolžnika in države v celoti. Praviloma naj bi se zadolževale v tujini organizacije združenega dela predvsem po načelu, da mora posojilo vrniti tisti, ki seje zadolžil.
Namen zadolžitve v tujini naj bo predvsem v izvajanju razvojne politike (za izvozno proizvodnjo, za nove tehnologije, za energetiko in surovine).
Zunanja likvidnost je eden od osnovnih pogojev za normalne ekonomske odnose s tujino, za kar je potrebno med drugim ustvariti tudi potrebne devizne rezerve.
Konvertibilnost dinarja je eden od osnovnih temeljev politike dolgoročne ekonomske stabilizacije. To je pogoj za celovito delovanje ekonomskih zakonitosti in vpliva trga. Konvertibilnost dinarja je možno doseči postopno in le z učinkovitim sočasnim izvajanjem ostalih prvin ekonomske stabilizacije.
Vzpostaviti je treba realnejše odnose med cenami in zmanjšati stopnjo inflacije. Delovati mora začeti tudi devizni trg in vzpostaviti določeno liberalizacijo zunanje trgovine.
Za dosego konvertibilnosti bi bilo treba postopno doseči uravnovešenje devizno plačilne bilance z večjim izvozom, z realnim in enotnim tečajem dinarja, oživiti devizni trg in umiriti inflacijo.
Dolgoročnejši cilj pa mora biti tudi notranja konvertibilnost dinarja. Tako bodo lahko OZD svoje obveznosti do tujine v svoji poslovni banki poravnale z dinarji, ta pa bo ustrezne devize nakupovala na deviznem trgu.
Osnova bodočega sistema ekonomskih odnosov s tujino temelji na doslednem uveljavljanju ustavnega položaja delavcev v TOZD, na enotnem jugoslovanskem trgu, na konvertibilnem dinarju, kot edinem plačilnem sredstvu v Jugoslaviji, na dohodkovni in razvojni motiviranosti za izvoz.
To so zelo težke naloge, ki jih bo možno izpolniti postopoma in usklajeno z ostalimi področji dolgoročne ekonomske stabilizacije.	Boris Lašč
rK
P
0
ti:
fa
kš
fc
k
kr;
*d;
?
'■ev
E
k
ni
e
•ta
e,
S'
kc
lil
p
;
k)
h
)a
k
ki
h
ki
E
*Vi
b,
k
P
Pr,
P
k
k
Ih
je
k
‘V
fo
hi

prvi mikroračunalniki sejem v Ljubljani
laznina na trgu ni zgolj jriložnost, temveč tudi obvezuje
Tolikšnega odziva na prvi mikroračunalniški sejem, ki ga jev dneh od 24. do 26. decembra letos organizirala v ljubljanskem Kulturnem domu Ivana Cankarja Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, najbrž nihče ni pričakoval. Tudi tisti, ki so prireditev omogočili (Cankarjev dom, SOZD Iskra, Zavarovalna skupnost Triglav, Velebit, Intertrade, Mikroračunalniški klub, Radio klub Triglav in pokrovitelj Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije) niso predvidevali, da bodo, npr., iz glavnega mesta sosednje Hrvatske organizirali zaradi ogromnega zanimanja ogled sejma kar s posebnimi avtobusi!

Na otvoritveni dan so poleg množic biskovalcev. ki jih je pritegnil skriv-iostni čar Silicijeve doline v malem, Prišli na ogled sejma tudi Zoran Polič, Marjan Orožen, Andrej Brvar, Vinico Hafner in Erik Vrenko. S tem so še Poudarili perspektivni pomen računal-!ištva v nekoliko manj zamotani, mi-'toračunalniški (naj mi strokovnjaki ne ^merijo morda preveč udomačenih riazov) obliki, ki je na zahodu že 'davnaj prestopila širokopotrošni prag.
: In kaj smo si na sejmu lahko ogleda-r Zastopniki velikih tujih proizvajal-!tv (Velebit, Intertrade) so predstav-lali z velikimi uvoznimi dajatvami na devizni podlagi kupne cene obremenjene sicer zelo privlačne izdelke. Re-nici na ljubo ni bilo prav vse razstav-feno tudi v skladu z duhom mikroraču-'alniškega sejma, ki naj bi obiskoval-;em pokazal pot v najširšo uporabo teh naprav. Vse preveč je bilo večjih sistemov. ki jih je mogoče označiti z oznako Poslovni«, prav gotovo ne »osebni«, 5li »hišni«, ali kakorkoli se že imenu-Fjo mali mikroračunalniki z nekaj ali lorda nekaj desetinami kB pomnjenja. Tudi domači razstavljalci s širino bnudbe niso ravno presenečali; naši hišni« izdelovalci iz Iskre Delta so po-'azali že znani sistem »Partner«, ki — pc že drugega ne — vsa j z visoko ceno 'ares ne bo nikoli dostopen jugoslovanskemu dijaku, študentu ali drugemu iubitelju.
Drugače je bilo na stojnici, ki jo je 'dprla DO Iskra Široka potrošnja in razstavila prototipa hišnega računalnika dR 83. Izdelek sicer še ni v redni proi-Ndnji (kar naj bi se zgodilo, če bodo v -jO Široka potrošnja ali natančneje |OZD Raziskovalni institut in TOZD Pržan vzeli vajeti trdno v roke ^nec letošnjega leta), vendar mnogo 'beta. Gre namreč, za napravo, ki bo v 'ravem pomenu besede predstavljala ttikroelektroniko za prodajo na trgovcih pultih — bodisi zaradi nabavne ene, ki bo v razredu na levo premak-tjenih decimalnih vejic v primerjavi s 'Sterni na sejmu, kot tudi zaradi nadvse 'teprostega ravnanja, oz. uporabe. Nekaj podobnega pod imenom "Galeb« je predstavljal tudi zagrebški Felebit. vendar nas razstavljalci z zatr-Nanjem. da izdelek razvijajo nič Nnj kot v avstrijskem Grazu ni popolnoma prepričal.
, Posebno poglavje na sejmu pa je bilo Izmenjevanje oz. preprodajanje rab-tene mikroračunalniške opreme. S tem postregli ljubitelji, ki so seveda pri-'esli s seboj največ dobro znanih izdel-5>v iz delavnic angleškega mojstra ''nclairja.
i	Tako kot običajno uporabljamo be-edo šarm. je tokrat ne bomo uporabili; rimo pa poskušali prav s tem opisati 'sto. kar je privabilo tolikšne množice 'a sicer (prc)majhen razstavni prostor: sakdo je lahko razstavljeno tudi preiz-
kusil; in. verjemite, nikomur ni bilo treba dvakrat reči naj sede pred zaslon. To je tisti »šarm« sicer po izolaciji in pregretem smrdečih instrumentov, od katerih poprečnega jugoslovanskega smrtnika loči kitajski zid administrativnih, carinskih in predvsem banalnih materialnih dejstev.
Del sejma je bila tudi okrogla miza v ponedeljek. 26. decembra, in sicer o vprašanjih, ki so povezani z možnostmi sistematskega opremljanja osnovnih in srednjih šol z računalniško-opremo ter vzgajanju organizatorjev tovrstnih interesnih dejavnosti.
Ob tem pisanju človeka kar tišči, da bi pripisal še nekaj besed. Ne samo ta sejem (ki je v vseh pogledih odsev strahovite praznine na področju širokopo-trošne opreme za informatiko na jugoslovanskem trgu), tudi opozorila iz najbolj branih rubrik bodisi ljubljanskega »Dela« ali zagrebške revije »SAM« (pogovarjamo se. da ne bo pomote, o malih oglasih) nam dopovedujejo, da je zamuda že prevelika; da čakati ne gre več. y tem trenutku ne vemo. kaj pri-
pravljajo v Gorenju (ki se sejma ni udeležil). vemo kaj snu jejo v Iskrini Široki potrošnji, kaj pripravlja Velebit.
Vemo pa predvsem to. da je bilo zavijanja mikroelektronike v neštete tančice skrivnosti že mnogo preveč; da računalniki za najširšo uporabo niso več tržna možnost, temveč dolžnost domačih proizvajalcev, ki edini lahko posvetijo v srednjeveško temo za trdno zapahnjenimi jugoslovanskimi vrati!
Stane Fleischman
Odločitve moramo prilagoditi dejstvom
(nadaljevanje z 2. strani)
pomembnih vprašanj in sprotnih stališč, kar je imelo za posledico postopno umirjanje notranjih napetosti v kolektivu ter obračanje k osnovnemu pogoju za izboljšanje razmer, to je k oživljanju proizvodnje. Prve dosežke je pokazala prav temeljna organizacija v sanaciji TOZD TTS — ki je že ob polletju lahko primerjala proizvodni dosežek s celoletnim v letu 1982; sedaj ob koncu leta pa je indeks povečanja fizičnega obsega proizvodnje TTS že presegel 200.
Tudi druge Temeljne organizacije so kljub sicer težjim pogojem poslovanja bistveno povečale vrednost proizvodnje, zaradi česar ocenjujemo, da bo rezultat DO iz leta 1982 podvojen. Mislim, da je to uspeh, ki ga ne smemo razvrednotiti na pojme odstotkov ali indeksov, marveč moramo kot DPO doumeti, da smo delavci s to govorico zavrnili ocene
0	naši delovni, poslovni in samouprav-
1	jalski nesposobnosti ter da smo želeli s temi uspehi pokazati delavcem Iskre in širši družbeni skupnosti, da ponujena roka pomoči ne sega v prazno.
Dolgotrajno krizno obdobje se skozi opisane uspehe v delu vendarle obrača k svojemu izhodu. Ta optimistična ocena tudi vsebuje vso težo posledic izgube velikega števila strokovnih delavcev zlasti v letu 1983. Zagotovitev kontinuitete programov bo možna samo tako, da bomo organizacijsko po-
KAJ PRIPRAVLJAJO V ŠIROKI POTROŠNJI?
Hišni računalnik HR 83
HR 83 je majhen računalnik, razvit v sodelovanju z Mikroračunalniškim klubom iz Ljubljane na osnovi mikroračunalnika ABAKUS. Namenjen je za hišno, osebno in šolsko uporabo kot učni pripomoček. Zaradi modulne gradnje ga je mogoče razširiti v večji in sposobnejši sistem.
Osnovno aparaturno konfiguracijo sestavljajo:
—	8 bitna centralna procesna enota
—	spominska enota 16 kB
—	video enota 64 x 24 znakov
—	tastatura z YU znaki
—	usmernik
Kot periferne enote uporablja:
—	televizor za prikaz podatkov
—	kasetofon kot zunanja spominska enota
Vse kartice so enojna evropa na osnovnem vodilu, kar omogoča razširitev spomina do 64 kB. razširitevI/Olinij in razširitev perifernih enot na flopv disk in printer.
Programska oprema:
—	BASIC (8 kB) s.plavajočo vejico
—	MONITOR (4 kB) z naslednjimi ukazi:
RUN omogoča izvajanje.programa
MODIFV MEMQRY za menjanje vsebine spomina D1SPLAY MEMORY za prikazovanje vsebine spomina LOAD. SAVE za kasetofon
DISPLAY REG1STERS za prikaz vsebine registrov DISASSEMBLER
V.
Obveščamo bralce, da bo prva številka Iskre v novem letu izšla 14. januarja 1984.

vezali strokovna jedra in pridobili nove sodelavce za vse programske usmeritve v razvojne dejavnosti kakor tudi za področja vodenja delovnega procesa. Naloge sindikalnih organizacij bodo zlasti v utemeljevanju in podpiranju procesov združevanja razvojno tehnoloških zmogljivosti, saj pričakujemo precej omahovanja pri spreminjanju novih organizacijskih oblik, kakršne bodo potrebne za utrditev ponovnega vzpona na udarnih programih prihodnjega obdobja. Bolj kot doslej se bodo morale sindikalne organizacije vključiti v priprave strokovnih delavcev za določanje mikroorganizacije, tako da v postopkih samoupravnega odločanja ne bomo izgubljali časa z razpravami o povsem nepoznanih predlogih. Za takšno obliko aktivnosti pričakuje sindikalna organizacija vso podporo vodilnih in strokovnih delavcev DO in širšega kroga v Iskri, saj brez takšnega sodelovanja ne moremo pričakovati uspešne dejavnosti sindikalnih, ali drugih družbenopolitičnih organizacij v DO.
B.C.
TOZD ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI
Delovni jubilanti
10 let delovne dobe v ISKRI so dopolnili:
Stane Arnol. Dragica Bačič, Miha Bertoncelj. Marija Božič, Milan Božič, Vita Dolenc. Janez Frelih. Marinka Frelih. Marjan Frelih. Mira Habjan, Ivan Kalan. Cvetka Kokalj. Stanislav Mohorič. Marija Rant. Anton Rovtar. Anton Šturm, Mira Tavčar, Stane Tro-jar;
20 let delovne dobe v ISKRI so dopolnili:
Francka Ambrožič, Francka Benedičič. Antonija Benedik. Antonija Bernik. Hciena Čemažar. Vlada Debeljak, Miha Gartnar, Metka Koblar. Milka Mohorič. Francka Pintar. Anton Podlipnik, Marija Prevodnik. Frančiška Rakovec, Marija.Rejc, Marica Rihtar-šič. Ljudmila Sever, Minka Trpin;
30 let delovne dobe v ISKRI so letos dopolnili:
Janko Bertoncelj, Mici Koblar, Viktor Leben. Jože Nastran. Stane Primožič, Janez Rovtar, Marija Šturm, Cilka Veber. Marija Vrhunc. Štefanka Vrhunc. ,	SF
Ugledni obiskovalci 1. sejma mikroračunalnikov so si z zanimanjem ogledali tudi razstavljeni računalnik Iskre - Široke potrošnje HR-83.
ISKRA — AVTOMATIKA
Gnetilnik G—400 iz TOZD Orodja
Med osnovne izdelovalne programe TOZD Orodja, delovne organizacije Avtomatika, sodi tudi izdelava specialnih strojev in naprav po posebnih zahtevah naročnikov. Prav to jim je omogočilo, da so na osnovi pobude Biotehnične fakultete — katedra za veterino iz Ljubljane, osvojili proizvodnjo gnetilnika G-400, naprave, ki jo uporabljajo za pripravo bakterijskih suspenzij različnih prehrambenih materialov pri preverjanju higiene in varnosti uporabe prehrambenih proizvodov. Uporablja ga tudi za pripravo mazil in krem ter raznovrstnih past.
Podobna naprava, ki so jo uporab- znaša 30 sekund. Vzorec premešane, Ijali kot pomembno laboratorijsko opremo v živilski, farmacevtski in drugih industrijah, so doslej uvažali izključno s konvertibilnega tržišča.
V razvojnem oddelku TOZD Orodja so tako v lanskem marcu začeli z izdelavo tehnične dokumentacije, v poletnih mesecih pa že predali prvi vzorčni gnetilnik Veterinarskemu zavodu v Celju, v nadaljnjem osvajanju proizvodnje so imeli nekaj težav z ohišjem, kot nosilnim delom, ki je iz varjenega jekla, ali tistega trdega aluminija in predstavlja nosilni del vseh ostalih elementov ter z dobavo enofaznega elektromotorja, ki poganja polžasto gonilo.
Sama naprava namreč deluje tako, da z izmeničnim udar janjem dveh lopatic. ki jih poganja motor, ustvarja učinek tlačenja in striženja na maso v vrečki, kar povzroča izločanje bakterij, ali drugih povzročiteljev bolezni.
Hkrati obdelujemo dve, ali več vzorčnih vrečk, povprečni čas obdelave pa
oz. pregnetene mase odvzamemo s pipeto. Ce pa je vrečka zavarjena, ker vsebuje nevarne materiale, odvzamemo vzorec z brizgalko. Na ta način se izognemo dolgotrajnim, dragim in neprijetnim postopkom dekontaminacije naprave: zanesljivost metode z omenjeno napravo predstavlja tudi življenjsko pomemben varnostni faktor pred nevarnostjo aerosolnega popuščanja, ki se pojavlja pri drugih načinih pripravljanja vzorcev.
Z naslednjimi štirimi napravami, ki so jih v TOZD Orodja naredili v tem mesecu in jih tudi takoj odposlali veterinarskim zavodom v Ptuju, Mariboru in Celju ter na Institut za tehnologijo mesa v Beogradu, lahko govprimo o pričetku proizvodnje. Raziskava tržišča je namreč pokazala, da na jugoslovanskem tržišču trenutno ni drugega tovrstnega proizvajalca, in da bi poleg pokrivanja potreb na domačem trgu lahko sklenili tudi dober izvozni posel v Sovjetski zvezi.	Š.D.

Gnetilnik G - 400 iz TOZD ORODJA.
.J
TOZD ELEKTROMOTORJI. ŽELEZNIKI —Na tradicionalnem sprejemu upokojenih članov kolektiva, ki ga v Železnikih prirejajo vsako leto pred novim letom, je prisostvovala večina od približno 120 upokojencev, kolikor jih je zaključilo delovno pot v tej temeljni organizaciji. Dragim gostom, ki so za lepšo, varnejšo in bolj humano bodočnost žrtvovali vsa svoja najplodnejša leta življenja, so Iskraši iz Železnikov pripravili	kulturni program (pripravili so ga amaterski umetniki —^ de-
lavci Iskre Železniki) in jih seveda pogostili. Vsakemu pa so stisnili v roko tudi simbolično darilo ter seveda izrekli željo, da.se v prihodnjem letu zopet vidijo.
Kdo nas bo jutri uvajal v svet računalništva? Ali bo to predvsem domači proizvajalec?	razgovor v m iskri dela
Pr
ni
bi
nc
_
To vprašanje zanima marsikoga, predvsem pa še kaj lahko domači proizvajalci nudijo. So prišli že dovolj daleč, da nastopijo kot resni ponudniki s široko izbiro računalniških sistemov in svojim kupcem omogočijo več ugodnosti, kot če se le-ti vežejo na sti-Ujslri uvoz računalnikov. Naša želja je, da bi neposredno odgovorili na ta vprašanja toda to področje je preveč široko, da bi ga mogli posredovati v vsej razsežnosti. Kljub temu je nekaj krajših povzetkov iz nevezanega pogovora z direktorjem DO kkra Delta Janezom Škrubejem in pomočnikom direktorja Andrejem Jermanom-Blažičem o poslovanju, sprotni problematiki in proizvodnem programu, lahko zanimiva, saj bodo bralcu ob že ustvarjenem mnenju o naši računalniški industriji, postregli z nekaterimi obrazložitvami in dejstvi, ki jih velja upoštevati.
V____________________________________________________________________^
Uspešno, vendar bi lahko bilo bolje
Najprej o poslovanju v letošnjem letu. Kako je potekalo in kakšne rezultate dosegate?
Janez Škrubej: Začeli smo zelo optimistično. Predvsem, ker smo po danih zagotovilih družbene pomoči pri oskrbi z deviz-
nimi in dinarskimi sredstvi planirali indeks rasti med 300 in 350. Toda marca smo se morali spri jazniti z dejstvom, da teh sredstev ni in jih tudi ne bo. Zato smo takoj začeli z lastno pobudo in se povezali s kupci, ki so bili pripravljeni dolgoročno in kratkoročno
Naša x>govomika: Andrej Jerman-Blažič in Janez Škrubej.
Integracija sistema Partner v Kranju.
Končno testiranje sistemov Partner.
V razvoju aplikativnih paketov.
združevati devize z nami. Z avansi in drugimi sovlaganji smo nato zagotovili najnujnejša dinarska in devizna sredstva, pri čemer naj omenim, do so največ razumevanja pokazali kupci s katerimi smo že prej sodelovali in so že spoznali prednosti naših ponudb.
Vendar smo izgubili precej časa, saj pred majem nismo mogli začeti s proizvodnjo. Pač pa smo v tem času uspeli razčistiti naš proizvodni program in strateške usmeritve, kar je za nas seveda zelo pomembno.
Pomemben uspeh smo dosegli z zagonom proizvodnje mikroračunalnika Partner. Pri tem naj omenim, da smo za tovrstno proizvodnjo imeli pripravljene 4 mikroračunalnike. morali smo se odločiti za enega, to je sedanjega Partnerja, ki smo ga potem v borih šestih mesecih prenesli iz razvoja v proizvodnjo. To je vsekakor lep uspeh.
Nadalje je za nas izredno pomembno, da smo razčistili in uredili večino problemov nastalih kot posledica združitve DELTA z TOZD Računalniki iz Kranja. Predvsem velja omeniti, ureditev odnosov z tujimi firmami od katerih pričakujemo repromaterial oz, nekatere sestavne dele za naše računalni-
ke. Tudi to ni bilo lahko, vendar smo na koncu le dosegli popolno neodvisnost od kogarkoli in lahko kupujemo komponente za naše računalnike od najboljšega ponudnika. Pod takimi enakopravnimi pogoji pa seveda želimo z našimi dosedanjimi poslovnimi partnerji iz tujine sodelovati še naprej.
Kaj pomeni neodvisnost za nas. si najbrž ni težko predstavljati: širitev proizvodnega programa, nadomeščanje uvoženih komponent z domačimi in še posebej pomembno, bistveno olajšano uvajanje domačega znanja v proizvode.
Prvi konkretnejši rezultati tega so sc pokazali že letos, ko bomo od predvidenih 18 mio dolarjev deviznih sredstev, kolikor smo sprva potrebovali za uresničevanje letošnjega proizvodnega programa, zmanjšali naše devizne potrebe na komaj 7 do 8 mio dolarjev. Še dodatno zmanjšanje devizne odvisnosti si obetamo v nasledn jem letu. ko bomo za šest milijard dinarjev prihodka potrebovali le 9 mio dolar jev deviznih sredstev. Drugače povedano, za podvojeno proizvodnjo glede na letošn je leto bomo potrebovali le za 30% več deviz.
lahko prinesejo velike ugodnosti, saj bo tako ne samo prodornejše na tržišču s svojimi iz-delki, ampak bo lahko na tržišču nastopi' tudi z osvojeno računalniško tehnologijo. Za vse to pa je nujna stalna, kontinuirana povezanost med strokovnjaki uporabnika računalnika s strokovnjaki iz razvoja in proizvodnje proizvajalca računalnikov. V ten1 smislu imamo tudi strokovnjake vseh profilov, ki so že po svoji strokovnosti blizu kupcem. Nobena firma ne more nuditi tolik0 kreativnega sodelovanja na našem tržišču kot mi.
t\
ti
n
ji
P
Povsem razumemo tudi, da se mora nekdo, ki kaj takega naredi predhodno do- fc kazati. To brez dvoma velja. Toda res je, da i s naš proizvodni program za leto 1984 že opravičuje take trditve.	f
t
Informacija o računalnikih hitro zastara
Našim kupcem nudimo precej več, kot zgolj računalnik
Kako ocenjujete, boste glede na zunanje proizvajalce lahko kmalu tudi cenovno konkurenčni?
■Janez Škrubej: Partner je v bistvu že konkurenčen tujim računalnikom tudi v tujini, saj ga tam prodajamo približno pod enakimi dohodkovnimi pogoji kot doma. to je skupno z aplikaci jami za 7000 dolarjev. Seveda moramo upoštevati tisto vrednost dolarja, ki jo mi oz. večina delovnih organizacij mora odšteti pri zagotavljanju potrebnih deviz. Tedaj vidimo, da nam pomeni 7000 dolarjev ustvarjenih z izvozom približno enako vrednost kot je tista, ki jo dobimo v dinarjih na domačem tržišču.
Še nekaj je pomembno. Cenovna primerjava naših s tujimi mora biti poštena, saj smo že naleteli na primerjave naših sistemov s popolnoma neprimerljivimi proizvodi na zahodu, kateri resnično dosegajo zelo nizke cene — vendar brez vseh možnosti, ki jih nudimo mi in tudi brez vseh komponent, ki so vsebovane v našem sistemu.
Prisotna so še dejstva, ki jih marsikdo noče priznati. Predvsem, da ima tisti, ki pride, proda računalnik, morda samo napravo brez vsega ostalega, precej manjše stroške kot mi ter da so tuje firme bolj izvozno stimulirane kot jugoslovanski izvoznik. Imamo namreč lastne izkušn je na tem področju. Za naše računalnike nare jene v Avstriji dobimo od avstrijske vlade daleč večjo izvozno stimulacijo kot j c stimulacija pri neposrednem izvozu iz Jugoslavije.
Nesprejemljivo za nas je tudi, da lahko tuja firma po 2 — 3-letni proizvodnji določenega računalnika ukine njegovo proizvodnjo takoj, ko ta ni več tržno zanimiv. Po naših zakonih moramo mi zagotoviti našim proizvodom najmanj 10-letno življenjsko dobo — spet dodatni stroški.
Še pomembnejša je razvojna komponenta. Njen delež v ceni izdelka je vsekakor izredno velik in zato tudi pomemben. Tu spet vidimo, da so tu je firme ali neposredno podprte z državnimi sredstvi ali kar je na tem področju še dosti bolj prisotno, da državne ustanove naročajo določene nove tipe računalnikov ter ob sprejemu »ne sprašujejo«, koliko računalnik stane. Se pravi, da plačajo tudi stroške razvoja in tako razbremenjen proizvajalec pa je lahko potem neprimerno bolj konkurenten na svetovnem tržišču. Mi takih podpor nimamo. Vse razvojne stroške moramo pokrivati izključno iz lastnih sredstev s proda jo naših računalniških sistemov.
Ste sposobni vsak dinar ali konvertibilno devizo vložene v vaše projekte vrniti?
Janez Škrubej: Malo je takih pod jeti j pri nas. kjer hi se vsak v lože n dinar tako lahko obrestoval kot pri nas. Pa o tem pozneje. Kljub vsem težavam namreč dosegamo letos indeks proizvodn je in dohodkovne rasti v višini 220 . to je. uresničili bomo 2.5 milijarde prihodka in 0,8 milijarde dohodka. Soliden rezultat, ki bi po zagotovitvi obljubljenih deviz na začetku leta lahko bil še ugodnejši. Posebej še. ker hi si lahko zmanjšali poslovne stroške, če bi dobili vso tisto opremo, ki nam je bila obljubl jena. Tako nam ostaja, da kar-naprej ugotavljamo, kako na tržišču primanjku je na jpre j ene stvari potem druge ter se z neprimerno skromne jšo opremo, kot jo imajo stirodne firme na zahodu, usmerjati v izvoz. In vendar možnosti izvoza na konvertibilno področje so in to precej večje kot si mislijo tisti, ki prebirajo revije s ponudbami tu jih firm. Le določenih de jstev se moramo zavedati, kakor sc mi. da nismo tisto kar bi. morali biti, dokler si z lastnim izvozom ne zagotovimo vsa devizna sredstva za uvoz rc-promateriala. Kako bomo to slednje dosegli, tudi vemo. Vlaganje v lastni razvo j ni bila za nas nikoli le parola. Tudi tedaj ne. ko je v naši družbi zbujal posmeh vsak. ki je hotel sam kaj narediti. In zato lahko sedaj rečemo, za nas v ISKRI DELTI, da smo zdrav in vitalen kolektiv. Od 900 zaposlenih je kar tri četrtine dobro usposobljenih strokovnjakov. Še neprimerno večje število strokovnjakov, ki delajo na našem programu pa je izven naše DO — prek 5000.
Ti so po vseh jugoslovanskih univerzah, pri naših uporabnikih od katerih že mnogi niso zgolj le kupci ampak imajo dovolj usposobljene in izna jdl jive l judi, da lahko skupno z nami osvajajo nove računalniške programe. zlasti za njihova uporabna področja. Pri tem ne poznamo nobene zaplankano-sti. Ne lokalne ne republiške ali kakršne koli. Zdaj že lahko rečemo, da imamo sodelavce
po vsej Jugoslaviji in to dobre, sposobne strokovnjake. To je na našem področju tudi nujnost, saj je na tržišču povpraševanje predvsem po kompleksnih sistemih, za katere moraš imeti številen dobro sposoben kader. Zato tudi posvečamo šolanju novih sodelavcev veliko skrb. Imamo čez 200 štipendistov. Toda vse to je še premalo. Bistveno je. da v naši družbi dvignemo računalniško kulturo. Ta je v primer javi z razvitim svetom veliko premajhna, čeprav mladi kažejo izjemno zanimanje za to področje, kar smo lahko tudi sami videli na srednjih šolah kamor smo dali naše računalnike. O tem ni dvoma.
In zato moramo čimprej priti z našimi računalniki ne samo v srednje šole ampak tudi v višje razrede osnovnih šol. V ZDA začenjajo marsikje s poukom računalništva že v četrtem razredu osnovne šole. Sigurno, ker so dojeli koliko monotonega dela nam ob vsakdanjih opravilih lahko računalnik skrajša in da je kreativnost na marsikaterem tehničnem področju brez uporabe računalnika skoraj nemogoča.
Razume se tudi. da želimo mi narediti čim več ter, tako široko zastavljenega šolanja ne moremo niti približno financirati. Vendar je dosti takih, ki bi s skupnimi močmi lahko zbrali zadostna sredstva za nabavo računalnikov. Če se zavemo, da brez obvladovanja te tehnologi je, ne bo moč kl jub poceni delovni sili prodreti na zahteven svetovni trg. potem si najbrž ni težko predstavljati kako pomembno je to.
Odprt Izziv vsem
sposobnim
strokovnjakom
Še nekaj je zelo zanimivo, predvsem za mlade. Vse večkrat lahko prebiramo o samoiniciativnem združevanju mladih strokovnjakov v skupine, ki potem uspešno izdelajo izjemno uporabne aplikacije za določen računalnik. Tudi pri nas jih je veliko, ki poti-hem snujejo načrt za take podvige. Kaj jim lahko rečete?
Janez Škrubej: Damo odprt izziv vsakemu. ki ima idejo in je ta ideja uporabna ali kakorkoli zanimiva za tržišče. Damo mu računalnik. da jo spravi v življenje. To pomeni, da vsak, vsaka skupina, ki ima idejo in nam dokaže, da je s to idejo moč prodreti na tržišče. lahko pričakuje pri nas popolno podporo pri uresničevanju svoje zamisli.
In trud. sredstva, ki jih bo taka skupina vložila v tak projekt?
Janez Škrubej: Nc bo jim žal. Če ho le ideja dobra. Zdrava, dobra ideja je danes vredna največ in zanjo smo pripravljeni odšteti denarna sredstva. Seveda računalnika ne moremo dati domov za igračkanje. Zato nam mora biti ide ja tako predočena. da jo bomo razumeli in videli njeno zanimivost in uporabnost. Take ideje iščemo in tudi dobro plačamo.
Še neka j: kot rečeno, vemo da je za uresničevanje takih idej nujen računalnik, in mi računamo, da bo naš Partner omogočil uresničitev takšnih načrtov, čim širšemu krogu vseh zainteresiranih, predvsem še mladih. Prav naš PARTNER je predviden, da bo prva stopnica pri uvajanju mladih strokovnjakov v svet računalništva, saj nudi široke možnosti kreativnega ustvarjanja aplikacij in ker je tudi cenovno dovolj konkurenten. Naredili bomo tudi vse. da postane ta računalnik laže dostopen — tudi cenovno.
Marsikoga zanima primerjava med vašo ponudbo in prednostjo nakupa od zunanjih proizvajalcev. Kaj lahko rečete o tem?
Janez Škrubelj: Mi že zdaj nudimo več. Čeprav še pred 2 leti nc bi mogli postaviti take trditve, ki vel ja za 90% potreb po računalnikih. Tak % namreč pokriva naš. seda j že sprejeti proizvodni program. Le 10% računalnikov je takih, ki jih je upravičeno uvažati. Predvsem so to več ji sistemi in še nekateri za posebna, izredno specifična opravila prirejeni računalniki. Vse ostale računalnike lahko nudimo mi. Pri tem naj dodam, da avtomatizacija neke tovarne ali uspostavitev optimalno učinkovitega informacijskega sistema ne nastane čez noč. Vedno so določene specifičnosti, ki jih kupec lahko še nadalje osvoji in mu potem, ko so osvojene
Velikokrat je slišati različna mnenja » Iskri DELTI. Vendar tudi marsikdaj tudi vidimo, da so mnenja ali splošne ocene izrečene na osnovi dve, tri ali celo več let starih podatkov. Kaj lahko rečete na to?
Janez Škrubej: Naš razvoj je v zadnjih letih vsekakor hitrejši kot so nekateri pripravljeni videti. Govoriti o ISKRI DELTI ne da bi se pozanimal za naš trenutni proizvodni program, razvojne dosežke in ponudbe, ki jih v tem trenutku vidimo, ali kilt je morda celo pomembneje, brez poznavanja naših ponudb v naslednjih mesecih, je seveda vprašljive vrednosti. Spet odvisno od problematike. V računalniški proizvodnji se že v letu dni spremeni toliko stvari, da je go-vorenje na osnovi takih podatkov neodgovorno. Da ne govorimo o službah za katere so že nekaj mesecev stari podatki lahko zastareli. To velja na splošno. Pogled v razvoj ISKRA DELTE pokaže, da velja za nas to še posebej. Samo iz primerjave lanskega, letošnjega in proizvodnega programa ter ponudb v letu 1984 lahko vidimo, da nas je popolnoma nespremenljivo ocenjevati na osnovi že leto dni starih informacij.
Želite še kaj povedati o deviznih prihrankih, ki jih dosegate z vašim proizvodnim programom?
Janez Škrubej: Da, tu so ob neposrednih prihrankih o katerih smo že govorili prisotni še posredni. Če se le ozremo po svetu, lahko vidimo, da svetovni proizvajalci prodajajo svoje računalniške sisteme neprimerno dražje tistim državam, ki nimajo lastne računalniške industrije, kot tistim, ki to industrijo imajo. Predvsem še ko gre za tako i-menovano prodajo sistemov na ključ. Tudi Jugoslavija ni pri tem izjema. In naša prisotnost že prisiljuje tuje firme, da znižujejo cene Tu je prihranek naši družbi, ki je dokajšen, čeprav ni nikjer zapisan. Nekatere nerazvite države tretjega sveta plačujejo računalniške sisteme tudi do trikrat dražje. Tega bi se morali bolj zavedati, predvsem ko govorimo o
tujih firmah, ki marsikdaj prav zaradi nas nastopajo dosti konkurenčnejše. Da ne govorimo o primerih ko tuja.firma s poklonom ali dobavo svojega računalnika pod izredno ugodnimi pogoji skuša razvrednosti nas, in zavzeti tržišče na katerem bi potem, ko bi obvladovala položaj spet takoj dvignila ceno svojim proizvodom.
Še na nekaj bi opozoril. Ni naključje, da se prav dobri izvozniki, najraje povezujejo z nami in naročajo naše računalniške sisteme. Tisti, ki so prodrli na svetovno tržišče, že vedo, da nudi povezovanje z domačim proizvajalcem veliko več prednosti kot je to morda sprva vidno, posebej še dolgoročno gledano.

Predvsem na osnovi lastnih razvojnih dosežkov
Kaj vse že lahko ponudite vašim kupcem, oz. kaj boste lahko ponudili v letu 1984?
Andrej Jerman — Blažič: Osnovni koncept DO ISKRA DELTA sloni na proizvodnji računalniških sistemov in perifernih enot, z maksimalno uporabo domače tehnologije in znanja, ter na osnovi najnovejših svetovnih dosežkov na tem področju. Glas ni proizvodi in najpomembnejša področja delovanja DO Iskra DELTA so:
—	poslovni računalniški sistemi in ustrezna aplikacijska programska oprema
—	procesni računalniški sistemi in ustrezna aplikacijska programska oprema
—	informacijski sistemi in računalniške mreže.
—	načrtovanje, instaliranje in vzdrževanje strojne in programske računalniške opreme
—	izobraževanje
—	informacijski inženiring
—	svetovanje
Modularnost in medsebojna kompatibilnost strojne opreme ter sistemske in aplikacijske programske opreme, interaktivno delo ter enostavnost uporabe vzdrževanja so najpomembnejše značilnosti, ki odlikujejo računalniške sisteme DELTA. ISKRA DELTA proizvaja družino računalniških sistemov, ki vključuje mikroračunalnike ter 16-bitne in 32-bitne male in srednje računalnike. 16 in 3 2-bit ni računalniki so osnovni gradniki informacijskih sistemov tako za področja tehnično-procesnih, kot
.LB Z M (T X- n sr rv x-
proizvodno-poslovnih obdelav. Ti računalniki so tudi najprimernejši za vzgojno-izo-braževalni in razvojno-raziskovalno dejavnost.
Nekaj besed bi še dodal o proizvodnji mikroračunalnikov oz. naših Partnerjev. Ta računalniški sistem, ki smo ga predstavili maja letos, je plod domačega razvoja. S sedanjimi zmogljivostmi v naši tovarni mikroračunalnikov v Kranju jih lahko naredimo že nad tisoč letno, skupno z ostalimi kooperanti — proizvajalci naših sistemov pa še več. ERA NOVKABEL iz Novega Sada jih bo letos že naredila 50, prihodnje leto pa pa vsaj 250. Željo po takšnem sodelovanju so pokazali tudi v SR Makedoniji.
Ob standardnem Partnerju imamo še nak-tere posebne izvedbe, od katerih naj omenim razvojni Partner, ki je namenjen razvijanju novih aplikacij, torej tudi za specifične potrebe naših kupcev.
Partner je plod domačega znanja. Mu bodo sledili večji, doma razviti računalniški stoterni?
Andrej Jerman—Blažič: Pravkar smo pred predstavitvijo našega novega 16—22 bitnega računalnika s tja do 4 MB internega spomina in 500 MB zunanjega spomina ter z možnostjo priključitve od 8 do 32 terminalov. Enako kot Partner je tudi ta produkt popolnoma domačega znanja.
Boste imeli dovolj strokovnjakov za tako hiter razvoj kot ga predvidevate?
Andrej Jerman-Blažič: V letošnjem letu je obiskalo naš izobraževalni center v Ljubljani že več kot 4000 sedanjih in bodočih uporabnikov naših računalniških sistemov. Takšno število je najbrž bolje razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da je že sedaj več kot četrtina ihstaliranih računalnikov v Jugoslaviji prišlo iz naše proizvodnje. Sicer pa glede usposabljanja naših kadrov lahko še dodam, da vabimo k sodelovanju povsod, kjer je strokovni potencial.
Zelo pomembno je pri tem tudi sodelovanje s proizvajalci raznih proizvodnih panog in raziskovalnimi institucijami v Jugoslaviji. Doslej smo jih 16 pritegnili k projektu našega jugoslovanskega računalniškega sistema. Rezultati so vsekakor obojestransko koristni in dobra vzpodbuda za nadaljnje osvajanje skupnih projektov. Omenim naj predvsem sodelovanje s TRS iz SR Hrvaške in z NOVKABLOM iz SAP Vojvodina, intenzivno pa se pogovarjamo še z Ei iz Niša.
Smo za povezovanje proizvajalcev računalniških sistemov v Jugoslaviji
Andrej Jerman-Blažič: Mi želimo prodreti v izvoz in nas sodelovanje zanima. Pobudo smo "dali vsem. Na žalost je odziv zelo slab. Razlog je predvsem v tem, da so ostali proizvajalci računalnikov preveč tesno vezani na svojega licenčnega partnerja in zato nimajo prostih rok.
Nič čudnega tudi ne bi bilo, če kdo od njih računa, da bo glede na naš hiter razvoj dobil večje ugodnosti od firme na katero je sedaj z licenco vezan.
Naš pogoj sodelovanja s tujimi partnerji je neomejena možnost lastnega razvoja, svobodno izbiranje ostalih partnerjev ter nikakršna omejitev glede izvoza, tako na zahod, kot vzhod, oz. v dežele tretjega sveta. Vsakega, ki izpolnjuje te pogoje pa vabimoz odprtimi rokami, da pristopi in po svoji možnosti prispeva k vzpostavitvi resnične iugoslovnske računalniške industrije.
B.C.
DO MIKROELEKTRONIKA
Mona Lisa v Mikroelektroniki
Prosti čas si človek obliku je glede na svoj interes, sposobnost, voljo in potrebo. Nekateri ga izkoristijo za dejavnost, ki dodatno povečuje družinski proračun, drugi pa v prostem času kot pomembnem delu človekovega življenja najdejo sprostitev v kakršnikoli dejavnosti, ki zaposluje njihovega duha. Če je tovrstno amatersko delo ponujeno tudi drugim, je s tem dosežen in presežen prvotni cilj in namen amaterskega ustvarjanja.
V Mikroelektroniki, kjer so v okviru Sindikata pripravili razstavo likovnih del dveh članov kolektiva, smo ob tej priložnosti spregovorili z avtorjem«.
DARE LAMOVEC, star 29 let, je v ME tri leta, dela pa v pomožni tehnologiji, kjer oskrbujejo tovarno z dušikom, vodo itd. Slikarstvo ni edini njegov hobi. saj je pred leti tekmoval s kajakom. »To je zahtevalo veliko časa, potovanj, za kar je zdaj veliko premalo časa,« je povedal. Kakih šest let se amatersko ukvarja z različnimi likovnimi izrazi. Včasih je to risba, v zadnjem času pa vse pogosteje olje.
»Kakšni, kateri motivi te privlačijo?«
»Rad slikam hiše, stare, predvsem detajle, pa vodo... zelo realistično prenašam te stvari na platno. Rad imam slovenske, narodne motive. Veliko jih gre v pozabo, zato se vendarle navidez droben detajl lahko na platnu ohrani.«
»Te risba kot likovni izraz ne zanima več?«
»O, še. Izdelal sem v zadnjem času nekaj motivov iz sveta znanstvene fantastike, vendar je tega še premalo za razstavo.«
»Katera od razstavljenih slik ti je najbolj pri srcu?«
»Morda Zelenica z jezerom. To sem napravil leta 82. Bil sem tam, vendar sem delal po spominu. Videl sem veliko podobnih motivov v knjigi o slovenskih
lepotah in hotel sem preizkusiti, ali lahko kaj od tega tudi sam prenesem na platno. Kako mi je to uspelo, lahko bolje povedo drugi.«
DUŠAN BITENC, prav tako iz Ljubljane, star 29 let, dela kot tehnolog v montaži integriranih vezij. Navdušenje za likovno umetnost je pravzaprav prinesel iz vo jske, k jer je imel nekaj kolegov, ki so se ukvarjali s tem, pa atelje, kjr so lahko delali.
»Risal sem rad že od nekdaj, s svinčnikom. V letih od 74 do 76, pa sem naredil največ, v večini v olju. Narava, portreti pa posebej, me vprivlačijo. Preizkus znanega je Klansko jezero, ki mi je morda od razstavljenih del najbolj pri srcu, pa tudi obiskovalcem je bilo všeč. Portret pa me vendar najbolj zanima in moj vzor za portretiranje je prav gotovo Ivana Kobilica.«
Mona Lisa je kot znana likovna stvaritev takoj pritegnila našo pozornost.
Dušan pa jo je napravil po prospektu iz Louvra. Težko je seveda oceniti vrednost razstavljenega, če nisi strokovnjak. Oba, Dare in Dušan, bi si želela kakšno strokovno oceno svojih del, seveda pa za oba velja, da sta predvsem ljubitelja te umetnosti, ki s tovrstnim ustvarjalnim delom želita izpolniti svoj prosti čas. To, da so si njuni sodelavci v Mikroelektroniki lahko ogledali razstavo, da so ob tem kaj povedali, komentirali, pa jima vendarle daje vzpodbudo, da s tem delom nadaljujeta. V knjigo vtisov pa so obiskovalci med drugim zapisali:
»To je presenečenje in veselje ob spoznaju o takih ljudeh v svojem kolektivu!«
»Užitek je pogledati še kaj drugega kot chip (integrirana ploščica) v našem okolju!«
»Takoj bi imela eno sliko doma!«
Ta želj a se obiskovalki razstave ni uresničila, saj nobeden od njiju ne slika, da bi prodajal. Razstava in ta zapis o njej naj bo vzpodbuda še komu, ponuja pa se morda tudi izmenjava podobnih razstav.	Milan Krapež
Dare Lahovec in Dušan Bitenc.
DO KONDENZATORJI SEMIČ
Imamo vse pogoje za še večji razmah inovativne dejavnosti
Pavle Zajc, inženir elektrotehnike, je v Iskrini semiški delovni organizaciji koordinator vrednostne cenitve množične inventivne dejavnosti, ali preprosteje povedano, skrbi in ukvarja se z izumi in inovacijami v svoji delovni organizaciji. Zato smo pogovor z njim posvetili izključno tej problematiki.
r-
. ' * *
V računskem centru Iskre Delte v Ljubljani.
išfH n«
Končna kontrola sistema Partner v Kranju.
Znano je, da je v vaši delovni organizaciji inovacijska dejavnost sorazmerno dobro razvita v primerjavi z drugimi Iskrinimi delovnimi organizacijami. Zanima nas, kakšno je trenutno stanje na tem področju, seveda pa tudi nekoliko iz zgodovine tega področja pri vas.
»Naj začnem najprej z zgodovino. Naša služba, ki se ukvarja z inovativno dejavnostjo, je bila ustanovljena pred nekaj leti, vendar vmes dve leti ni delovala, ker je odšel moj predhodnik, ki je delal na tem področju, na drugo delovno dolžnost. V tem času ni bilo nikogar, ki bi se poklicno ukvarjal z inovacijami. Pred dobrim letom in pol sem bil torej postavljen na to delovno dolžnost. Medtem se je nabralo precej predlogov, ki so čakali neobdelani in tudi inovacije so zaradi tega stagnirale. V zadnjem času pa je teh prijav že precej.«
Kdo so ti ljudje — ali delavci — neposredni proizvajalci ali tehniki, ki predlagajo inovacije in kako jih realizirate?
»Največ inovacijskih predlogov dobimo od kadrov s poklicno izobrazbo to so predvsem vzdrževalci v redni proizvodnji, na montaži, manj pa je prijav od kadra s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Za to pa je precej kriv naš pravilnik, kjer ni natančno opredeljeno, kaj s tega področja sodi v službeno dolžnost. Zato so bili predlogi, ki jih je posredoval omenjeni kader, zavrnjeni, kerso na podlagi pravilnika smatrali, da li delavci niso upravičeni do stimulacije
To po mojem seveda ni prav. Zdi se mi, da bi bilo treba izredne inovacije, ki ne prinašajo samo prihranka, ampak verjetno tudi prodor na Irg, zlasti v času bitke za izvoz in gospodarske stabilizacije, posebej stimulirati. Zato pa je seveda potrebno spremeniti pravilnike in ustvariti vzdušje med ljudmi ter jih spodbuditi za napredek na tem področju. Nobenega dvoma ni, da v naših kadrih ležijo ogromne skrite ustvarjalne rezerve.
Res je stari pravilnik to izključeval. V letošnjem letu pa smo sprejeli nov pravilnik, v katerem je to jasno opredeljeno. Zdaj imajo tudi kadri, ki se tudi poklicno ukvarjajo z razvojno dejavnostjo, možnost prijaviti razne izboljšave. Vendar pa še vedno ne prihaja dovolj prijav izboljšav, kar je posledica predpi-
sov prejšnjega pravilnika, ki je toizklju-čeval in zaviral. Pričakujem pa. da bo po sprejemu novega pravilnika prihajalo vse več inovativnih predlogov prav od tehničnega kadra in iz razvoja«.
Koliko prijav pa imate letno, koliko jih praktično uresničite in koliko znaša prihranek v enem letu?
»Pred tremi leti, ko se s tem področjem ni nihče ukvarjal poklicno, je bilo predloženih osem prijav. Takoj naslednje leto je prišlo okoli 30 prijav, lani 54 prijav, letos pa 35 prijav. Izmed vseh teh prijav so realizirane približno tri četrtine, ostale pa niso uporabne.
O prihranku hi težko povedal kaj natančneje; predlanskim je znašal približno pol stare milijarde dinarjev, lani nekoliko manj, letos pa bo prihranek zagotovo znašal čez staro milijardo dinarjev. Ti prihranki se povečujejo . L.etos je bila vložena prijava za izum -stroj za previjanje z desnega koluta nie-talizirane plastične folije na levega in obratno. Ta predlog bo prinesel največ čistega prihranka. Perspektiva je, da bomo	ta	izum	uporabljali še
dolga leta. To je predvsem prihranek na metalizirani plastični foliji, ki smo jo prej tretirali kot tehnološki izmet, s tem strojem pa jo lahko previ-
jamo in ponovno uporabimo v proizvodnji.
Plastična folija je iz uvoza, zato bo ta izum precej pripomogel k zmanjšanju stroškov uvoza.«
V Iskri zdaj precej govorimo o krožkih, s katerimi bi radi še bolj razvili in podprli inovacijsko dejavnost. Kako pa je s tem pri vas?
»Trenutno imamo v naši proizvodnji organizirana dva krožka, in sicer v TOZD za odpravo radiofrekvenčnih motenj. Krožka sicer delujeta, vendar nista še dala pomembnejših rezultatov mislim pa da je treba krožke še naprej razvijati in organizirati«.
Iz najinega razgovora lahko vidim, da zelo podpirate inovacijsko dejavnost. Kako pa je s konkretno materialno sti mulacijo inovatorjev?
»Po novem pravilniku je materialna stimulacija veliko boljša kot jo je dopuščal stari pravilnik. Naj navedem nekaj primerov: predlagatelj nekega povprečnega predloga, ki se ne da točno ovrednotiti, dobi okrog milijon starih din nagrade. Za predloge, ki se dajo ovrednotiti, dobijo predlagatelji nagrado v višini 10% od vrednosti inovacije oz. prihranka.
Iz povedanega vidimo, da so delavci kar dobro stimulirani. Inovativna dejavnost se širi in prihaja v zavest vseh delavcev, ki neposredno sodelujejo v procesu proizvodnje; perspektive so tudi dobre, in ker se moramo v dani situaciji naslanjati izključno na svoje sile, je to še toliko bolj pomembno.
Prepričan sem, da bo vse to ugodno vplivalo na vzdušje in voljo za naprej in da se bo inovativna dejavnost veliko bolj razvijala, kot se je do sedaj, čeprav se zavedamo,’ da smo praktično šele na začetku. Nov pravilnik bo naše delavce zagotovo spodbudil k prijavljanju izboljšav, k čemer bodo prispevale svoj delež tudi materialne stimulacije.«
DZ.
TOZD. ANTENE. VRHNIKA— V vrhniški osnovni organizacijisindikalaso imeli letošnji občni zbor sindikata v petek, 23. 12. 1983. Nasestamku, ki so ga pripravili kar v proizvodnem prostoru antenske proizvodnje, so pregledali in kritično ocenili dosedanje delo in se dogovorili za delovne usmeritve v prihodnjem mandatnem obdobju. Izvolili so tudi novo vodstvo osnovne organizacije; predsednik bo tudi v prihodnjem dveletnem obdobju LA DO HORVA T. ki si je z delom v preteklih dveh letih pridobil zaupanje sodelavcev.
DVAJSET LET TOVARNE POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH
~	-X
ZGODOVINA, REZULTATI DELA IN INOVACIJE V TRBOVELJSKIH POLPREVODNIKIH OB 20-LETNICI TEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA
Osrednja slovesnost ob jubileju bo 14. januarja v Delavskem domu v Trbovljah, 7. januarja pa bodo vrata tovarne odprta za občane, ki si bodo lahko ogledali proizvodnjo. O praznovanju jubileja bomo podrobno poročali. danes pa predstavljamo zgodovino tega kolektiva, kot jo je orisal Miha ŽAGAR, vodja samoupravnega in splošnega področja, rezultate dela in pogled v prihodnost, o čemer poroča vodja proizvodnje Olga MALGAJ in inovacijsko dejavnost, kot jo predstavlja Pavle HACIN, vodja vzdrževanja;
___________________________V
Polprevodniki od ustanovitve
do danes
Do odločitve za izgradnjo tovarne polprevodnikov v Trbovljah je prišlo konec leta 1962. Zakaj prav v Trbovljah?
Več razlogov je bilo za takšno odločitev. Precej nezaposlenih žensk, izdelovanje pol-prevodniških elementov je drobno delo, za katerega so izkušnje pokazale, da ga ženske lažje opravljajo, poleg tega pa pripravljenost gospodarstva občine Trbovlje.
Tovarna polprevodnikov Trbovlje je bila ustanovljena s sklepom DS Podjetja Iskra Kranj dne 26. 12. 1963, s pričetkom poslovanja 1. 4. 1964. Takratni proizvodni program je obsegal diode, tranzistorje in Se-elemente.
Sama tovarna je bila zgrajena leta 1966 in so se vanjo preselili delavci, ki so bili že od 1963.1eta razmeščeni po vseh Trbovljah. Žal pa tovarna ni bila nikoli do konca dograjena in ker ni bilo klimatizacije proizvodnih prostorov, je bilo delo v tej tovarni še posebno težko. Oprema, ki je bila takrat uvožena po licenci SGS iz Milana je bila zastarela inz njo ni bilo več možno izdelati proizvodov kot jih je zahteval trg. Ker so bila s tem investicijska sredstva izčrpana, je bila tovarna primorana poiskati druge možnosti za nov; modernejši program.
V letu 1967 je bila sklenjena licenčna pogodba o prenosu modernejše tehnologije z ameriško firmo GE. Realizacija te pogodbe je bila minimalna, ker ni bilo finančnih sredstev.
Zaradi dejstva, da so bila v izgradnjo,
opremo ter tehnologijo vložena precejšnja investicijska sredstva, ki niso dala ustreznih proizvodnih in finančnih rezultatov, je imela tovarna iz leta v leto večje ekonomske težave. Zaradi teh težav se je takratno vodstvo odločilo za skupno poslovanje z ameriško firmo Knapič, ki je sicer ponujala bistveno povečanje proizvodnje in prodaje. Žal pa to skupno poslovanje tovarni ni prineslo napredka, ampak se je izguba še povečala.
To je bil kratek opis težav in nepravilnih usmeritev, ki so povečale izgubo in ustvarjale v kolektivu nezadovoljstvo in nezaupanje. V tistem času je bil tudi vsak poskus DPO in posameznih delavcev, ki so v takšna vlaganja dvomili in si želeli boljše poslovanje, s strani vodstva zavrnjen.
V	letih 1972/73 pa so DPO in vsi delavci ostro izpostavili vprašanje, kako naprej, da se izkopljemo iz vseh težav in izgub. Postavljena je bila zahteva po zamenjavi nekaterih vodilnih delavcev in prekinitev pogodbe s firmo Knapič, katere obveznosti je izpolnjevala le tovarna. Zamenjalo se je vodstvo tovarne in pogodba je bila prekinjena v letu 1974. Delavci smo se na zborih odločili, da bomo delali ob prostih sobotah za sanacijo tovarne, nismo zviševali osebnih dohodkov, delili smo si minimalni regres, povečali smo produktivnost in izboljšali disciplino. Z eno besedo, zategnili smo pas in, sklenili, da enkrat za vselej izplavamo iz izgub.
V	letu 1975 je bila na pobudo DS in DPO imenovana komisija iz raznih strokovnih
profilov na nivoju SOZD Iskra, občine in naše TO, ki je ocenila poslovanje in perspektive naše TO. Osnovna naloga je bila, oceniti, ali je potrebno proizvodnjo preusmeriti ali nadaljevati s polprevodniško tehnologijo.
Zaključki so pokazali, da imajo polprevodniki bodočnosti in da je potrebno tovarno sanirati. Za sanacijski program smo dobili tudi potrebna finančna sredstva. Še naprej smo se delavci polprevodnikov odrekali marsičemu. Z osebnimi dohodki smo bili ne samo v republiškem merilu ampak tudi v občinskem med zadnjimi, za stanovanja ni bilo sredstev, obveznosti do družbe nismo mogli pokriti.
I cjda delavec Polprevodnikov se je v teh časih kalil v dobrega in gospodarnega delavca. Da .bi dosegli še boljše rezultate smo se delavci odločili, da naj vodstvo tovarne prevzame človek, ki je s tovarno zrastel, ki pozna njene probleme in ljudi. Zavedali smo se, da se moramo opreti na svoje znanje, na naše strokovne kadre, da moramo vsako akcijo izpeljati skupno, s samoupravnim dogovarjanjem, da mora biti o vsaki akciji in odločitvi obveščen vsak delavec in da vsak lahko svetuje in predlaga boljše rešitve. In tako smo v letu 1976 prvič poslovali brez izgube.
Uspeh nad premaganimi težavami nas ni uspaval, ampak nas je vzpodbujal, da smo še naprej zavzeto, kritično in še z večjo vnemo delali, iskali napake in jih odstranjevali. Kljub temu, da smo imeli v času izgub 90 odstotne in 80 odstotne osebne dohodke, da smo delali za sanacijo tovarne ob prostih sobotah pa nismo pozabili na solidarnost. Skromna sredstva, ki jih je imela OOS namenjena za piknik smo namenili za pomoč ljudem ob potresu, sredstva za proslavo ob Dnevu žena smo namenili za bolnišnico v Trbovljah, dali smo sredstva za sanacijo TO Žužemberk itd.
Vsemu temu smo se delavci prostovoljno odrekali, ker smo se zavfedali, da je tudi nam družba že veliko pomagala in da je zdaj na nas, da ji ta dolg vračamo.
Po letu 1974, ko je v naši TO dejansko zaživelo samoupravljanje pa nismo mislili samo na obveznosti do dela. V tem času smo organizirali obratno ambulanto, uredili toplo malico, ki jo prejema vsak delavec brezplačno, kjer je bilo mogoče zmanjševali nočno delo žena in v okviru možnosti poskrbeli, da so delavke, ki niso imele urejenega varstva, delale samo v eni izmeni. S pomočjo
kluba samoupravljavcev smo organizirali seminarje za delegate v SIS in samoupravne organe, itd. Bili smo tudi ena prvih TO, ki je navezala stike s šolo in kulturnimi društvi ter organizirali proslave v tovarni ter tako dejansko približali kulturo delavcu v okolju v katerem dela.
Od leta 1976 naprej je bilo za nas vsako leto uspešnejše in tako smo že v lanskem letu odplačali vse obveznosti do družbe in sanacijske kredite.
V	srednjeročnem planu 1976-80 smo začrtane cilje v celoti dosegli in presegli, tako v dohodkovnih kategorijah kot v doseženi proizvodnji in produktivnosti. Iskali smo dodatne možnosti v tehnologiji in kvaliteti, boljšem urejanju delovnih operacij, izdelavi opreme preko kooperantov kot nadomestilo za uvoz. Fizični obseg proizvodnje smo povečali zelo optimistično, saj je bilo to za nas gonilna sila. Obveznosti do družbe, ki jih je TO dobila v času sanacije, so skupaj v celoti vrnjene, poleg tega pa je ustvarjena tolikšna akumulacija, kr bo oh družbeni pomoči omogočala izboljšanje pogojev poslovanja / novo investicijo.
V	delitvi dohodka smo se obnašali racionalno, saj smo vseskozi namenjali velik del dohodka za poslovni sklad in razširitev materialne osnove dela. Zavedali smo se, da smo oh sanaciji dobili v uporabo velik del družbenih sredstev, družbeni dogovor o določanju delitve čistega dohodka pa smo v celoti spoštovali.
Sklad skupne porabe smo si oblikovali tako, da smo v čimvečji meri zadovoljili dejanske potrebe naših delavcev (stanovanja, individualna izgradnja, počitniški dom in izobraževanje).
Za takšen uspeh je bilo potrebno veliko odrekanja zlasti pa trdega dela, discipline in
samoupravne zavesti ter povezanosti vod- i stva tovarne z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, katerih organiziranost se je izredno poveča- ! la. Samoupravljanje je bilo na primerni viši- , ni, kar je razvidno iz vseh družbenih priznanj, ki smo jih v tem času prejeli: 1980 -prvojunijsko nagrado občine Trbovlje na področju gospodarjenja, 1980 - prvomajsko povelje Zveze sindikatov Jugoslavije in j 1982 — plaketo kluba samoupravljalcev Jugoslavije.
Nagrajevanje po delu se je nenehno izpopolnjevalo z objektivnimi kriteriji, s poudarkom na doseženih rezultatih proizvodnje, izvoza ter kvalitete. Izredno velik poudarek je bil dan izboljšanju in uvajanju nove tehnologije in inovacijam. Vse to smo dosegli s stalnim aktivnim razvojem samoupravljanja, delovanjem sindikalnih skupin, sprotnim dogovarjanjem, informiranjem, koordinacijo vseh subjektov, sprotnim preverjanjem doseganja rezultatov in predlaganjem ukrepov.
V letih 1975 -80 začrtana poslovna politika se še vedno potrjuje kot pravilna, tudi v sedanjem stabilizacijskem obdobju, saj jo TO brez bistvenih sprememb še vedno izvaja in s svojim poslovanjem dosega zelo ugodne poslovne rezultate, saj je naša TO med vodilnimi v svoji podskupini panoge v Jugoslaviji ter največji izvoznik izdelkov v Trbovljah s 228,7 odstotnim pokrivanjem uvoza z izvozom.
Več sredstev smo namenili tudi za stano- i vanjsko izgradnjo in več pozornosti posvetili družbenemu standardu. Glede obveščanja smo naredili veliko.Kljub temu, da imamo v SOZD Iskra glasilo in da ga imamo tudi v DO 1EZE smo čutili, da nam manjka informiranje, ki bi bilo preprosto in razumljivo vsakemu delavcu.
r	h
Razmišljamo, ustvarjamo
K dobrim rezultatom v preteklem obdobju je prispevala tudi inovacijska de javnost, ki je v naši tovarni ure jena že od leta 1976. To ne pomeni, dapre j ni bilo inventivne dejavnosti. Bila je. le da ni bilo urejeno evidentiranje in stimuliranje inovator jev. Po letu 1976 pa se je ta dejavnost močno okrepila, saj smo imeli vsako leto prijavljenih povprečno 21. v letu 1983 pa celo 53 inovacijskih prispevkov.
Kako koristna je inovaci jska dejavnost lahko vidimo iz prihrankov, ki so bili ustvarjeni z doslej realiziranimi dosežki. Ta prihranek znaša kar 13.285.601,00 din. Avtorji in soavtorji, ki so prijavili te dosežke, pa so dobili izplačane nagrade v skupni višini 968.209,92 din. Iz teh podatkov lahko vidimo. da ima inovaci jska dejavnost res znaten delež pri napredku tovarne, še pomembnejšo vlogo pa so dobile inovacije v teh zaostrenih pogojih gospodar-jenja. ko je nabava uvoženih reprodukcijskih materialov, strojev in rezervnih delov zelo otežkočena in okrnjena.
Dosedanja inovacijska dejavnost je dokazala, da smo sposobni rešiti veliko tehničnih problemov doma z domačimi materiali in sredstvi. Pri inventivnem delovanju se je potrebno zavedati dejstva, da je lahko navidezno še tako majhen dosežek zelo koristen, saj v določenih okoliščinah ustvari ogromne prihranke. V velikem številu prijav pa se gotovo najdejo tudi rešitve. ki so tako izvirne, da ustrezajo celo za patentiran je, kar smo v naši praksi tudi že dokazali.
V______________________________________________________J
'V
v* ^
Dušan Zeljeznov
»Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!«
Ti argumenti, zlasti zadnji, so zmagali, in poslanik je pripravil za blizu štirideset ljudi kosilo, na katero so bili povabljeni ne samo ministri in načelniki štabov, marveč tudi nekateri njihovi po rangu najvišji sodelavci. Ruska politična policija, NKVD, je vztrajala na tem, da mora britansko poslaništvo preiskati od vrha do tal, in pred Stalinovim prihodom je pogledala za vsaka vrata in pod vsako blazino; približno petdeset ruskih policajev z lastnim komandantom se je postavilo k vratom in oknom. Tudi ameriških varnostnih organov je bilo mnogo. Vse je šlo gladko. Stalin je prišel z močno stražo in bilje zelo dobre volje; predsednik se nam je z žarečim obrazom ljubeznivo smehljal s svojega stola na kolesih.
To kosilo sodi med najbolj znamenite dogodke mojega življenja. Na moji desnici je sedel predsednik Združenih držav, na levici pa gospodar Rusije. Skupaj smo kontrolirali daleč največje pomorske sile in tri četrtine vseh letalskih sil sveta; vodili smo armade blizu dvajset milijonov mož, ki so bili najstrašnejšo vojno v zgodovini človeštva. Nisem si mogel kaj, da ne bi čutil zadovoljstva spričo dolge poti, ki smo jo bili prehodili od poletja 1940 na poti k zmagi. Takrat smo bili navezani zgolj nase, če ne računamo našega ladjevja in naših letalskih sil, smo praktično stali neoboroženi proti zmagoviti, nezlomljeni moči Nemčije in Italije, ki sta imeli v rokah skoraj vso Evropo in njene vire. Predsednik Roosevelt mi je podaril za rojstni dan krasno perzijsko porcelanasto vazo. Ko sem se vračal domov, se je razbila na kose, pa so jo zelo dobro zlepili in sodi med moje najdragocenejše zaklade.
Med kosilom sem se z visokimi gosti zelo prijetno zabaval. Stalin je ponovil svoje na sejah zastavljeno vprašanje: »Kdo bo poveljeval Overlordu?« Rekel sem, da se predsednik še ni povsem odločil; ne dvomim pa, da bo izbral generala Marshalla. General je sedel nedaleč nasproti naju. Stalin je bil videti zelo zadovoljen. Potem je napeljal pogovor na generala Brooka. Ta, je menil Stalin, nima rad Rusov. Ko smo se v avgustu 1942 prvič sestali v Moskvi, je bil nasproti našim ljudem zelo grob. Ta vtis sem skušal razpršiti s pripombo, da vojaki radi govore odkrito, če obravnavajo s svojimi poklicnimi kolegi strateške probleme. Stalin je odgovoril, da so mu zato tembolj všeč. Ozrl se je na Brooka in pogled se mu je ustavil na njem.
Ob ustreznem trenutku sem vstal in nazdravil mojim visokim gostom; predsednik mi je želel zdravja in še mnogo srečnih let. Stalin se mu je pridružil v podobnem smislu.
Skladno z rusko tradicijo je sledilo mnogo neprisiljenih zdravic, za bankete takšne
vrste zelo lep običaj. Hopkins, ki je bil zelo dobre volje, je dejal: »Angleško ustavo sem preučeval dolgo in podrobno; napisana je prav tako malo, kakor niso pooblastila in sestava vojne vlade natančno določena. Sad tega preučevanja je bil sklep, da se določbe britanske ustave in pooblastila vojne vlade zmerom glase tako, kakor vsakikrat želi VVinston Churchill.« To je vzbudilo splošen smeh. Bralec te knjige gotovo ve, kako malo je držala ta, v šali izrečena trditev. Priznam, da sem v vodenju vojnih zadev užival lojalno podporo mojih vladnih tovarišev in parlamenta morda v tako veliki meri, kakor se to še nikoli ni zgodilo, in da so me preglasovali samo v redkih važnih vprašanjih! Ob več priložnostih pa sem ponosno spomnil oba moja velika kolega na to, da sem edini v našem trozvezdju, ki bi ga lahko na podlagi glasovanja Spodnjega doma, izvoljenega na tajnih in splošnih volitvah, vsak čas odstranili s položaja in da sem bil dan za dnem pod kontrolo vojne vlade, sestavljene iz vseh političnih strank Velike Britanije. Predsednikova funkcijska doba je natanko določena in njegova oblast ne samo kot predsednika, marveč tudi kot vrhovnega poveljnika je po ameriški ustavi tako rekoč absolutum. Stalin je menda — in takrat je bil tudi res — v Rusiji vsemogočen. Oba sta lahko ukazovala; jaz pa sem moral prepričevati in prigovarjati. Bil pa sem vesel, da je bilo tako. Ta sistem je sicer terjal delo in napore, nisem pa imel nobenega razloga, da bi se pritoževal čez rezultate.
V nadaljevanju kosila smo slišali mnogo govorov in večina veljakov, kakor Molotov in general Marshall, je pri tem sodelovala. Najbolj pa se mi je vtisnil v spomin govor generala Brooka. Tu povzemam poročilo, ki ga je ljubeznivo napisal zame.
»Približno sredi kosila mi je predsednik v zdravici želel vse najboljše in omenil čas, ko je moj oče obiskal v Hyde Parku njegovega očeta. Že je hotel zaključiti zdravico — in mislil sem že, da bo zelo lahko nanjo odgovoriti — ko je vstal Stalin in rekel, da bi on rad zaključil govor. Njegove besede so izzvenele tako, ko da nisem izpričal nasproti Rdeči armadi pravih prijateljskih čustev in da nisem dovolj cenil njenih vojaških vrlin; rekel je, da upa, da bom vojakom Rdeče armade v prihodnje izkazoval več tovarištva.
Ti očitki so me zelo presenetili, saj si kar nisem mogel misliti, na kaj se opirajo. Toda Stalina sem že dovolj dobro poznal, in vedel sem, da bi izgubil v njegovih očeh vse spoštovanje, ki mi ga je morda kdajkoli izkazoval, če bi šel molče prek teh očitkov, in da bi me tudi v prihodnje napadal.
Zato sem vstal in se najprej predsedniku prisrčno zahvalil za tople besede, potlej pa sem se obrnil na Stalina s približno naslednjim nagovorom:
»In zdaj, gospod maršal, bi rad spregovoril o vaši zdravici. Presenečen sem, da se vam je zdelo potrebno izgovoriti proti meni očitke, ki so brez sleherne podlage. Spominjali se boste, da je gospod ministrski predsednik Churchill, ko smo danes dopoldne govorili o slepilnih ukrepih, rekel: V vojni mora biti resnica obdana s telesno stražo laži. Spominjali se boste tudi. da ste sami rekli, kako ste pri vseh vaših velikih ofenzivah prikrivali svetu vaše namene. Povedali ste nam, da ste vaše tankovske in letalske atrape vedno zbrali na frontah, ki so bile videti trenutno važne, vtem ko ste vaše prave namene skrivali pod plaščem absolutne skrivnosti.
Gospod maršal, dali ste se preslepiti tankovskim in letalskim atrapom in prezrli ste moj občutek pravega prijateljstva do Rdeče armade prav tako, kakor moje odkritosrčno tovarištvo do vseh vaših vojakov.
Ko je Pavlov prevedel govor stavek za stavkom, sem napeto opazoval izraz na Stalinovem obrazu. Bil je neprediren. Na koncu pa se je obrnil k meni in mi rekel z očitnim ugodjem: »Možmi je všeč. Kaže, da je pravega kova. Naknadno moram govoriti z njim.«
Končno smo se napotili v predsobo, kjer smo se razdelili v neprisiljene skupine. Imel sem občutek večje solidarnosti in boljšega tovarištva, kakor kdajkoli prej od ustanovitve velike alianse. Randolpha in Sare nisem povabil na kosilo; prišla sta v dvorano samo, ko so mi nazdravljali za moj rojstni dan; Stalin je stopil z njima v stran in ju prisrčno pozdravil. Predsednik ju je že poznal.
Ko sem hodil po dvorani, sem opazil Stalina v majhnem krogu na štiri oči z »Brookie-
jem«, kakor sem imenoval načelnik8*ieg zaključuje takole:
»Ko smo odšli iz sobe, mi je prerf'% spregovoril o resnici in lažeh. Ni si nA,
es'V
govor na Stalinovo zdravico ni zgre5’Ha
predsobi ponoviti. Stopil sem k Stalinliki det sem bil, da se mu je zdelo potreb11^.
* * * v ' 1 • . v-* v* .»s- s a e w J X- t-VI I a/ v' - -	, 1
takoj odgovoril: Najboljša prijateljsl'‘ki mi je stisnil roko,«	1
Meni se je zdelo, da so se zdaj vsi Ar, sproti mojemu prijatelju na spoštov\>j ostalo neomajno do konca vojne. I Razšli smo se menda po drugi uri ziTša tudi predsednik se je napotil v sovje*9niš sem legel v posteljo z občutkom, das%, res srečen dan.«
JAJCE, TOREK, 30. NOVEMBRA
Ob drugi uri novega dne, torka \|. AVNOJ prekinjeno, da bi se lahko na‘o s sedstvo AVNOJ. Na odru doma kul*u'i $ sedstva in kar stoje, zbrani okrog dr- iar svojo prvo, enourno sejo. Uradni zap1!^ bra 1943 se glasi:
»Začetek ob 2. uri popolnoči na ]
Predsedoval: predsednik AVNOJ si(j| Navzoči: podpredsedniki AVNO'{ja Marko Vujačič; sekretsrja: Rodoljut,{ič Broz Tito, Babovič Spasenija, Belodja novič dr. Vojislav, Opačič Stanko-9% Aleksandar, Ribnikar Vladislav, Ste'1^ dr. Vladimir, Frol Frane, Gregorič Magovac Božidar, Preka Aleksandar V
Jeras Josip, Kardelj Edvard, Kidrič B°{i( vič Osman, Krce Pavao, Sudžuka MAu
Ante in Sremac dr. Zlatan; Odsotnk P\ Nikola, Karamatijevič Jevstatije. Opa Blagoje, Petrovič Nikola, Pri biče vic “Na Hebrang Andrija, Krajačič Ivan, 1>?N Bevk France, Leskošek Franc, Milja11'*?,
ski Mihailo, Pop-Tomov Vlado.
Predsednik dr. Ivan Ribar: ZačenjAn
arodne .osvoboditve Jugoslavije.
ZaPt
Čolakovič.
Za to našo prvo sejo predlagam na^e 1. Odločanje o predlogu slovenske ® gem plenumu AVNOJ in katerega je P 7
deli naziv maršala Jugoslavije. .
2.	Odločanje o imenovanju način11 An
3.	Odločanje o priključitvi Slovensk% tiranih delov Slovenije svobodni SklVe r; Ij učit vi Istre in drugih delov anektira111"!! Jugoslaviji.
Pogled na tovarno polprevodnikov v Trbovljah.
Na pobudo OOS in ZSMS smo pričeli izdajati informator, to je Interni poročevalec, v katerem je zajeta vsa proizvodna problematika in delo vseh DPO, delegacij in samoupravnih organov. Veliko pa smo dosegli z obveščanjem po sindikalnih enotah, kjer lahko vsak delavec o problemih bolj sproščeno razpravlja. Zaradi tolikšne aktivnosti pri poslovanju TO nam akcija ob zaključnih računih ni bila nova naloga. Mi vsi v TO želimo biti obveščeni o rezultatih dela vsak dan.
V tovarni trenutno združuje delo h04 delavcev, od katerih je kar 492 žensk, 13 od-
Ob jubilejih se običajno ozremo na prehojeno pot v preteklosti, ocenimo rezultate dela in z veliko mero optimizma, volje do dela. samoupravne zavesti podpremo ambiciozne načrte za še boljše rezultate v prihodnosti. Morda je ob takšnih prilikah dovoljeno, da rezultate lastnega dela ocenjujemo manj kritično, vendar še vedno realno, posebno s širšega družbenega vidika. Ko se o rezultatih dela vsakodnevno pogovarjamo na poslovodnem in samoupravnem nivoju ter v družbenopolitičnih organizacijah, je naš cilj najti in opozoriti na vsako pomanjkljivost, ki ob sicer dobrih rezultatih onemogoča, da bi le-ti bili še boljši. Tako kritično smo v naši temeljni organizaciji tudi
stoikov delavcev pa je prišlo iz. drugih republik in pokrajin. Smo sorazmerno mlad kolektiv, saj je naša povprečna starost cca 3(1 let z 11-letnimi delovnimi izkušnjami, k čemur pa največ pripomore 251) mladincev.
Po dejanski izobrazbi imamo naslednjo strukturo:	
nekvalificirani	177
polkvalifici rani	203
kvalificirani	145
srednja izobrazba	98
višja izobrazba	23
visoka izobrazba	18
vajeni ocenjevati svoje delo. Zato naj bo današnja ocena manj kritična, saj ima namen seznaniti z doseženimi realnimi rezultati. ki v primerjavi s planskimi in s sorodnimi organizacijami združenega dela v dejavnosti dajo vtis dobrega poslovanja.
V jubilejnem, dvajsetem letu poslovanja bomo realizirali 886 milijonov din celotnega prihodka in, kar je bolj pomembno, 436 milijonov din dohodka ali 19% več kot smo načrtovali. Proizvedli bomo cca 150 milijonov kosov elementov, kar je 3.4-krat več kot v letu 1975 in 1,45 — krat več kot v letu 1980. Celotni prihodek ustvarjamo s prodajo v tujino v višini 45%. razliko pa na domačem trgu. Že ta podatek označuje našo
izvozno orientacijo, ki je dolgoročno začrtana. Izvažamo predvsem v razvite države, na področje vzhodno evropskih držav ter nekaj tudi v države v razvoju. Med našimi najpomembnejšimi kupci so Unitra na Poljskem ter Motorola v Franciji. KOVO na Češkem. Thorn v Angliji, s katerimi imamo podpisane dolgoročne kooperacijske pogodbe o poslovnem sodelovanju. Sicer pa smo za veliko naših izdelkov našli tržišče v ZDA. Nemčiji. Argentini. Mehiki, na Švedskem. Tako bomo v letu 1983 izvozili v skupni vrednosti 4 milijone 670 tisoč dolarjev, s čimer bomo izvozni plan za nekaj odstotkov presegli. V pretežni meri je to prodaja s konvertibilnim načinom plačevanja (99%). S tako močno orientacijo na tuje trge sc vključujemo v stabilizacijska prizadevanja našega gospodarstva in omogočamo lasten razvoj zaradi specifične tehnologije, ki zahteva specialne polprevodniške materiale iz uvoza in pa specifično opremo za razvoj in proizvodnjo.
Priznati moramo, da je v mednarodni konkurenci oster boj za obstanek na tržišču, v katerem lahko vzdržimo le s kvaliteto. Zanesljivostjo in solidnostjo dobav ob danih svetovnih cenah. Zato tolikšen delež izvoza (65% lastne proizvodnje) zahteva stalno rast tehnične produktivnosti in racionalizacije proizvodnje v stroškovnem smislu. Temu žc nekaj let sledimo z umir jeno rast jo, vlaganjem v razvoj in proizvodnjo. Beležimo povprečno 9% rast tehnične produktivnosti v zadnjih treh letih.
V delitvi dohodka sc skušamo racionalno obnašati in namenjati za razširitev materialne osnove dela čimvečji delež, ob tem pa
moramo seveda paziti, da padec realnih osebnih dohodkov zaposlenih nc bo preob-čuten. Predvidevamo, da bomo v poslovni sklad in akumulacijo ob zakl jučnem računu razporedili 185 milijonov dinarjev ali 21% delež celotnega prihodka.
S takšnim poslovanjem sc uvrščamo med vodilne proizvajalce v naši dejavnosti. Med 34 organizacijami združenega dela smo ob polletju na četrtem mestu po ustvarjenem dohodku na delavca (za leto 83 ocenjujemo 692 tisoč din), prvi po ustvarjeni akumulaciji glede na na sredstva in osmi po osebnem dohodku na delavca. Upamo trditi, da je to rezultat napornega dela celotnega kolektiva, ki se zaveda, da si mora z racionalno delitvi jo dohodka zagotavljati pogoje za razširitev svojega poslovanja v prihodnje.
Namenili smo se namreč, da z večjim investicijskim vložkom v bližnji prihodnosti dosežemo naslednje cilje:
—	modernizacijo naše proizvodnje z izboljšanjem tehnologije in produktivnosti
—y uvedba novih izdelkov v naš proizvodni program
—	povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 2.4—krat
—	izboljšanje tehnoloških pogojev
—	izboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje onesnaževanja okolja.
Ta korak moramo storiti, če hočemo postati bol j konkurenčni na tujih trgih in hkrati ustvarjati tolikšen dohodek, ki ho osebne.
S slavnostno otvoritvi jo novih delovnih prostorov na Stegenskilokaciji v Ljubljani so delavci DO Elcktrozveze zagotovo marsikaj pridobili. Izredna stiskazaradineustreznih prostorov je že resno ogrožala zastavljene cilje. Z novimi prostori pa bodo lahko z večjim delovnim elanom vstopili v leto 1984.
Zato so se slavnostne otvoritve v
skupne in splošne družbene potrebe bolje zadovoljeval.
Vložek v modernizacijo naše proizvodnje je predviden v višini 1 milijarde din. od tega 4 milijone dolarjev.za uvoz potrebno opreme. Uspešna realizacija investicije terja izredno zahtevne cilje porasta produktivnosti (za 137% višja) in znižanje materialnih stroškov (za povprečno 30%). Omogoča pa skoraj podvojitev izvoza (na obseg 8.7 milijonov dolarjev), ker je pretežni del povečanja proizvodnje namenjen izvozu.
Zavedamo se izredne odgovornosti za uspešno izpeljano nalogo, ker nas vsakršen spodrsljaj lahko privede do poslovne neuspešnosti. Zato smo se tudi odločili za primeren organizacijski pristop, ki naj bi zagotovil čimboljše izkoriščanje delovnega potenciala.
Ob delovnem jubileju lahko neskromno zaključimo, da smo s svojim delom dosegli zelo dobre rezultate poslovanja, vemo, da imamo dosti možnosti za izboljšanje v prihodnje, kar pred celoten kolektiv postavlja zahtevno nalogo za še bolje organizirano in bolj kvalitetno delo. Le takšni rezultati nam bodo omogočali primeren osebni standard in takšne rezultate zahteva od nas naša samoupravna socialistična skupnost, ki nam je in bo upravičeno tudi v prihodn je zaupala v upravljanje družbena sredstva.
petek, 23. 12. 1983 udeležili polnoštevilno, prisotni pa so bili tudi številni predstavniki JLA, družbenoplitičnih organizacij Ljubljana-Šiška in vodstveni delavci. SOZD Iskra, skupaj z generalnim direktorjem Borisom Lasičem.
(Nadaljevanje na 8. strani)
O pomenu pridobitve je spregovoril glavni direktor DO Elektrozveze Franc Stance-
Rezultati našega dela danes in v prihodnje
TOZDPMD
Z novimi prostori do večje in kvalitetnejše proizvodnje

k"1 * * *'ega generalštaba. Njegovo poročilo se
II,% je postal nekoliko nervozen, ko sem [T|i, kako bom nadaljeval. Toda moj od-reS la maršala. Zato sem sklenil napad v 1*in ekel, kako presenečen in boleče priza-' M kravici takšne očitke. Prek Pavlova je isP ki so zrasla iz nesporazuma. In krepko
s'<Tršili; in res je Stalin tedaj izpričal na-l°v nbrohotnosti sloneče zaupanje, ki je
izI.Tal je odšel sredi svoje telesne straže in J1-’ »ištvo. Zelo utrujen, toda zadovoljen, 11 s%ro izteklo. Ta rojstni dan je bil zame
ka jtibra 1943. je bilo drugo zasedanje 1 na o sestalo pravkar izvoljeno novo pred-so se zbrali novoizvoljeni člani pred-Vja, ker ni bilo pač prostora, opravili stp^seje predsedstva AVNOJ 30. novem-
13 ^ kulture v Jajcu.
^ čkibar
I^.Mde, Antun Augustinčič, Josip Rus, in Radonja Golubovič; člani: Josip l^San-Deva, Butozan dr. Vaša, Kecma-,a'>ov'<z Koča, Pucar Djuro, Rankovič 4«'1 ečevič Vlada, Žujovič Sreten, Bakarič K “Xrstulovič Vicko, Leontič dr. Ljubo, i^nte' Avšič Jakob-Rade, Fajfar Tone, č , i3dr. Metod, Vidmar Josip, Karabego-^'ourt Flusnija, Djilas Milovan, Mandič n>: Pjtnik: Dimitar Vlahov; člani: Grulovič Hjja, Markovič Momčilo, Neškovič dr. kT^ambolič Petar, Vukosavljevič Sreten, L ..Nazor Vladimir, Smodlaka dr. Josip, lj11111 Andonov Metodija-Čento, Apostol-
^nJa jio predsedstva Protifašističnega sveta Z‘1P :je bo pisal sekretar tovariš Rodoljub
n n‘1j|evni red:
is*16!), ki ga je podal Josip Vidmar na d ruje P ti odobril, da se Josipu Brozu Titu po-
cl0t!%itcja osvoboditve Jugoslavije. o1-Vja, Beneške Slovenije in vseh anek-*°V JLativni Jugoslaviji, kakor tudi o prik-irar11'tske svobodni Hrvatski v federativni
4. Odločanje o ustanovitvi državne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomočnikov.
Ali je kakšen predlog za spremembo ali dopolnitev predlaganega dnevnega reda? (Ni). Ali sprejmete dnevni red, kakršnega sem predložil? (Sprejme se.)
Prehajamo k prvi točki dnevnega reda: odločanje v zvezi s predlogom slovenske delegacije, da se Josipu Brozu Titu, našemu dragemu vrhovnemu komandantu podeli naziv maršala Jugoslavije.
Besedo ima tovariš Josip Vidmar.
Josip Vidmar: Vsi ste bili priče, s kakšnim navdušenjem je plenum našega Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije kot veren izraz razpoloženja vseh naših narodov sprejel predlog naše delegacije, da se v naši narodnoosvobodilni vojski, in sicer kot vidno priznanje njene vojaške sposobnosti in vztrajnosti, njene vojaške, politične in organizacijske rasti uvede naziv maršala. Dovoljujem si predlagati, da ta naziv podelimo našemu tovarišu Titu. (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
O tem smo razpravljali in sestavili predlog odloka, ki vam ga bom prebral (bere): Z namenom, da izreče zasluženo priznanje tovarišu Josipu Brozu Titu, vrhovnemu komandantu za genialno vodenje operacij Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije in za sposobnost in vztrajnost, ki jo je pokazal pri njenem nastajanju in pri njeni vojaški in politični rasti na sedanjo stopnjo, ter na podlagi odloka Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 29. novembra 1943 o uvedbi naziva maršala Jugoslavije v narodnoosvobodilni vojski in sprejemajoč predlog plenuma drugega zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
odloča
da se tovarišu JOSIPU BROZU TITU, vrhovnemu komandantu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije podeli naziv MARŠALA JUGOSLAVIJE. (Burno in dolgotrajno ploskanje. Vzkliki: Živel naš maršal!)
Predsednik: Slišali ste predlog tovariša Vidmarja, ki ga je podal v imenu slovenske delegacije. Vprašujem vas, ali sprejmete ta predlog? (Vzkliki: Sprejmemo! Burno ploskanje). Predlagam, da ta odlok sporočimo tudi plenumu. (Vzkliki: Tako je!)
Prehajamo k drugi točki dnevnega reda: odločanje o imenovanju Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije.
Besedo ima tovariš Moša Pijade.
Moša Pijade: V smislu deklaracije in odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predstavniškem telesu Jugoslavije in Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije kot začasnih organih najvišje ljudske oblasti v Jugoslaviji v času osvobodilne vojne je potrebno, da predsedstvo AVNOJ imenuje nacionalni komite, ki bi na temelju deklaracije in odloka v času vojne deloval kot začasna vlada. Potrebo po ustanovitvi nacionalnega komiteja smo videli iz referata, ki ga je na nocojšnji seji podal tovariš Tito. Ko smo sestavljali listo članov nacionalnega komiteja smo se posvetovali in v sporazumu z vsemi delegacijami naših pokrajin predlagam, da sprejmemo odlok o imenovanju članov nacionalnega komiteja, katerih imena vam bom prebral. Pri tem smo upoštevali, da morajo biti v nacionalnem komiteju takšne osebnosti iz našega narodnoosvobodilnega gibanja, ki bodo znale reševati težke naloge, ki v dneh osvobodilne vojne stoje pred takšnim komitejem, ki bo moral opravljati težke in odgovorne naloge začasne ljudske vlade. Predlog liste poverjenikov (bere): Predsednik in poverjenik za narodno obrambo maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, podpredsednik Edvard Kardelj,
podpredsednik in poverjenik za informacije Vladislav Sl. Ribnikar,
podpredsednik Božidar Magovac,
poverjenik za zunanje zadeve dr. Josip Smodlaka,
poverjenik za notranje zadeve Vlade Zečevič,
poverjenik za prosveto Edvard Kocbek,
poverjenik za narodno gospodarstvo Ivan Milutinovič,
poverjenik za finance inženir Dušan Sernec, poverjenik za promet Sreten Žujovič-Crni, poverjenik za narodno zdravje dr. Milivoj Jambrišak, poverjenik za gospodarsko obnovo Todor Vujasinovič, poverjenik za socialno politiko dr. Anton Kržišnik, poverjenik za sodstvo Frane Frol, poverjenik za prehrano Mile Peruničič, poverjenik za gradnje dr. Rade Pribičevič, poverjenik za gozdove in rude Sulejman Filipovič.
(Burno ploskanje).
Predsednik: Tovariši, slišali ste predlog o imenovanju nacionalnega komiteja. Najprej vprašujem tovariše, ali ima kdo kakšno pripombo na predlog liste, ki jo je prebral tovariš Moša Pijada. (Nihče se ne javi.) Potem vprašujem, ali sprejmete predlog odloka o imenovanju članov nacionalnega komiteja? (Vzkliki: Sprejmemo! Burno ploskanje.) Ali je kdo proti? (Nihče.)
Prehajamo torej k tretji točki dnevnega reda: odločanje o priključitvi Slovenskega primorja. Beneške Slovenije in vseh anektiranih delov Slovenije svobodni Sloveniji v federativni Jugoslaviji kakor tudi o priključitvi Istre in drugih delov anektiranih od Hrvatske svobodni Hrvatski v federativni Jugoslaviji.
Besedo ima tovariš Ante Vrkljan.
Ante Vrkljan: Tovariši, naš Pokrajinski protifašistični svet narodne osvoboditve Hrvatske je na svojem zasedanju sprejel odlok o priključitvi Istre, Zadra in hrvatskih Otokov svoji matici, svobodni domovini Hrvatski v federativni Jugoslaviji, torej o priključitvi tistih krajev Hrvatske, ki so jih fašisti vzeli našemu narodu in ki so zaradi nepravičnih mednarodnih dogovorov, ki jih je sklenila bivša Jugoslavija, odcepljeni od hrvatskega naroda. Predlagam, da se ta odlok našega pokrajinskega sveta potrdi tukaj na skupščini AVNOJ kot edinega pravega in resničnega predstavnika vseh naših narodov.
Boris Kidrič: Takšen odlok je sprejel plenum Osvobodilne fronte Slovenije o priključitvi Slovenskega primorja in vseh anketiranih delov Slovenije in zato predlagam, da se sprejme skupen odlok AVNOJ ne o priključitvi teh naših krajev Sloveniji in Hrvatski, temveč odlok o potrjevanju odlokov pokrajinskih protifašističnih svetov glede na to, da so ti sveti že sprejeli odlok o priključitvi anketiranih pokrajin novi Jugoslaviji.
Moša Pijade: Ker smo bili o tem že prej obveščeni, smo o te m vprašanju razpravljali in sklenili, da bi moral AVNOJ glede nasedanje zunanje politične razmere in na svojo novo funkcijo sprejeti odlok o potrditvi odlokov pokrajinskih svetov. Pripravil sem že načrt tega odloka, ki vam ga bom prebral (bere):
V skladu z davno težnjo in borbenimi napori slovenskega in hrvatskega naroda v deželah podjarmljenih od italijanskih imperialistov
potrjuje
Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije:
1.	Odlok slovenskega narodnoosvobodilnega odbora (plenuma Osvobodilne fronte) o priključitvi Slovenskega primorja in vseh anektiranih delov Slovenije k svobodni Sloveniji v federativni Jugoslaviji.
2.	Odlok Pokrajinskega protifašističnega sveta narodne osvoboditve Hrvatske o priključitvi Istre, Reke, Zadra in anektiranih delov Hrvatske in hrvatskih jadranskih otokov k svobodni Hrvatski v federativni Jugoslaviji.
3.	Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Predsednik: Ali sprejmemo predlog tega odloka? (Sprejmemo.)
Prehajam k četrti točki dnevnega reda: odločanje o ustanovitvi državne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njegovih pomočnikov. Besedo ima tovariš Moša Pliade-	(Konec prihodnjič)
STRAN 7
S seje kolegija sekretarjev DO SOZD Iskra
Dne 21.12.1983 je bila v prostorih PPC Iskre - seja kolegija sekretarjev DO v SOZD Iskra.
Na seji so obravnavali gradivo za 9. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskre s posebnim poudarkom na problematiki realizacije sklepov 8. zasedanja delavskega sveta (Sporazum o vračanju deviznih anuitet iz kredita, ki ga najema Iskra IKM za nabavo uvozne merilne opreme) ter na seznanitvi sekretarjev DO z osnutkom Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra. Pri obravnavi slednjega je bilo ugotovljeno, da mora Iskra ZORIN lede na zahtevnost materije čimprej zagotoviti izobraževanje sekretarjev TOZD in DO in strokovnih delavcev iz računovodstva, da bo gradivo lahko ustrezno tolmačeno delavcem.
Temu je sledila informacija o nujnosti sprememb oz. dopolnitev samoupravnih splošnih aktov DO in 'TOZD, katere izhajajo iz novih zakonodajnih rešitev na področju urejanja razširjene reprodukcije in mi nulega dela, iz sprememb v zdravstveni zakonodaji, ki zahtevajo urejanje določenih pravic, kot npr. določitev višine nadomestila OD za odsotnosti z dela, določitev trajanja upravičene odsotnosti zaradi nege itd. v OZD in iz sprememb v invalidski zakonodaji, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja v OZD. Opozorjeno je bilo tudi na spremembe oz. dopolnitve samoupravnih splošnih aktov, ki se navezujejo na zahtevo družbenih pravobranilcev samoupravljanja, po kateri morajo OZD v svojih aktih opredeliti spremljanje
poslovanja s kazalniki gospodarjenja, opredeliti kdaj OZD posluje z motnjami in določiti postopke za izboljšanje gospodarjenja v primeru poslovanja z motnjami.
Sekretarji so nato obravnavali SaS o temeljih plana Iskre banke, pri čemer je
bil glavni poudarek namenjen problematiki načina sprejemanja tega akta.
Sekretarji so bili tudi sezhanjeni z aktivnostmi za pripravo gradiva za reorganizacijo DO Elektrozveze, ter s pripravo za organiziranje strokovnega izobraževanja sekretarjev in pravnikov v Iskri na problematiko »Razvoj pravnega sistema z vidika ekonomske stabilizacije«, ki ga bo organiziral Izobraževalni center Iskra sredi januarja 1984.
J. Golob
DO AVTOMATIKA
Seminar o elektroerozivni obdelavi v Novem Sadu
Dne 15. decembra je Iskra Av-tematika v sodelovanju z Institutom za proizvodno strojništvo (IPM) fakulteta za tehnične vede (Univerza v Novem Sadu) organizirala v Novem Sadu enodnevni seminar na temo: »Uvajanje elektroerozivne obdelave v ^sodobno prakso«.
Seminar je bil tematsko razdeljen na tri dele in sicer:
1.	Teoretični del
2.	Žični elektroerozijski stroj FANUC—SUDES model H
3.	Novi programi Iskre Avtomatike s področja avtomatizacije v industriji.
V prvem delu seminarja, ki ga je pre-zentiral prof. Milikič (IPM) je bil podan predlog nekonvencionalnih postopkov obdelave s poudarkom na elektroerozivni obdelavi s ciljem, da se ta zvrst
obdelave približa strokovnjakom v praksi ter da osnovne napotke o njeni racionalni uporabi.
V drugem delu seminarja je Predrag Ivic (Iskra Avtomatika) predstavil nov Iskrin proizvod, elektroerozivni stroj z žico, ki ga po japonski licenci FANUC izdeluje skupaj s kitajskim partnerjem v okviru proizvodno tehnične kooperacije. V sproščeni debati so bili osvetljeni tudi nekateri problemi iz prakse elektroerozivne obdelave z žico.
Na koncu je Viktor Korošec (Iskra Avtomatika) predstavi! nove programe Avtomatike s področja avtomatizacije v industriji. Pokazalo se je, da širši krog strokovnjakov iz prakse ni dovolj seznanjen s tem programom avtomatike in da so možnosti plasiranja tega programa kar precejšnje.
Seminar je uspel v vseh pogledih, tako strokovno (raven predavanj, materiali). kakor tudi glede zanimanja in končnega števila udeležencev, saj se ga je udeležilo cca. 60 predstavnikov iz proizvodnih TOZD iz AP Vojvodine.
Z novimi prostori do večje in kvalitetnejše proizvodnje
(nadaljevanje s 7. strani)
Slavnostni govornik je bil Franc Štancar, ki se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki so karkoli prispevali k temu delovnemu uspehu, posebej pa še vsem delavcem DO Elektrozveze za požrtvovalno delo. Med drugim je v uvodu dejal, da ima prijetno dolžnost, »da s pomembnim mejnikom našega dela počastimo obletnico ustanovitve JLA.
Z njeno pomočjo ter ob združenih sredstvih Iskre in s podporo družbenopolitične skupnosti smo zgradili lep proizvodni objekt, ki ga s to slovesnostjo predajamo njegovemu namenu«. V nadaljevanju je dejal, da dograditev pomeni za delovno organizacijo prvi velik korak k uvajanju nove generacije izdelkov.
Po njegovih besedah bo • orihodnji
mesec na teh površinah že stekla proizvodnja na strojih, ki se sedaj še vrtijo v sosednji dvorani. V tej dvorani bodo poleg proizvodnih funkcij tudi vse spremljajoče aktivnosti: tehnologija, priprava dela, kontrola kakovosti, dokumentacijski center in evidenca poslovanja. S preselitvijo strojne proizvodnje v novo dvorano bo odprta pot za prvo stopnjo adaptacije sosednje hale za potrebe in pogoje proizvodnje elektronskih naprav visokih profesionalnih razredov.
Prisotnim je v imenu ZSNO spregovoril še polkovnik dr. Aleksander Sta-matovič in ob tej priložnosti posebej poudaril pomen te delovne organizacije in njenega proizvodnega programa za krepitev obrambnih sposobnosti naše domovine,	B. Č.
Zanimanje za nove Iskrine programe napoveduje, da se bodo tudi komercialni učinki kar kmalu pokazali.
S tem seminarjem Iskra Avtomatika nadaljuje s tradicijo povezovanja z znanstvenimi ustanovami in uspeh seminarja v Novem Sadu samo potrjuje opravičenost takšnega povezovanja.
Na koncu naj izrečemo priznanje naši filiali v Novem Sadu, ki je ogromno pripomogla k uspešni organizaciji in izvedbi seminarja.
Predrag Ivic
Djurdji Kordič v slovo
1
Po kratki, toda težki bolezni je iz naših vrst iztrgalo sodelavko Durdo Kordič
Ne najdemo besed, s katerimi bi oblatili pretresljivo resnico, ki je kot meč zarezala rano družini, sorodnikom in vsem, ki smo te imeli radi. Ne da se opisati trenutke žalosti ob spoznanju, da je ugasnilo tvoje mlado življenje, ki je bilo polno upov in načrtov. Ne moremo verjeti, toda naša tišina pove, daje res.Izguba tebe je boleče odjeknilav kolektivu, ki si ga imela neizmerno rada.
V	naši delovni organizaciji si se zaposlila pred , enajst leti kat skromna, tiha in marljivadelavka. Opravljala si dela v montaži. Hitro si spoznala svoje’ naloge ter se vključila v svoji sredini. Nikoli nisi prigovarjala, temveč vedno opravljala nalogo, ki ti je bila zaupana. Med sodelavci si bila priljubljena, ker si rada priskočila na pomoč, vedno ko je bilo potrebno. Bila si nepristranska, znala si vedno oceniti pravilnost, zato so ti delavci zaupali in te tudi volilikot svojegapredstav-nika v DS DO. Bila si dobra delavka in je zato tvoja izguba toliko bolj boleča.
Zapustila si svoje najdražje. Sin in hčerka pa bosta pogrešala tvojo neizmerno ljubezen. Le kaj je lahko večja tragedija kot v mladosti izgubiti mater. Vsi se s solzami v očeh zadnjikrat poslavljamo od tebe. Poslednjič se ti zahvaljujemo za ves trud, ki isi ga vložila in namenila kolektivu.
V	tolažbo pa nam ostaja tvoj nepozaben spomin. Počivala boš v tej predragi belokranjski zemlji, katero si neizmerno ljubila.
Vsem domačim pa v imenu celotnega kolektiva ISKRE Semič izrekamo najiskrenejše sožalje.
Sodelavci DO ISKRE Semič
TOZD b-l^EKTROMOTORJI, ŽELEZNIK! — Kar za 67,5% povečan izvoz j' ^
primerjavi z letošnjim letom naj bi delavci Tc varne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov iz Železnikov dosegli v letu 1984. Tolikšno povečanje ob nespremenjenimi materialnih in kadrovskih zmogljivostih pa bo seveda zahtevalo ogromno naporov i'1) la odrekanja. Tisoč članski kolektiv bo —če bo izpolnjevanje izvoznega načrta pote' sv kal o po sedanjih predvidevanjih — dosegel skupno 22 milijonov dolarjev pretežn°\ ^ konvertibilnega izvoza. Kako do tako visoko postavljenega cilja? To je bila tema ral' j (r/ ‘govora o oblikovanju gospodarskega načrta temeljne organizacije za prihodnje letoi I sestanku so prisostvovali vsi vodilni, vodstveni in najodgovornejši družbenopolitični in samoupravni delavci temeljne organizacije 20. decembra letos. Več o vsebini načr- n( ta. ki bo v marsičem spremenil dosedanjo vsebino in način dela največje temeljne or ganizacije v Široki potrošnji, pa v prihodnji številki glasila.	| j..

Pred dnevi so se člani kluba zdravljenih alkoholikov Iskra v Kranju sestali na redu1 letni skupščini kluba. Ocenili so delo v preteklem letu in možnosti za še bolj uspešen boj proti alkoholizmu. Na sliki: terapevt dr. Janez Klobučar govori zbranim članoM-
ISKRA—SREDNJA ŠOLA ELEKTROTEHNIŠKE IN KOVINSKO PREDELOV ALNE USMERITVE KRANJ, P.O.
64001 KRANJ, Savska loka 2
razpisuje po sklepu komisije za medsebojna razmerja delavcev naslednja prosta dela in naloge v usmerjenem izobraževanju:
—	UČITELJA SPLOŠNIH PREDMETOV — POUČEVANJE FIZIKE
pogoj:
a)	visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko
b)	visoka izobrazba splošne, naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske astronomske ali metrološke smeri fizike ali tehnične fizike
—	UČITELJA POUČEVANJA PRAKTIČNEGA POUKA ELEKTRO USMERITVE — šibki tok
pogoj:
višja strokovna izobrazba elektrotehniške usmeritve — elektrotehnik in najmanj 3 leta delovnih izkušenj
—	LABORANTA ZA POUK ELEKTROTEHNIŠKIH USMERITEV — šibki tok pogoj: srednja izobrazba elektro stroke
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ali oddajo osebno pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na ISKRA—SREDNJA ŠOLA KRANJ, Savska loka 2. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav.
SOZD ISKRA. Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje:.
Temeljni seminar za pripravo opravljanja strokovnega izpita delavcev za delo v zunanjetrgovinskih poslih
v času od 5. 3. do 17. 3. 1984 v Radencih
Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur. L SFRJ 9-78). Za delavce, ki so dolžni opraviti strokovni izpit organiziramo kot pripravo za izpit razpisani seminar.
Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih je hkrati tudi POGOJ ZA VPIS V 6. ZUNANJETRGOVINSKO SOLO V ISKRI.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
—	zunanjetrgovinsko poslovanje,
—	zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ,
—	pravni posli v zunanji trgovini,
—	plačilni promet s tujino,
—	mednarodni transport in transportno zavarovanje",
—	carine in carinsko poslovanje,
—	družbenopolitične in družbeno ekonomske osnove ureditve SFRJ ter družbena zaščit a
ČAS IN KRAJ: Seminar se bo začel 5. 3. 1984 v Radencih.
NOSILEC PROGRAMA: Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalci: VEKŠ, Maribor, Ekonomska fakulteta, Ljubljana in DU Boris Kidrič.
CENA: Cena seminarja je 6.500 din. Navedeni znesek bodo TOZD in DSSS vplačale na naslov Gospodarske zbornice, napodlagipodpisane prijavnice kandidata. Plačilo penzionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji. Cena za opravljanje strokovnega izpita znaša 1.800 din.
PRIJAVE: Prijavnice naročite na telefon (061) 222-212, oziroma v Izobraževalnem centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI in izpolnjene vrnite na isti naslov, najkasneje do 15. 2. 1984. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti.

'B =
Razvijati višje oblike sodelovanja ob meji
r~

Predstavniki Iskre v Spodnji Idriji, goriškega Gometala, Iskre Commerce in DO Široka potrošnja so v Spodnji Idriji pred dnevi podpisali pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji med spodnjcidrijsko Iskro in GOMETA-LOM iz Gorice. Gometal je združenje, oz. zadruga slovenskih obrtnikov onkraj meje. oz. iz goriške pokrajine. Vanj je vključenih 10 obrtnikov pri katerih je zaposlenih 60 delavcev. Gre predvsem za kovinsko predelovalno obrt. GOMETAL pa je tudi včlanjen v slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Spodnjeidrijska Iskra že dlje sodeluje z GOMETALOM. zdaj pa seje odločila. da bo to sodelovanje še razširila.
1085 dosegli več kot 15 milijonov dolarjev izvoza.
Tudi za zame jske Slovenct je razširitev sodelovanja z Iskro izredno pomembna. To ponazarjajo tudi besede predsednika Gometala Livia Antoniča, ki je po podpisu pogodbe v Spodnji Idri ji de jal, da je to pomemben dogodek za slovensko gospodarstvo onkraj meje. za slovenske obrtnike in vso slovensko skupnost v Italiji. Hkrati pa bo to lep dokaz, da je mogoče oh meji razvijati tudi drugačne, višje oblike sodelovanja, ne pa samo trgovinskih stikov, vinskih stikov.
Drago Balažič
Tako naj bi Iskra in Gometal sodelovala pri proizvodnji agregatov za črpanje. klimatizacijo, hlajenje in ogrevanje z vgrajenimi elektromotorji, pri , yi proizvodnji sestavnih delov in materia-",'d lov za izdelavo omenjenih agregatov.
Iskra si bo s tem sodelovanjem tudi zagotovila redno oskrbo z gredmi za
no
svoje elektromotorje. Gometalu pa bo
( dobavljala elektromotorje za agregate, oz. druge sestavne dele. Že v letu 1984 lu’\ naj bi vrednost tega sodelovanja dose-f \ gla več kot 5 milijard lir. skupna vred -' nost sodelovanja v desetih letih pa naj ' bi po pogodbi znašala skoraj 80 milijard lir. "
V Spodnji Idriji menijo, da bo to so-1 delovanje povečalo možnosti za na-jdaljnjo rast obsega proizvodnje, saj bo j omogočilo razvijanje nove, zahtevnej-jše tehnologije za proizvodnjo agrega-| tov. Hkrati pa bo uresničevanje te po-| godbe omogočilo spodnjeidrijskemu ko-llektivu nadaljnji prodor na zahtevno ■italijansko tržišče in uresničitev izvoz-Jnih ambicij, po katerih naj bi že v letu
V; "
„ Mg z	-	''
r	j.	«< , M
TOZD Antene, Vrhnika — Čeprav je zaradi pomanjkanja na tržišču zadnje čase težko priti do barvnčga TV sprejemnika (malo pa stiski botrujejo tudi vse manj privlačne cene teh aparatov), pa antene, ki jih izdelujejo v Iskrilu tovarni anten na Vrhniki še malo ne ostajajo v skladišču. Tudi črno beli TV sprejemniki brez anten ne delujejo tako, kot se od njih pričakuje, seveda pa je v teh dneh dobra TV ali radijska antena lahko tudi domiselno poživilo med sicer enoličnimi spiski novoletnih daril. Tega se prav gotovo zavedajo tudi vrhniške Iskrašice, ki smo jih »ujeli« med marljivim pakiranjem množice aluminijastih palic, ki jih nato »še tople« razpošljejo v trgovine.
Jubilanti 10-letnega dela v Iskri Kibernetiki so prejeli spominske značke na sejah delavskih svetov TOZD in delovnih skupnosti. Na sliki: Podelitev značk jubilantom TOZD Števci.
I kranjski Iskri so se tudi letos odločili za skupno novoletno srečanje upokojenih delavcev. Novoletnega srečanja, ki je bilo 10. decembra 1983 v Iskri na Laborah, so se upokojenci udeležili v velikem številu. Pozdravih so jih nekateri direktorji TOZD in DO. k kulturnem programu so nastopih učenci osnovne šole Bratstvo in enotnost s Planine.
Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra
Osnutek
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA V SOZD ISKRA
I.	TEMELJNE DOLOČBE
H. SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA
6.	člen
Sredstva zaosebnedohodke na podlagi minulega dela delavci temeljne organizacije oblikujemo v okviru celotnih sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od povečanja dohodka, ki je rezultat gospodarjenja z družbenimi sredstvi.


1

Na osnovi 128. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SKRJ št. 53/76), 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o., 40. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v SOZD Iskra in določil Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Ur. list SFRJ št. 21/82), smo delavci z večino vseh glasov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije oziroma enoviti delovni organizaciji, in sicer:
1.	Iskra — Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj — Telematika, n.sol.o., Kranj, Savska loka 4
2.	Iskra — Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj — Kibernetika, n.sol.o., Kranj, Savska loka 4
3.	Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, p.o., Kranj, Savska loka 4
4.	Iskra — industrija elektronike in zvez, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 11
5.	Iskra — Center za elektrooptiko Ljubljana, p.o., Ljubljana, Stegne 7
6.	Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n.sub.o.. Ljubljana, Stegne 15b
7.	Iskra — Industrija elementov za elektroniko, n.sol.o., Ljubljana, Stegne 17
8.	Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o., Škofja Loka, Titov trg 3a
9.	Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n.sol.o.. Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Vrtoj-benska 62
10.	Iskra — Industrija kondenzatorjev, n.sol.o., Semič, Vrtača 1
11.	Iskra — Industrija baterij Zmaj, n.sol.o:, Ljubljana, Stegne 23
12.	Iskra — Delta proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o., Ljubljana, Pannova 41
13.	Iskra — Comerce, n.sol.o., Ljubljana, Trg revolucije 3
14.	Iskra — Inštitut za kakovost in metrologijo Ljubljana, p.o., Ljubljana, Tržaška 2
15.	Iskra — Zavod za organizacijo in informatiko ZORIN, o. sub.o., Ljubljana, Štrekljeva 6
16.	Iskra — Invesl servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p.o., Ljubljana, Trg revolucije 3
Delavski svet SOZD Iskra je na svojem 9. zasedanju 27. 12. 1983 obravnaval osnutek »Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra« kot osnutek in sprejel naslednja sklepa:
1.	Delavski svet SOZD Iskra določa predlagani »Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra« kot osnutek in ga daje » objavo.
2.	Delavski svet SOZD Iskra določa naslednji postopek in roke za sprejem omenjenega sporazuma.
Aktivnost	Nosilec	Rok
Razprava o osnutku sporazuma, dajanje pripomb	KOS sozda, sindikat V DO in tozdih	31. 01. 1984
Zbiranje pripomb	Iskra Zorin, tozd Bil Snežniška 1 Ljubljana	02. 02. 1984
Oblikovanje predloga	Iskra Zorin, tozd Bil, projektni svet	10. 02. 1984
Določitev predloga sporazuma in, razpis referenduma	delavski svet sozda	do 29. 02. 1984
Sprejem sporazuma	osebno izjavljanje delavcev v ozdih	ob sprejemanju zaključnih računov # (konec marca 1984)
Ugotovitev veljavnosti sprejema	komisija za izvedbo referenduma na ravni sozda	10. 04. 1984
Objava sporazuma	delavski svet sozda, glasilo Iskra	april 1984
Pismena izjava sindikata	KOOS sozda Iskra	prva seja po objavi
sklenili naslednji
1.	člen
Delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij (v nadaljevanju temeljna organizacija) določamo' s tem Samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela (v nadaljevanju sporazum) skupne osnove in meri laza delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v sestavljeni organizaciji Iskra SOZD Elektrokovinske industrije, n.sol.o., Ljubljana (v nadaljevanju sestavljena organizacija) s ciljem usklajenega urejevanja družbeno-ekonomskih odnosov pri delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v vseh temeljnih organizacijah tako, da bomo delavci, ko bomo v svojih temeljnih organizacijah določali osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela. izhajali iz osnov in meril določenih v tem sporazumu.
2.	člen
Pri urejanju in uresničevanju pravic in dolžnosti pri delitvi sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v temeljnih organizacijah delujemo v skladu:
-	z načeli določenimi v Ustavi in Zakonu o združenem delu,
-	z določili Zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu,
-	s Samoupravnim sporazumom kovinsko predelovalne in elektrokovinske industrije ter proizvodne obrti o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in delitev sredstev za osebno in skupno porabo,
-	s tem sporazumom,
-	s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, ki
smo ga sprejeli v delovni organizaciji,
-	z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi, ki smo jih delavci temeljnih organi-zafij sklenili z delavci izven delovne oziroma sestavljene organizacije.
3.	člen
Z minulim delom so mišljena družbena sredstva za proizvodnjo in druga delovna sredstva v družbeni lastnini, ki so rezultat dela in ki jih kot stvari, materialne pravice in denarna sredstva uporabljamo delavci v družbeni reprodukciji, ter pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imamo delavci pri opravljanju in gospodarjenju s temi sredstvi.
4.	člen
Delavci v temeljni organizaciji uveljavljamo pravico do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela po prispevku, ki smo ga dali z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju dohodka svoje temeljne organizacije, skupno ustvarjenega dohodka in celotnega družbenega dohodka.
5.	člen
Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela temeljijo na materialnem spodbujanju delavcev k doseganju večjega obsega dohodka z upoštevanjem:
-	doseganja višje ravni uspešnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi,
-	razporejanja večjega dela čistega dohodka za akumulacijo,
-doseganja večjega interesa in odgovornosti delavcev pri presoji možnosti uporabe razpoložljivih denarnih sredstev v temeljni organizaciji ali izven nje.

7.	člen
Delavci temeljnih organizacij oblikujemo sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela v odvisnosti od:
-	uspešnosti pri poslovanju z odločanjem o rekonstrukcijah, modernizacijah in drugih tehničnih izboljšavah,
-	uspešnosti upravljanja in prilagajanja temeljne organizacije tržnim razmeram in družbeno dogovorjeni delitvi dela,
-	uspešnosti uporabe delovnih sredstev,
-	družbeno in ekonomsko smotrne izrabe naravnih in drugih delovnih pogojev,
-	obsega dela čistega dohodka, ki je razpor-jen za izboljšanje materialne osnove dela ter uspešnosti gospodarjenja z njim.
8.	člen
Delavci v delovnih skupnostih pridobivamo osebne odhodke na podlagi minulega dela v skladu z delovnim prispevkom k povečanju dohodka temeljnih organizacij,za katere opravljamo dela skupnega pomena v procesu svobodne menjave dela.
9.	člen
Povečani dohodek temeljne organizacije, ki ni rezultat prispevka delavcev pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, se ne sme uporabljati za osebne dohodke iz minulega dela.
10.	člen
Sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela določamo s kazalniki:
-	akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi,
-	povečanje dohodka v primerjavi s stroški inveticijskih vlaganj v temeljni organizaciji
-	udeležba v skupnem dohodku v primerjavi z investicijskimi vlaganji v druge temeljne organizacije.
11.	člen
Kazalnik akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljeni poslovnimi sredstvi izraža akumulativnost poslovnih sredstev. Izračunavamo ga tako, da se sredstva izločena za zboljše-vanje in razširjanje materialne osnove dela in za ustvarjanje in obnavljanje rezerv delijo s povprečno uporabljenimiposlovnimi sredstvi. Podatke zajemamo iz bruto bilance (ali iz bilance uspeha).
V akumulacijo štejemo:
—	amortizacija nad predpisanimi zakonskimi stopnjami,
—	del čistega dohodka za poslovni sklad
—	del čistega dohodka za zboljšanje materialne osnove dela,	>
del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za poslovni sklad,
—	del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za razvoj materialne osnove dela v DPS,
—	del čistega dohodka za rezervni sklad,
—	del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti za rezervni sklad.
12.	člen
Kazalnik povečanje dohodka v primerjavi s stroški investicijskih vlaganj v temeljni organizaciji izraža uspešnost investicij. Izračunamo ga tako, da povečanje dohodka (to je razlika v do-
STRAN 9
ISKRAMA VTOMATIKA
Izpopolnjevanje delegatov za samoupravne organe
Delavski svet DO ISKRA — Avtomatika je v oktobru 1983 sprejel sklep o izpopolnjevanju delegatov in članov samoupravnih organov in zadolžil službo izobraževanja, da pripravi program in organizacijsko izpelje izobraževanje.
Naloga, ki jo je dobila služba izobraževanja ni nova, saj smo to obliko izobraževanja izvajali že leta 1979 in 1981, torej vsaki dve leti, ko v samoupravne organe izvolijo nove delegate.
Letošnji program izobraževanja je bil namenjen naslednjim samoupravnim organom:
—	delavski svet TOZD, DO
—	komisija za delovna razmerja
—	samoupravna delavska kontrola
Pri sestavljanju vsebine programa izobraževanja so nas vodile dosedanje izkušnje in spoznanja, da je pomanjkanje znanja delavcev v procesih samou-
Andreju Majcnu v slovo
Težko je z besedami izraziti, kar se poraja v nas ob soočenju s kruto resnico. Teh nekaj mesecev, ko si delal z nami, je bilo dovolj, da smo te sprejeli medse. Postal si naš, s svojo prijazno besedo, vedrino, nasmehom. Pri tebi ni bilo dvomov, ne stisk, nikoli nisi potožil, da bi bilo s teboj kaj narobe. Bil si kot mlad fant, poln energije, topline in zaupanja.
Svoje novo delovno mesto si sprejel z veliko vnemo in v tebi smo našli odličnega strokovnjaka, sodelavca in človeka. Bil si
poln načrtov, ideje, ki so se ti porajale, si začel uresničevati.... Nenadoma pa se je kolesje usode zavrtelo drugače — s silovito naglico, ki ji nismo mogli slediti. Andrej je bolan, Andrej je v bolnici. Rekli smo: »Andreja gremo obiskat!« In potem — Andrej je v šok sobi. Ne, ne moremo verjeti! Andrej je umrl. Znova in znova smo preverjali, vendar — resje. Kruta usodaseješeenkratpoigrala z življenjem, tako polnim življenja.
Ostaja nam spomin, vedra iskrica, ki si jo zanetil v nas. In ta nas bo spominjala nate in zmeraj bomo ponosni, da smo te poznali.
Tvoji sodelavci iz DSSS Iskra IEZE
pravljanja in gospodarjenja ter pomanjkljive informacije o družbenopolitičnem in ekonomskem dogajanju v širši in ožji delovni sredini tudi ena izmed ovir za premajhno, ali večkrat nezainteresirano sodelovanje delavcev v procesih samoupravljanja in odločanja.
Program izobraževanja smo sestavili v sodelovanju z našimi sodelavci in s pomočjo DU Boris Kidrič iz Ljubljane, cilj izobraževanja pa je bil nalednji:
—	osveščati znanja s področja nalpg, pristojnosti in načinov delovanja samoupravnih organov;
—	spoznati pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v smeri s predlaganjem, sprejemanjem in izvrševanjem samoupravnih odločitev;
—	osvestiti delavce, da so naloge samoupravnih organov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije zelo odgovorne in pomembne;
—	seznaniti delavce s programskimi in poslovnimi usmeritvami Delovne organizacije;
— obnoviti tista znanja iz področja ekonomike poslovanja in dohodkovnih odnosov, ki so potrebna pri procesih odločanja samoupravljalcev.
Izobraževanje smo pripravili v dveh terminih, ob petkih in sobotah, na Brdu pri Kranju. Do sedaj se je izobraževanja udeležilo 121 delegatov in članov, za preostalo skupino pa bo potrebno organizirati še en seminar, ki bo predvidoma v drugi polovici meseca januarja 1984.
Janka Lazarevič
Potrebe po sodelavcih
Na tem mestu bomo redno objavljali vsa prosta dela in naloge v Iskri, tako za redno delo kot za sodelovanje v občasnih projektno zasnovanih nalogah v okviru SOZD ali posameznih DO. Prav tako bomo v skladu z 89. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne moremo zagotoviti ustreznega dela ter tiste, ki sami želijo menjati delo, bi pa radi ostali v Iskri. Objavljali bomo tudi razpise za vodilna in vodstvena dela in naloge. V glasilu, ki izhaja ob petkih bomo objavili vse potrebe, ki bodo prispele k nam do vključno vsakega ponedeljka.
Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana. E-11, telefon 213-213, int. 21-25.
ISKRA Industrija za avtomatiko Ljubljana
TOZD Tovarna orodij, Ljubljana. Stegne 15
Delavski svet razpisuje dela in naloge
VODJE SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA
Pogoja: visoka ali višja izobrazba pravne, upravne, sociološke ali psihološke smeri, 5 let delovnih izkušenj
Poleg z zakonom določenih in zgoraj navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali tudi celovitost strokovnih znan j ih osebnostnih vrlin' in sposobnosti po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Dela in naloge razpisujemo za 4-letni»mandat.
Prijave z opisom dosedanjega dela ih dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo na gornji naslov z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju na delavskem svetu TOZD.
Iskra AVTOMATIKA, TOZD Tovarna orodij
1. DVEH REZKALCEV
Pogoji: poklicna kovinarska šola, 4 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, osebni dohodek do 26.000,00 din
2. OPERATER NA CNC STROJU ZA EROZIJSKO REZANJE
Pogoji: tehniška šola strojne smeri ali poklicna kovinarska šola (smer orodjar), 4 leta del. izkušenj, 3-izmensko delo, poskusno delo 90 dni.
Prijave Z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 1 5 dneh po objavi v kadrovsko službo na gornji naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
hodku pred investicijo in po investiciji) za posamezno leto primerjamo s celotno vrednostjo investicijskih vlaganj, ali dejanski donos investicije primerjamo s planiranim donosom.
Uspešnost investicij ugotavljamo ločeno za vsako večjo investicijo zase, pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v odvisnosti od tega kazalnika pa upoštevamo skupni rezultat vseh večjih investi-
13.	člen
Kazalnik udeležba v skupnem dohodku v primerjavi z investicijskimi vlaganji v druge temeljne organizacije izraža uspešnost investicijskih vlaganj v razvoj materialne osnove dela drugih temeljnih organizacij. Izračunamo ga tako, da nadomestilo kot udeležbo v skupnem dohodku primerjamo z vrednostjo skupnih investicijskih sredstev, ki smo jih vložili.
14.	člen
Kazalnike iz 10. člena tega sporazuma ugotavljamo za obdobje zadnjih pet let.
Povprečno vrednost prvih dveh kazalnikov iz 10. člena tega sporazuma primerjamo s povprečno (ali planirano) vrednostjo teh kazalnikov za podskupino dejavnosti ali skupino dejavnosti v SR Sloveniji, lahko pa tudi s planirano vrednostjo posameznega kazalnika za temeljno organizacijo. Vrednost tretjega kazalnika iz 10. člena tega sporazuma pa primerjamo s povprečno (ali planirano) vrednostjo tega kazalnika za podskupino dejavnosti ali skupino dejavnosti v SR Sloveniji tiste temeljne organizacije v katero vlagamo investicijska sredstva.
15.	člen
Za kazalnike iz 10. člena tega sporazuma določimo tudi faktorje vplivnosti. Faktorje vplivnosti za posamezen kazalnik določimo tako, da vzpodbujamo delavce k uspešnej šemugospodar-jenjtt z družbenimi sredstvi in večjemu interesu in odgovornosti pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi.
16.	člen
Vsota faktorjev vplivnosti za kazalnike iz 10. člena tega sporazuma je enaka 1,00 (100%).
Faktor vplivnosti za kazalnik akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi je enak največ 0,50. Ponderja za druga dva kazalnika iz 10. člena tega sporazuma sta sorazmerna deležema posameznih vlaganj.
17.	člen
Primerjava dosežene vrednosti posameznega kazalnika iz 10. člena tega sporazuma s primerjalno vrednostjo tega kazalnika nam da v odstotkih izražen delež mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v celotni masi sredstev za osebne dohodke.
Velikosti teh deležev so:
— 10 % v primeru, da je dosežena vrednost, posameznega kazalnika enaka primerjalni vrednosti,
7- 20%, v primeru, da je dosežena vrednost posameznega kazalnika za 50 % večja od primerjalne vrednosti.
18.	člen
Za vsak kazalnik iz 10. člena tega sporazuma izračunamo povprečno velikost odstotnega deleža mase sredstev za OD na podlagi minulega dela za dogovorjeno obdobje izračuna kazalnikov.
19.	člen
Skupen odstotni delež mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v celotni masi sredstev za osebne dohodke je enak vsoti produktov faktorjev vplivnosti in povprečnih velikosti odstotnih deležev za posamezen kazalnik.
20.	člen
V primeru, ko delavci temeljne organizacije ne vlagamo v razširitev materialne osnove dela svoje temeljne organizacije ali drugih temeljnih organizacij izračunamo skupni odstotni delež mase sredstevza osebne dohodke na podlagi minulega dela samo iz prvega kazalnika v 10. členu tega sporazuma, pri čemer se faktor vplivnosti za ta kazalnik ne spremeni.
21.	člen
Minimalna vrednost skupnega odsotnega deleža mase sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela je enaka 4 %. Tolikšen delež celotne mase sredstevzaosebne dohodke razporejamo delavci za sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela tudi v primeru ko temeljna organizacija posluje z izgubo.
22.	člen
Delavci temeljni organizaciji lahko pri uresničevanju načel vzajemnosti in solidarnosti združimo in uporabimo del sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v delovni organizaciji, v katere sestavi je temeljna organizacija ali v temeljnih organizacijah v sestavi drugih delovnih organizacij. Pogoje in načine za delitev dela sredstev za osebne dohodke na osnovi minulega dela delavci določijo v svojih samoupravnih sporazumih, ki ne smejo biti v nasprotju s tem samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom.
23.	člen
Delavci v temeljni organizaciji lahko del sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela združimo v samoupravne sklade ali druge samoupravne oblike združevanja sredstev za uveljavljanje osebnih pravic na podlagi minulega dela. Pogoje in načine za delitev tega dela sredstev določijo v svojih samoupravnih sporazumih. Ta.sredstva koristimo za delovno inv socialno varnost delavcev, zlasti.pa za prekvalifikacije in zaposlovanje.
III.	SKUPNE OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE NA PODLAGI MINULEGA DELA
24.	člen
Del osebnega dohodka na podlagi minulega dela uveljavlja v temeljni organizaciji vsak delavec, ki je s vojim delom, upravljanjem in gospodarjenjem prispeval k rezultatom gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
25.	člen
V temeljni organizaciji ugotavljamo delavčev delež OD na podlagi minulega dela v odvisnosti od prispevkov:
—	ki jih je dal z upravljanjem skupaj z drugimi delavci k uspešnosti poslovanja temeljne organizacije,
—	ki jih je dal s prihranki pri materialu, surovinah in energiji in z uspešno uporabo delovnih sredstev,
—	ki jih je dal z upravljanjem z drugimi delavci k izločanju sredstev za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela v določenem obsegu pri razporejanju čistega dohodka temeljne organizacije in ki jih je dal z upravljanjem in delom skupaj z drugimi delavci k rezultatom, doseženim pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi.
26.	člen
Kot osnovo za ugotavljanje osebnih dohodkov delavcev na podlagi minulega dela, ki izhaja iz uspešnosti gospodarjenja s poslovnimi sredstvi, uporabljamo naslednja merila:
—	znesek osebnih dohodkov, ki jih je delavec prejel (dosegel) v določenem obdobju (5 let) v katerem je prispeval k rezultatom gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Pri znesku osebnih dohodkov ne upoštevamo deleža osebnega dohodka za: nadomestila OD za čas bolezni, dodatka za nadure, razliko do minimalnega osebnega dohodka, delovno dobo in druge dodatke.
-	nadomestila osebnih dohodkov posameznega delavca na osnovi inovacij, racionalizacij ter zboljšanja proizvodnega programa,
-	nadomestilo osebnega dohodka zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti delavcev, ki se izraža v razliki med doseganjem tekočih rezultatov dela in doseganjem njegovih povprečnih rezultatov dela vzadnjih petih pred nastopom takega stanja (solidarnost),
-	skupna delovna doba in delovna doba v sestavljeni organizaciji Iskra, od katere je odvisen
korekcijski faktor osebnih dohodkov na podlagi minulega dela.
27.	člen
V delitvi osebnih dohodkov na podlagi minulega de la, ki so oblikovani na osnovi rezultatov uspešnosti gospodarjenja s poslovnimi sredstvi so udeleženi vsi delavci, ki so zaposleni v temeljni organizaciji ne glede na trajanje njihovega delovnega razmerja v tozd.
28.	člen
Delavčev delež OD iz minulega dela na osnovi uspešnosti gospodarjenjas poslovnimi sredstvi ugotavljamo na osnovi:
. - deleža osebnega dohodka (sestavljajo ga zneski iz prvih treh alinej 26. člena tega sporazuma) vsakega delavca v primerjavi z vsoto osebnih dohodkov vseh delavcev (za obdobje zadnjih 5 let),
-	korekcijskega faktorja
Posameznemu delavcu pripada za delež OD iz
minulega dela na osnovi uspešnosti gospodarjenja s poslovnimi sredstvi tolikšen del mase sre-stev za osebne dollfcdke na podlagi minulega dela (ki jo da kazalnik akumulacija v primerjavi s povprečnimi uporabljenimi poslovnimi sredstvi iz 10. člena tega sporazuma), ki je sorazmeren sproduktom deleža OD delavca iz prve alinee prvega odstavka tega člena in korekcijskega faktorja.
29.	člen
. Korekcijski faktor je odvisen od skupne delovne dobe delavca in njegove delovne dobe v sestavljeni organizaciji Iskra. Za delovno dobo enega leta je korekcijski faktor enak 1,00 in se z vsakim letom skupne delovne dobe povečuje za 0,0175, z vsakim letom delovnedobe v sestavi jeni organizaciji Iskra pa za 0,0075.
30.	člen
Delavčev delež OD na podlagi minulega dela v odvisnosti od prispevkov, ki jih je dal s prihranki pri materialu, surovinah in energiji in z uspešno uporabo delovnih sredstev ugotavljamo z merili delovne uspešnosti pri opravljanju nalog v tekočem obdobju, izražamo pa z deležem OD, ki izhaja iz .delovne uspešnosti, in je sestavni del OD delavca za živo delo.
3 1. člen
Delavčev delež OD na podlagi minulega dela po osnovi rezultatov gospodarjenja z investicijskimi sredstvi ugotavljamo v odvisnosti od prispevka delavca k rezultatom investicij izražen z deležem, ki ga predstavlja njegov osebni dohodek (sestavljajo • ga deleži definirani v prvih treh alineah 26. člena) v primerjavi z vloženimi investicijskimi sredstvi po posameznih vključenih letih.
32.	člen
Delež OD posameznega delavca na podlagi minulega dela iz osnove rezultatov gospodarjenja z investicijskimi sredstvi ugotavljamo po postopku:
-	seštejemo deleže OD posameznega delavca v primerjavi z vloženimi investicijskimi sredstvi za leta,za katera mu pripada pravica do OD na podlagi minulega dela iz te osnove.
- seštejemo vsote deležev OD iz prve alinee tega člena vseh tistih delavcev, ki v letu, ko oblikujemo sredstva za OD iz minulega dela po tej osnovi, uveljavljajo pravico do tega dela osebnega dohodka.
Maso sredstev za OD na podlagi minulega dela iz osnove rezultatov gospodarjenja z investicijskimi sredstvi delimo poposameznihdelav-cih tako, da vsakemu delavcu pripada delež, ki je sorazmeren kvocientu med seštevkoma prejšnjih dveh alinej.
33.	člen
Delavec ima pravico do uveljavljanja osebnega dohodka na podlagi minulega dela iz osnove uspešnosti gospodarjenja z investicijskimi sredstvi tudi po prenehanju delovnega razmerja v temeljni organizaciji.
Kadar se delavec zaposli v organizaciji združenega dela izven sestavljene organizacije Iskra, lahko uveljavlja pravico iz prejšnjega odstavka največ do prvega zaključnega računa po njegovem prenehanju delovnega razmerja.
Kadar se delavec zaposli v drugi organizaciji združenega dela v okviru sestavljene organizacije Iskra, uveljavlja pravico do osebnega doh-hodka na podlagiminulega dela tako kotdrugi delavci v organizaciji združenega dela v kateri seje na novo zaposlil.
34.	člen
Delavci v delovnih skupnostih in organizacijah skupnega pomena oblikujejo sredstva za osebne dohodke na podlagi minulega dela iz dohodka oziroma čistega dohodka, ki so ga ustvarili s svobodno menjavo dela. Merilo za oblikovanje deležev osebnih dohodkov na podlagi minulega dela je ponderirana sredina deležev osebnih dohodkov na podlagi minulega dela delavcev v tozd, za katere opravljajo dela skupnega pomena.
35.	člen
Delavec pridobi pravico do osebnega dohodka na podlagi minulega dela po enem letu skupne delovne dobe.
36.	člen
Delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela izvedemo ob periodičnih obračunih oziroma ob zaključnem računu.
Med letom izplačujemo akontacije osebnih dohodkov na podlagi minulega dela.
37.	člen
Ob vsakem izplačilu akontacij OD na podlagi minulega dela se mora delavcu vročiti pismen obračun akontacije njegovega osebnega dohodka na podlagi minulega dela po vseh osnovah ih merilih, po katerih je bila izračunana.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga z osebnim iz-. javljanjem na referendumu sprejme večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji in podpiš-pejo pooblaščeni delavci udeleženk.
Podpisnik tega sporazuma je tudi sindikat v sestavljeni organizaciji.
39.	člen
Temeljne organizacije združenega dela so dolžne do 31. XII. 1983 v letnih planih oblikovati programe dela, v katerih bo določen postopek preverjanja in dokončnega oblikovanja in izračunavanja meril za del osebnega dohodka na podlagi minulega dela.
40.	člen
Temeljne organizacije združenega dela so dolžne do 31. VI. 1984 uskladiti svoje samoupravne sporazume v skladu,? zakonom o razširjeni reprodukciji in minulim delom ter v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
41.	člen
Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet sestavljene organizacije.
Vabimo vas na ogled 5. cerkljanskega množičnega smučarskega teka »GORENJSKEGA ODREDA« ki bo 15. januarja 1984 ob 9. uri v Cerkljah
Cerklje na Gorenjskem — Organizatorji petega cerkljanskega množičnega smučarskega teka Gorenjskega odreda, ki ga bodo v Cerkljah organizirali v nedeljo, 15. januarja 1984, s startom ob 9. so v prostorih jjokrovitelja DO Iskra Delta v Ljubljani pripravili novinarsko konferenco, na kateri so prisotne novinarje tiska in radia seznanili z dosedanjimi pripravami na to množično smu-casKo manifestacijo v Cerkljah.
Lanska, skrajno neugodna zima za ljubitelje hoje in teka na smučeh, s snegom šele meseca februarja letos in zadrege z bencinom in še več drugih okoliščin je vplivalo, da se število privržen-|cev m povečalo v najbolj zdravi in po-jceni reKreaciji.
Za jubilejno, 5. cerkljansko množično prireditev v smučarskih tekih je v Cerkljah skorajda že vse nared in bo za Logatcem drugi večji preizkus pripravljenosti in zmogljivosti ljubiteljev smu-/Carskega teka, ki se pripravljajo še na preostale množične smučarske prireditve, ki bodo še v letošnji smučarski sezoni pri nas in sicer v Dupljah, Blokah, Trnovskem maratonu, Teku treh dežel, itd. Pri tem pa velja omeniti, da peti cerkljanski smučarski tek Gorenjskega
ŠD KRVAVEC
CERKLJE
odreda šteje tudi za akcijo RTV Ljubljana Brazde vzdržljivosti.
Osrednji namen cerkljanskega teka Gorenjskega odreda je širiti smučarski šport v smučarskih tekih, krepiti obrambne sposobnosti in obujati spomine na NOB in ljudsko revolucijo ter prenašati borbene tradicije na mladi rod. Cerkljanska proga je med najlažjimi pri nas in poteka skozi šest krajevnih skupnosti pod Krvavcem in mimo petih spominskih obeležij iz NOB.
Cerkljanska prireditev pa postaja vse bolj pomembna tudi v širšem slovenskem prostoru, izzveni pa naj tudi v priznanje borcem in prebivalcem teh krajev pod Krvavcem. Priprave na to prireditev potekajo zelo skrbno, na amaterski bazi. Na dan prireditve bo delalo okrog 300 ljudi. V Cerkljah zato pričakujejo v nedeljo, 15. januarja 1984 okrog 1500 tekačev obeh spolov iz vse Slovenije.
Proge cerkljanskega teka so dolge 7 in 25 km. Novost teka je tek TV—15, namenjen borcem NOB na 7 km. kolikor dolga je tudi trimska proga. Startnina za odrasle znaša 200 dinarjev, v predprijavnem roku do 6. januarja 1984 pa bo startnina 150 dinarjev, pionirji v Cerkljah ne bodo plačali štartni-
Vsak udeleženec teka v Cerkljah bo prejel:	bilten smučarskega teka.
Štartno številko, priznanje o udeležbi, spominsko značko, kot novost teka. Zlato bodo prejeli vsi, ki bodo za zmagovalcem zaostajali manj kot 20 ods-stotkov časa, srebrno, vsi tisti, ki bodo za zmagovalcem zaostajali od 2 I do 50 odstotkov, bronato pa vsi ostali udeleženci teka v Cerkljah in jo bodo skupaj z priznanjem, na katerem bodo izpisani vsi podatki in rezultati prejeli po pošti.
V	imenu pokrovitelja je navzoče novinarje pozdravil tudi Vasja Herbst ter poudaril precejšen pomen cerkljanskega teka. Letos bodo z računalniki Iskra Delta spremljali kar enajst velikih športnih tekmovanj. S pokrovitelji teka v Cerkljah so Gorenjski tisk Kranj. 1BI Kranj, CP Glas Kranj in Integral Ljubljana.
V	Cerkljah so prepričani, da bodo vsi
udeleženci petega Cerkljanskega teka zadovoljni zapustili Cerklje in da se bodo prihodnje leto zopet radi vrnili na tekaške smučine pod Krvavec, kjer so med NOB hodili borci Gorenjskega odreda.	Janez Kuhar
REKLAMNA PRODAJA:
ms
Vse Iskraie obveščamo, da DO EROše vedno prodaja omarice in mize KLIP KLAP z naslednimi ugodnostmi:
—	41% nižje cene
—	možnost plačila v šestih obrokih
—	brez pologa
—	organiziranje dostave, če iz enega kraja naročite večje število izdelkov
S primerjavo običajne in znižane cehe lahko izračunate, koliko boste prihranili, če
boste kupili:
Nova ^ Znižana	Višina
Izdelek	cena	cena	obroka
1.	Omarica KLIP KLAP 9.433,60 din 5.572,60 din 930.00 din
2.	Omarica KLIP KLAP f
stojalo za omarico	11.610,50din 6.858.55 din	1.143.00din
3.	Miza KLIP KLAP+
omarica KLIP KLAP	16.599,55 din 9.805,65 din	1.635,OOdin
4.	Miza KLIP KLAP +
omarica in stojalo 18.776,45 din 11.091,60din	1.849,OOdin
•	Izdelki so prvovrstni in imajo enoletno jamstvo.
•	Omogočajo vam, da si na majhnem prostoru v hiši, garaži, kleti in podobnem uredite delavnico.
•	Z nakupom omarice klip klap bo vaše orodje vedno urejeno in varno spravljeno.
S Omarico lahko pritrdite na steno, če pa jo želite premikati, pa na 'posebno stojalo.
•	Na mizi klip klap boste pritrjevali nove in stare klip klap priključke, upenjali ohde-lovance različnih oblik ter jo uporabljali za razna druga dela.
•	Mizo klip klap boste lahko zložili ter z njo zaprli ter zaklenili omarico klip klap.
Velikost omsrice OM 210: 1252 x 620 x 2311 mm Velikost mize DM 201:
delovna ploskev 1100 x 600 x 25 mm višina 775 mm
Vse informacije dobite v Kranju. DO ERO. pri tovarišici Betka BOLKA (tel. 22-221. int.) ter v Ljubljani, pri Drauici BRZ1N. Prodaja ERO. Trg revolucije 3 (tel. 213-213, int. 15-30).
Če niste iz Kranja ali Ljubljane vam priporočamo, da vas sindikalni poverjenik zbere vaša naročila ter se z nami dogovori za način dostave.
Ponuja se vam priložnost ki je ne kaže zamuditiI
VARČUJM0 Z ELEKTRIKO
M«Sf uh titetmorr •mi sm*6* se mn smo*
Delavski svet SOZD Iskra poziva vse Iskraše, naj v teh hudih dneh pomanjkanja električne energije tako doma kot v svojih tovarnah čim bolj smotrno in varčno trošijo električno energijo. Nedvomno je mogoče s sistematičnim prizadevanjem smotrno in varčno uporabljati električno energijo tudi tako, da pri tem proizvodnja, zlasti za izvoz, ne bo v nobenem primeru prizadeta.
ZAHVALE
Oh boleči izgubi dragega očeta
ANTONA AJDNIKA
se zahval ju jem vsem sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč in izrečena sožalju žalujoča hčerka Ema Hafner.
Ob smrti drage mame
CECILIJE ZMRZLIKAR
se zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD TSD in vsem ostalim za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje
hči Pavla in sin Jože.
Ob smrti najine drage mame
TEREZIJE RANT
sc sodelavcem Kibernetike — TOZD Števci in TSD zahvaljujeva za izrečeno sožal je, darovano cvetje in denarno pomoč
sin Maks Rant hči Mar jeta Bratuša.
Ob smrti dragega očeta
FLORJANA KERNA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci — končna kontrola za darovano cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč.
hčerka Ivica Zaplotnik z družino.
Ob boleči izgubi najine mame
MARTINE DAGARIN
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam v montaži števcev za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
hčerki Marija in Marta.
Ob nenadni in boleči izgubi naše ljube hčerke in sestrice
MAJE PRELOVŠEK
se iskreno zahvaljujemo, sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci v Iskri Kibernetiki in Iskre Commerce TOZD ZT — Uvoz Kranj za podarjeno cvetje, izraženo sožalje, ozvočenje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
Jože Prelovšck z ženo. Ani in sinom Urošem.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika!, Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoeiektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Časopisne novice
Skupen četrtletni uspeh v Iskrinem Šolskem centrijv Kranju znaša le 33,37 %. V vseh treh letnikih so bili uspehi nalednji: elektroenergetika 25,76%, elektronika 54,72%. telekomunikacije 28,20%, kovinarstvo in strojništvo 33,79%.
V	Šolskem centru so navedli več vzrokov, ki so botrovali poraznemu četrtletnemu uspehu. V prvi vrsti gre za slabo znanje učencev iz osnovne šole, za heterogenost učencev v razredih, v katerih so združeni slabi in dobri, za precejšnjo odsotnost od pouka zaradi proizvodnega dela, oz. delovne prakse in zaradi tega, ker so se učenci premalo učili. Po vsej verjetnosti torej ne gre zgolj za lenobo učencev, ampak za bistven razlog, U ga v šoli niso zaupali. Povedali so [g, da imajo tudi 15 honorarnih učiteljev, za slab učni uspeh nosi verjetno del krivde celoten učiteljski zbor. Komaj 33 % uspeh je za Iskrin center sramota — Glas, Kranj.
V	novem obratu tolminske Iskre Avtoelektrike v Rutu nad Baško grapo je stekla proizvodnja. Proizvodnje prostore so uredili v bivši osnovni šoli, naložba pa je veljala 13 milijonov dinarjev. Sredstva so bili iz sklada za potresno obnovo Tolminske, del je prispeval sozd Iskra, preostala pa so sredstva delovne organizacije. Trenutno je v Rutu zaposlenih 10 domačinov, izdelujejo pa termoregulatorjc za peči na trda goriva. Kot je povedal direktor tolminske Iskre Lucijan Rejec, je zanimanje med ljudmi iz vasi Rut in Grant precejšnje, saj se je za delo prijavilo kar 35 domačinov. Z otvoritvijo proizvodnih prostorov v Rutu je v tolminski delovni organizaciji več prostora za proizvodnjo svečk, ki jih izvažajo v celoti na konvertibilna tržiča — Dnevnik.
V	zadnjem času je v jugoslovanskem časopisju precej kritike na račun servisnih jx>-pravil skoraj vseh proizvajalcev izdelkov splošne rabe. Zlasti se ljudje v rubrikah »Pisma bralcev pritožujejo nad neprijaznostjo v trgovinah in servisih, tudi pri naših. Zelo pohvalna vest pa je gesta tovarne Elektromotorji iz Železnikov, kjer so Petru Fischerju iz Kamnika poslali imanjkajoč'zobnik kar po pošli na podlagi telefonskega pogovora. V Iskrinem servisu v Ljubljani pa zadeve niso znali urediti, oz. svetovati — Dnevnik.
V.D. direktorja tovarne Zmaj Milan Vukašinovič je povedal, da so se potrebe baterij v zadnjem mesecu povečale za 300 %, kar presega zmogljivosti proizvodnje. V minulem tednu pa so dokončali načrtovano proizvodnjo za izvoz, tako da se bodo posvetili le proizvodnji za domače tržiče. Da bi povečali proizvodnjo, so ostanke dopustov preložili na prihodnje leto, uvedli dopolnilno delo ob sobotah, nedeljah ter nočno,izmeno, na pomoč pa so g proizvodnjo prešli tudi nekateri delavci skupnih služb.
Skupino 50 delavcev banjaluške organizacije Energomont so povabili na dan republike BIH delavci Iskrine Avtomatike. V prostorih Festivalne dvorane v Ljubljani-so jim podelili pismeno priznanje za uspešno triletno poslovno-tehnično sodelovanje. Banjaluški Glas je temu dogodku posvetil precejšnjo pozornost in podrobno obrazložil, kako se je sodelovanje razvijalo, kako poteka in kakšne težave imata obe organizaciji zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala.
Delegatka SR Hrvaške v zveznem svetu skupščine SFRJ je zastavila naslednje vprašanje: »Kakšno pogodbo je sklenila tovarna telekomunikacijske opreme Iskra, Kranj s tujim proizvajalcem glede proizvodnje elektronskih telefonskih central? Kateri razlogi so vodili tovarno pri sklepanju pogodbe za proizvodnjo, ki je že nekaj let v naši državi substituirana z domačim deležem«. Delegatka Tatjana Holjevac — Koren z odgovorom predstavnika zvezne vlade ni bila zadovoljna, zato je na naslednjem zasedanju zveznega sveta skupščine SFRJ ponovno zahtevala odgovor še na nekatera razširjena vprašanja.
Glede na precejšnjo odmevnost celotne problematike in tudi odgovor našega predstavnika prek ljubljanske televizije bi bilo potrebno širše pojasnilo v našem glasilu.
Zbral in uredil Marjan Kralj
ISKRA—AVTOMATIKA
Novoletno srečanje športnikov DO Avtomatika
V ponedeljek, 19. t.m. se je na že tradicionalnem novoletnem srečanju zbralo približno 140 delavk in delavcev Avtomatike, ki se aktivno vključujejo v različne športno-rekreativne dejavnosti, organizirane na ravni delovne organizacije, oz. TOZD.
Šprtno-rekreativna dejavnost ima v Avtomatiki že dolgoletno tradicijo. Od 1954. leta. ko je bila ustanovljena nogometna sekcija, so se v delovni organizaciji formirale druga za drugo namizno-teniška. kegljaška, košarkarska, tekaška in sekcija za badminton. Poleg teh. ki iz leta v leto beležijo boljše rezultate, so se tudi ostali delavci aktivno udeleževali najprej športnih srečanj med temeljnimi in delovnimi organizacijami, kasneje pa tudi športnih iger na ravni SOZD. Prav na teh igrah (letne in zimske športne igre) smo v zadnjih nekaj letih dosegli izredno lepe rezultate, saj smo se skoraj vedno uvrstili na eno izmed prvih treh mest.
Vsi ti dosežki odražajo voljo posameznikov in delež vloženega, prostovoljnega dela neutrudnih delavcev in službe za družbeni standard.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja najboljšim ekipam in posameznikom za prva mesta v novoletnem kegljaškem turnirju. Priznanja, ki jih je podelil Hugon Zaplotnik, član poslovodnega odbora delovne organizacije, so prejeli:
Ekipno:
L Iskra aparati 2397, 2. Lokomotiva 2356,3. Napajanja — Novo mesto, 2340,4. Iskra Commerce. 2246, 5. Iskra Avtomatika 2226, 6. Iskra — TV Pržan, 2174 kegljev.
Posamezno:
L Rade Bogdanovič (Iskra—Avtomatika) 428. 2. Vili Košik (Iskra Commerce) 427, 3. Franc Trstenjak (Lokomotiva) 421 kegljev.
Za zaključek še to: želja nas vseh je, da se tovarištvo, disciplina izvajanja dogovorjenega in dobro sodelovanje naših športnikov v še večji meri prenese v delovno okolje in s tem v še večjo povezanost delovne organizacije Avtomatika.
Š.D.
Zimske igre upokojencev
Upokojenci Slovenije bodo imeli tudi v zimskem času republiško srečanje. V organizaciji ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV Radovljica, bodo izvedene PRVE ZIMSKE IGRE v veleslalomu in smučarskih tekih in sicer 25. II. 1984 na smučiščih Smučarskega centra KOBLA v Bohinju.
Prireditelj tekmovanja je ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV Slovenije in pokrovitelj SKUPŠČINA OBČINE Radovljica. Na igre so vabljeni kot gosti upokojenci SR Hrvatske, Avstrije in Italije, ti pa bodo tekmovali izven konkurence. Tekmovanja se lahko udeleže vsi upokojenci in upokojenke, redni, družinski in invalidni. Vsi zainteresirani bodo pravočasno dobili pri matičnihDU popolnejše informacije o prevozih. prehrani itd. Po 15. januarju 1984 prejmejo še bilten prireditve in tekmovanja.
Prireditelj in organizator vabita vse upokojence — rekreativce in veterane, da sc množično udeleže tekmovanja.
Miro Kavčič
Obvestilo
smučarjem
Člane smučarske sekdje PD Iskra in ostale interesente obveščamo, da si lahko nabavite nove smučarske izkaznice in nalepke za sezono 1983/84, v PPC — Trg revolucije 3, pri tov. Matotek (vsak dan od 13.-15. ure).
DO AVTOMATIKA
Obvestilo!
Vse delavce delovne organizacije Avtomatika obveščamo, da se lahko:
—	vsak torek od 20. do 22. ure v telovadnici osnovne šole Danilo Kumar (Bratovševa ploščad)
—	in vsako sredo od 18.30 do 20. ure v telovadnici osnovne šole France Bevk (pri Ljubljanskih mlekarnah) udeležijo treninga badmintona.


Praznična nagradna križanka
Za novo leto smo ljubiteljem križank spet pripravili celostransko skandinavsko in naslednjih osem denarnih nagrad:
1	nagrada 800 din
2	nagradi po 500 din 5 nagrad po 200 din
Pravilne rešitve pošljite na: Uredništvo »Iskra«, Ljubljana, Trg revolucije 3, prizidek, do 10. januarja 1984