Dan vstaje - prainik slovenskega LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO IV Poneddjek, 26.julija 1954 STEV. 12 Ob 22. juliju Pretefctost in Vsak narod ima svojo zgodo-vino in v tej zgodovini temne in svetle dneve. Slovenska zgodovi-na je bogata tako na enih kot na drugih — v tisočletnem obstoju slo-venskega. naroda so bili dnevi, ki so mu obetali prav črno bodoč-nost, toda njegova življenska sila je znala najti tudi svetle dni, ki niso bili odločilni samo za nje-gov nadalnji obstoj, ampak tudl važne prelomnice v njegovem razvoju. 22. juUj 1941 sodi brez dvoma med ene najvažnejsih dni, ko smo $e Slovenci krepkeje, kot kdaj-koli pre) zavedii svoje življenske moči in narodnega ponosa. Revo-lucionarnost naroda — proletarca ni rtikoli dotlej prisla tako do izraza, kot takrat, ko je Osvo-bodilna fronta slovenskega na-roda pod vodstvotn Komunistič-ne partije pozvala vse Slovcnce na skapen in neizprosen boj proti okupatorjem, ki so naše narod-nostno ozemlje razdelili na tri dele. Slovenci, katerih predniki so stoletja umirali za interese tujih^ gospodarjev sirom Evrope, so bol) kot kdajkoli pre) začutili, da se je začela borba na življenje in smrt ne samo za vsakega posa-meznika, ampak za ves narod. Redki so bili odpadniki, ki }im glas postenja in narodne zavestl ni hil več, kot njihova osebna korist. Toda v stiriletni krvavi borbi smo opravili ne samo z okupatorji, arnpak tudi z njimi. Bilo je mnogo žrtev, ki danes počivajo "sirom nase domovine — spomin in spoštovanje do njih zlvi v naših srcib in bo zivelo vedno in legende o njihovem )u-nastvu so najlepše izročilo, ki so natn ga mogli zapustiti. Med temi, ki so za svobodo svojega naroda dali na)vei — svoje življenje — je bilo mnogo naVih kolegov. Padli so v cvetu svoje mladosti, polni nacrtov in polni življenske sile. Spoštujmo njihov spomln, ne samo, kadar gremo mimo spome-nika, postavljenega njitn na čast in v spomin, ampak vedno, ka-dar se srečamo s pridobitvami, ki $o nam jih oni priborili. In bodočnost? Nadaljujemo in nadaljujmo tisto, za kar so padali najboljši sinovi našega naroda. Socializem, za katerega so se ti borlli, danes niso več sanje. To je stvarnost, včasih sicer trda in neizprosna, polna, dela in samo-cdpovedi — toda obenem lepa v svojih moinostih za pravo mesto delovnega človeka. In v tem kompleksu možnosti najdimo ml — mladi inteligenti — svoje pra-vo mesto. Razvijmo svojo delov-no sposobnost, bodimo tisto, kar vsi mladi Ijudje morajo biti — neustrašenl, revolucionarni, polni delovnega poleta in dobrevolje do dela, spohujmo to, kar imamo in sami doprinasajmo, da bomo imeli še vec. Tako nam bo vsak 22. julij ne samo praznik in spo-mln na vstajo slovenskega Ijud-Stva, ampak dan, ki nas bo spo-minjal na dolinosti do svojega Ijudstva in socializma. NAŠE DELO T/ DnTUr}r\AlTr7A/l I /7 TF l praksi ni flovolj Izrazilo. Za asi-Y l t\ L ti \J LJ1\ I Cj IVl LtLli 1 U stente so bili čes*o nameščeni V prihodnjem študijskem letu namerava naša organizacija po-svetiti glavno skrb političnemu delu med študenti, ureditvi fakultetnih statutov in uveljav-ljanju načel novega univerzitet-nega zakona. Izkušnje preteklih študijskih let so nam pokazalc, kako važno vprašanje predstavlja fakultetni pravilnik oz. statut, saj v resnici predstavlja fakultetni »zakon«. Spomnimo se nekaj primerov, ko so posamezni predavatclji samovoljno tolmačili fakultetne pravilnike ter primere, ko so se predmeti uvajali kar po sklepu fakultetnega sveta in podobno. Fakultetni pravilnik bo moral dati vpisanemu slušatelju točno liko študija, ki ga čaka, njegove pravice in dolžnosti v zvezi z delom na fakulteti, režim štu-dija, moral bo fiksirati število ur predavanj in seminarjev itd. Ker pa je fakultetni statut tesno povezan z učnim programom in načrtom, bo to delo sprožilo po-novno vprašanje učnih načrtov in programov. Naše organizacije se bodo mo-rale na to delo pripraviti % vso resnostjo. Zolčne diskusije o univerzitetnem zakonu, ostra borba okoli učnih načrtov in programov nam ne dajejo naj-lepših perspektiv — ne nudijo nam dovolj svetlih upov o mir-nem in medsebojno razumevajo-čem odnosu. Jasno je, da bo akcija potekala v precej drugač-nem okolju, kot preje, saj bodo v fakultetnih in v univerzitet-nem svetu tudi predstavniki družbenih organizacij. Univerzitetni zakon prinaša tudi določila, ki govore o ponov-nih volitvah predavateljev oz. profescrjev. Razumljivo je, da glavna presoja o tem vpraSanju pade na visokošolske predava-telje, kljub temu pa bomo mo-rali tudi študentje včasih pove-dati svoje mnenje. Gre za pri-mer, kjer študentje ne moremo najti stika s predavateljem, ali zaradi njegovih konservativnih tendenc, ali iz pedagoških vzro-kov, pa tndi zaradi pomanjkljive pomoči v pogledu učnega mate-riala ali drugih znanstvenih del. Drugo leto bomo morali do-končno pričeti z delom s kadri, ki se pripravljajo na akademski poklic, predvsem z vprašanjem asistentov. Ta problem smo že večkrat načenjali, vendar vedno le na splošno. Zdaj pa tnoramo preiti na konkretne ukrepe, pa čeprav bi naša združenja morala pregledovati delo vsakega posa-meznega asistenta. Precej znana, včasih preveč posplošena je trditev, da se pro-svetnim ustanovam najmanj po-zna vpliv revolucije in to v po-gledu kadrov, kakor tudi v sa-tnem sistemu dela in v medse-bojnih odnosih. Naši državni in politični forumi so gledali pred-vsem na znanstveno stopnjo, ta situacija pa se je začela spremi-njati po VI. kongresu ZKJ in še danes stremi za tem, da naj se s postopnim nvajanjem mladih naprednih moči vpliva na razvoj znanstvenih ustanov. 2al se to v brez posebnih političnib kvalifikacij — bivši nemški vojaki, klerikalni elementi, apoli-tični ljudje in podobno. Občutna vrzel je predvsem na filozofski fakulteti, da se ne spuščamo v vprašanje kadrov na SAZU. Tak kader ne more sprejeti novega duha, ostal bo zvest starim kon-servativnim tradicijatn nekate-rih kateder, saj je ravno pri takih katedrah opisani položaj najtežji. Dalje je znano dejstvo, da je asistentsko mesto ugoden kotiček za pislnje doktorsklh disertacij, ter da nekateri ašistenti nudijo le malo pomoči slušateljem. Niso redki primeri, ko imajo asistenti govorilne ure in to zelo pored-koma. Mi si pa predstavljamo asistenta kot našega najbližjega tovariša, ki nam je vedno pri-pravljen pomagati pri našem delu. Iz vsega tega Je razvidno, da bomo v prihodnjem študijskem letu morali posvetiti precej dela prav strokovnim vprašanjem. Ob tem pa moramo poudariti, da se bomo morali izogibati doseda-njim napakam, ki so bile pred-vsem v občutnem posploševanju in premajhni preciznosti. Delati bomo tnorali zelo resno in se lotiti reševanja teh problemov z obširnimi dokumentacijami in elr.borati. Ob disciplinski razpravi na medicinski fakulteti ZADNJE DEJANJE LANSKE ZGODBE 1NDIJA - SOCIALNI IN MATERIALNI POGOJI Ob priliki ankete o social- nih in materialjiih pogojih študentov na univerzi v Del- hiju je bilo ugotovljeno, da izhaja od 1872 študentov, 46% iz družin z letnim dohodkom od 200 — 600 dolarjev, 12% dži dhdk d iz družin z- dohodkom pod 250 izpitnih kriterijih profesorja dolarjev in 42% iz družin z dr. A. O. Zupančiča, kar je po dohodkom nad 750 dblarjev navedbah tožilca dr. Milčinskega letno. Veliko število študen- škodovalo ugledu omenjenega tov si ne more nabaviti učnih profesorja, ugledu profesorskega knjig in drugih pripomočkov NOVA ZELANDIJA ZAHTEVA PO REVIZIJI STUDIJSKIH PODPOR Močno kritiko proti doseda-njemu načinu podeljevanja študijskih podpor preko vlado, vodi študentski list »Critic« Časopis meni, da ta sistem podeljevanja študijskih podpor pomaga le lenuhom in predla-ga namesto naraeravanega zvišanja teh podpor njihovo OKREPIMO SODELOVANJE Po svoji novinarski dolžnosti katera vprašanja, ki se mi zdijo sem bil na disciplinski razpravi proti šestim študentom medicin-ske fakultete, ki so bili obtoženi, da so 30. 6. 1953 pri takratnem dekanu fakultete, prof. dr. Lu-načku dali neresnične izjave o zbora in šole. Prav gotovo hude obtožbe, če ne že najhujše, ki lahko zadenejo vsakega pošte-nega študenta, ki mu šola in njen ugled predstavljata eno temeljnih moralnih obveznosti. Zato sem z zanimanjem sledil več ur trajajoči razpravi, ki je pokazala, da študentje zdaleka niso bili krivi za stvari, ki jih je dolžila obtožnica in so bili zato oproščeni tudi vsake kazni. Z dokazom materialne resnice SLK? odprav^Na L*&. ^^^SS^tS^ pp p prihranjena denarna sredstva naj se uporabijo za povišanje štipendij tistim, ki pokažejo, da so res potrebni podpor in, ki brez teh ne bi mogli končatl svojega študija. nili, da je obtoženim zadoščeno In da Je dolga razprava o tem primeru v študentskih vrstah zaključena. Toda med samo raz-pravo, posebej pa še po njej, so se mi kljub temu vsiljevala ne- Kanadska delegacija v Ljubljani Pred kratkim se je mudila v Ljubljani kanadska delegacija World Universitjr Servicea. De-legacijo je sestavljalo 6 študen-tov in študentk z različnih ka-nadskih univerz. Prvi stik naših in kanadskih študentov je bil nad vse prisrčen. Na sprejemu, ki ga je priredil univerzitetni odbor ljubljanske univerze, je podpredsednik Centralnega od-bora ZŠJ in predsednik UO tov. Sinkovec pozdravil goste in poudaril pomen tega prvega srečanja kanadskih in naših študentov s pristavkom, da upa, da je to le začetek tesnejšega sodelovanja med študenti obeh nacionalnih zvez. Kanadska delegacija World University Servicea je obiskala našo državo z namenom, da bi se spoznala z novo ureditvijo, položajem študentov. in posebno z delom organizacije WUS. Njihovo zanimanje je bilo v enaki meri usmerjeno na pogoje zdravstvene zaščite študentov, dalje na organizacijo študent-skih domov, restavracij, biblio-tek itd. Njihovi prvi vtisi v našem mestu so bili ugodni. Za časa svojega bivanja v Ljubljani so si članl delegacije ogledali vrsto zanimivosti. De-legacijo World Universitjr Ser-vicea je predvsem zanimala ureditev zdravstvene zaščite iianadska delegacija s člani UO in dopisnikom Tribune študentov. Ogledali so si štu-dentsko polikliniko, obisk pa je bil združen z kratkim predava-nje o delu te ustanove. Tisto, kar jih je posebno začudilo, je, da imajo študentje zdravstveno zaščito pod tako ugodnimi po-goji in da za zdravstvene usluge ne plačujejo nikakršnih prl-spevkov. Clani delegacije so si v našem mestu ogledali še Univerzitetno knjižnico, Moderno galerijo, Narodni muzej ln naše največje industrijsko podjetje Litostroj, kjer so bili v predavanju se-znanjeni z glavniml principl delavskega samoupravljanja. V razgovoru s člani kanadske delegacije smo opazili, da ne morejo mimo tega, da bi ne spoznali ugodnega položaja, ki ga imajo študentje v naši državi. Posebna pozornost je veljala tudi pristojbinam na naši uni-verzi, ki resnično omogočajo vsakemu študij na naših najviš-jih znanstvenih ustanovah. Štu-dij v Kanadi je precej dražjl, tako da ni omogočen dostop na univerze vsem, ki bi to želeli. Delegacija kanadskega World University Servicea je odpoto-vala dalje po Jugoslaviji, kjer bodo obiskali naše glavne uni-verzitetne centre. Za časa svo-jega bivanja v Jugoslaviji pa f bodo lahko še seznanili z mnogimi vprašanji našega štu-ctentefeega iivljenja. DELO SPREJEMNEGA CENTRA Vsako leto organizacijske težave. Vedno več študentov obiskuje naše kraje preko sprejemnega centra. štu- dentje vseh deiov sveta so zadovoEjni z delom msdnorodnega spre;emnega centra zelo pomembna: kakšna je pro-blematika odnosov med profe-sorji in študenti, ali študentje predstavljajo na naših fakultetah (poleg pedagoškega objekta) upo-števanja vredno silo in končno — kakšen namen imajo naša disciplinska razsodišča? Za sodelovanje ali proti njemu? Razprava je očitno dokazala, da je »nekaj gnilega v deželi Danski«. In po mojem mnenju je ta gniloba prav v sodelovanju med študentom na eni ter pro-fesorjem ali šolo na drugi stra-ni. Ne bom podrobneje navajal obtožb, s katerimi je tožitelj dolžil obtožence, niti poteka ce-lotnega nesporazuma med njimi in profesorjem Zupančičem. Do-volj je, če povem le to, da so študentje na zahtevo (ali proš-njo) takratnega dekana dr. Lu-načka povedali tisto, kar jim je ležalo na srcu, prav gotovo ne z namenom, da blatijo profe-sorja, ampak z željo, da se raz-mere pri izpitih profesorja Zu-pančiča uredijo tako, kot bi bilo po njihovem mnenju najbolje. Prav gotovo bo vsakega študenta zanimalo (morda tudi bolelo), če nivo izpraševanja pri izpitu ni za vse enak, če dobra ocena iz seminarske naloge vpliva na do-končno oceno izpita bolj, kot bl to bilo potrebno in če se nazad-nje iz.vsega tega pojavijo go-vorice, da profesor pri ocenje-vanju ni tako objektiven, kot bi po svoji poklicni dolžnosti (ali pa po fakultetnem pravilniku) moral biti. Zelo dvomim, da profesor dr. Zupančič za to kri-tiko svojega kriterija pri izpitih ni vedel prej, preden so štu-dentje to razložili dekanu, ker so obtoženi študentje na raz-pravi dokazali svojo resnicoljub-nost in željo po konstruktivni kritiki. Ce pa je to zvedel šele Iz zapisnika, napisanega in pod-pisanega 30. 6. 1953 pri dekanu — ali je bilo tako zelo težko se pogovoriti, pa morda celo post festum, s študenti in ugotovitl materialno resnico, ne da bi to morala ugotavljati (in tudi ugo-toviti v prid študentov) disci-plinska komisija skoraj leto dni pozneje? Mislim, da je prav v tem vprašanju osnova enega važnih činiteljev za redno delo na fakulteti — sodelovanje med profesorji in študenti. Poleg tega pa še to — ali dekanat (oziroma profesorski zbor), kl je izdal od-ločbo, da omenjeni študentje le dobijo podpis dr. Zupančiča, ki jim ga je ta odklonil, ni imel moči ali volje, da vso stvar uredi, če je profesor dr. 2upan-čič morda ni maral? Kolegi štu-dentje si bodo na ta vprašanja najbrže lahko sami dali pravilen odgovor. (Se nadaljuje na str. 3) Mednarodni odbor ljubljan-ske univerze letos že tretjič organizira sprejemni center za inozemske študente. Med tem ko je prvo in deloma drugo leto sprejemni center delal v glavnem v sestavi »Travel De-partmenta«, se je sedaj osamo-svojil in dela v okviru Medna-rodnega odbora ZŠJ ljubljanske univerze. Vsako leto se kažejo v zvezl z organizacijo sprejemnega cen-tra velike težave. Vendar je trdna volja organizatorjev ved-no vodila do uspeha in center je bil za počitnice pripravljen. Težave tudi letos niso izostale. Organizatorji so nameravali urediti center v Domu vojnih študentov, toda nekaj dni pred otvoritvijo so se morali odpo-vedati tem prostorom. Na ne-razumevanje so naleteli tudi v Akademskem kolegiju, tako da so se konČno odločili za Internat Tehnične srednje šole, kjer so jih prijazno sprejeli. Letošnji sprejemni center je bil otvorjen 30. junija. Na raz-polago je 40 postelj za inozem-ske študente, kar včasih le s težavo zadostuje vsem potre-bam, zlasti ob prihodu večjih grup. Prenočišča v sprejemnem centru znašajo 150.— din, celo-dnevna hrana s popustom pa 350.— din in sicer v Hotelu »Slavija«. Sprejemni center Mednarod-nega odbora ima zaposleno tudi večje število študentov, ki slu-žijo kot vodiči tujim študentom. Mislim, da je treba poudariti pripravljenost teh študentov pri delu za našo organizacijo. Ce na kratko pogledamo sta-tistiko vidimo, da ima Medna-rodni sprejemni center vedno več dela. V letu 1952, ko je bil prvič organiziran je sprejel 395 grup z 902 ljudmi. Stevilo se je dvignilo že naslednje leto, ko je šlo preko sprejemnega cen-tra 781 skupin z približno 1350 študenti. V letošnjem letu iz-gleda, da bodo presegli obe številki, saj se je samo v prvih desetih dneh oglasilo v centru 85 skupin z 180 ljudmi. Letos so v sprejemni center sprejeli tudi grupo študentov beograjske veterine, ki je od-hajala na prakso v inozemstvo. Ce pogledamo še na kratko v delo sprejemnega centra na-šega Mednarodnega odbora, vidimo veliko aktivnost. Letos v mesecu juliju bodo sprejeli še 6 skupin študentov iz Nem-čije, Kanade, Anglije, Belgij© in ZDA z približno 130 Ijudmi. To je veliko število če računamo, da se bo poleg tega oglasilo še veliko število posameznikov. To postavlja pred sprejemni center velike naloge, upamo pa, da jih bo dostojno rešil. Poleg tega pripravlja naš odbor v zvezi s »Travel Deparmentom« tudi dve ekonomsko-politični turneji po Jugoslaviji. Ti turneji bosta 15. in 30. julija (za slednjo se je že prijavila grupa 26 ameri-ških študentov). Sprejemni cen-ter ima do sedaj prijavljenih 18 skupin iz najrazličnejših držav. Treba pa je pripomniti, da to število še ne obsega vseh grup, ki bodo letos šle preko našega centra. Delo na Mednarodnem spre-jemnem centru je po svoji funkciji izredno pomembno in odgovorno. Dosedanje vodstvo je storilo vse, da je izpolnilo naloge, ki so bile postavljene sprejefnnim centrom. Študentje iz najrazličnejših mest sveta, Pariza, Istambula, Amsterdama... so šli skozl sprejemni center in danes sp hvaležni, da so prav z njegovo pomočjo lahko spoznali na36 domovino. Počitnice so za študenta, ka-kor za delavca letni dopust. namenjeno za telesni in du-ševni odmor. Ta odmor je zla-sti potreben tistim, katerih zdravstveno stanje ni povsem normalno, ki študijsko delo zaradi tega opravljajo pod težjimi pogoji. Zato je Zdrav- liko od ostalih gostov pa ima-jo okrevanci 5 dnevnih obro-kov hrane. Mesečna vzdrže-valnina za povprečnega štu-denta znaša okrog 2500 din. Vsekakor je število onih, kl jih je ZF poslal v okrevali-šča, pri današnjem številu štu-dentov ljubljanske univerze in stveni fond naše_______ preskrbel za zdra^stveno ogro-žene in bolne slušatelje poseb-na okrevališča na morju in v srednjih višinskih legah z vi-šinsko klimo, ostrim planin-skim zrakom v lepi in prav-ljični okolici. V letošnjih po-čitnicah bo odšlo v ol^revali-šča v Savudrijo v Istri, v Ziri in na Mežakljo na Gorenjskem nad 200 bolnih,- zdravstveno ogroženih in slabotnih študen-tov. Od tega števila bo odšlo približno 130 študentov, ki bo-lujejo predvsem na nosnih bo-leznih, revmi in telesni izčr-panosti, v morsko okrevališče, kajti morski zrak in voda ob dobri zdravniški kontrol. bla-godejno vplivata na okreva-nje. K temu moramo dodati še dejstvo, da so vsi okrevan-ci brez izjeme poslani v okre-vališča na podlagi točnega zdravniškega pregleda in di-agnoz. Ostali, ki bodo odšli v planinska okrevališča, pa bo-lujejo na živčnih boleznih, TBC in seveda tudi telesni iz-črpanosti. Prva skupina, ki je odšla v okrevališča že v prvi polovici junija, se je vrnila v boljšem zdravstvenem stanju. Ra?.Lii omenjenega števila bo odšlo približno 20 študentov v naše znane zdravniške domo-ve in toplice. Vzdrževalnino v okrevališčih krije Zdravstveni fond univer-ze, vsak posameznik, ki je po-slan na okrevanje, pa prispeva določen znesek, kar je odvis-no od njegovega socialnega položaja. Zlasti moramo po-6hvaliti nekatere hotele, ki so razumeli težave bolnih štu-dentov in jim pomagali z zni-žanjem dnevne vzdrževalni-ne. Tako povprečno stane dnevna oskrba 580 din. Od te vsote krijeio okrevanci le del stroškov, ostalo plačuje Zdrav-stveni fond Univerze. Za raz- ..._.._. -ol precej nizko. Ome-jena denarna sredstva zaen-krat ne dopuščajo, da bi bili v okrevališča poslani vsi, ki bi iz zdravstvenih razlogov bill opravičeni do takšnega odmo-ra in redne zdravniške kon-trole. Dnevna bolniška kroni-ka kaže, da bi se število zdravstveno ogroženih slušate-ljev povečalo, zato so letos upoštevali pri določevanju po-sameznikov zares zdravstveno najnujnejše primere. Potrebe po okrevališčih so iz teh raz-logov večje, kakor pa so na-še dejanske finančne možno-sti. Samo po sebi se vsiljuje vprašanje samostojnih štu-dentskih okrevališč, kjer bi lahko v svoji lastni režiji nu-dili zdravstveno šibkim štu-dentom okrevanje in v manj težkib slučajih tudi zdravlje-nje. Pred leti smo študentj« razpolagali s takšnimi okre-vališči v Moščeniški Dragi, pomagali pa smo tudi z udar-niškim delom pri graditvi okrevališča na Mežaklji. Ta okrevališča so pozneje prišla iz rok študentov. Vendar pa še nekatera naša univerzitet-na središča razpolagajo z okrevališči, kot je primer beograjske univerze, ki ima svoj lasten dom na Avali. Vsekakor bi bilo v bodoče tre-ba misliti, da dobimo ljub-ljanski študentje nekaj več prostora v zdravstvenih domo-vih in okrevališčih, kjer bi po potrebi lahko s samoupravo vzdrževali večje število za odmor potrebnih študentov in to nj samo v počitniških me-secih, temveč vse leto. Stro-ški za vzdrževanje bi bili se-veda na ta način precej nižji. K temu lahko še dodamo, da se je uprava in samouprava v študentskih domovih do se-» daj dobro obnesla. Str. 2 TRIBUNA Stev. It Z IZPITOV Ko delaruo obračun pretek-lega leta, se ponovadi ustavi-mo na tisti tocki, ki govori o uspehu slušateljev na izpitib. lzpit je liajotipljivejši čini-teij študijskega dela in stro-kovne ravmi naših iiajvišjih ustano^v. Kjub temu, da je le to zaključeno, uam ni uspelo zbrati vseh podatkov, ki bi niorda najboJje osvetlili izpi-te na posameznik fakultetak akadeinijah iu visokih šolah. razne zahteve in neenakost hote navajajo sluSatelje na površno učenje v okviru in obsegu profesorjevih preda-vanj. In ker je karakteristi-ka nesistematičnega dela po-vršnost in brzina v obnavlja-nju izpitnega gradiva, se vse to kinalu po izpitu pozabi. Učijo se saino, da zadovoljijo okus predavatelja. Nasprotno pa je za sistematski način de-la potrebna enakomernost de-la, kar pa mnogim slušateljem manjka, saj živijo v zavesti, Raznolika izpitna zahtev-nost je problem, ki potrebujc temeljitejše obdelare, zato bomo navedli samo nekolikc primeror, ki bi jih bilo dobro prediskutirati skupaj s fakul-tetnimi vodstvi. Vzemimo sa-mo primer na pravni fakulte-ti, ko je skoraj t vsakem iz-pitnetn roku postavljena dru-ga izpitna komisija z različ-nimi kriteriji do izpitnega gradiva. Ni io samo primer kriterij pri enem in istem iz-praševalcu menja iz dneva "v dan. Vsekakor so to stvari, ki jib moramo imeti pred očmi, k< ocenjujemo izpitne uspehe v preteklem letu, ki še daleč ni-so zadovoljivi. Ce bi imeli zbrane statistične podatke, bi z.gornje trditve lahko podkre-pili s številnimi primeri in številkami. Statistična slika bi nam lahko točno pokazala, kako porazno je razmerje med opravljenimi in neoprav- Pismo dunajskih kolegov Prešlo je že nekaj časa, od-kar se je vršil v Skoplju kongres Žveze študentov Ju-goslavije, na katerega smo bili povabljeni tudi zastopniika »Kluba koroških slovenskih akademikov na Dunaju.« Z veliko radostjo sva se odzvala dva zastopnika prisrčnemu ljenimi izpiti. Kljub vsem na- Pasamezn;h predavateljev, bo-te z dopisom 8. junija 1953. Tudi o tem bi bilo dobro razmisliti. Tako je zaključeno tretje deja-nje vsaj na videz nepomembne zgodbe, ki je vse leto polnilar stolpce naSega lista. Vesel bi bil, Le je'to zadnji, za to zgodbo uredniku ukradeni prostor; še lepše pa bl bilo, če o prodobnih disciplinskih prekrških ne bi bilo treba vei pisati. Bogdan Pleia e'-onomisti so si preko te po-sredovalne ustanove zagotovili 16 mest za prakse v inozem-stvu. Medicinci imajo zopet svoje zveze. Preko IFMSA, ki skrbi za zamenjavo praktikan-tov v socialno zdravstveni službi, bo to leto odšlo v tujino 35 medicincev, da se pobliže seznanijo z napredkom in organizacijo zdravstvene služ-be v različnih zapadno-evrop-skih državah. Razen že omenjenih centrov pa je naš mednarodni odbor navezal stike tudi z predstav-niki nemške študentske orga-nizacije in v medsebojnem do-govoru je bilo sklenjeno, da bodo izmenjali določeno šte-vilo praktikantov. Do sedaj so zagotovljena mesta za 10 grad-benikov, 3 strojnike, 2 arhi- tekta in 1 metalurga. Pričaku-jejo pa še več mest za meta-lurge. Studentom, ki letos odhajajo na strokovno prakso v inozem-stvo, so dane vse možnosti, da spoznajo najrazličnejše tehnič-države, kjer bo prakso opravil. Na pot v inozemstvo pa od-hajajo tudi drugi praktikanti, ki so si sami našli zvezp in podjetja, kjer bodo za časa počitnic prakticirali. Naš med-narodni odbor je tem izdal že približno 130 priporočil. Do-končno število teh »samoras-lih« praktikantov še ni znano, vendar na odboru za medna-rodne zveze predvidevajo, da bo odšlo okrog 35 strojnikov, 30 agronomov in gozdarjev, 12 električarjev, 8 kemikov in šest gradbenikov. Nekaj podatkov o TVŠ Pred menoj Je ob81ren zverek Zavoda za statistiko in evidenco LR Slovenfje, ki vsebuje po-datke o slušateljih vlsokih šol. Na raznih konferencah, v raz- DICKERS DITTER KAZNOVAN Vsem nam je še v spominu in-cident, ki se je dogodil ob lan-skoletnem obisku študentov-eko-nomistov iz Kolna v Jiogoslaviji, ko je član te grupe, Dickers Ditter, na nesramen način žalil spomenik talcem v Begunjah. Naša javnost, posebno pa štu-dentje, smo z ogorčenjem spre-jeli vest o podlem vedenju tega nemškega študenta, ki Je izko-rlstil gostoljubnost naše države, da bl na nesramen naCin izrazil bvojo iašlstično miselnost. Tudl njegovi nemški kolegi so njego-vo početje najostreje obsodill In so ga izključili iz svojih vrst, tako da je moral takoj zapustiti Jugoslavijo. Pred kratkim smo od Sekretariata za zunanje za-deve prejeli pismo, ki pravi: »Ambasada Federalne repu-bllke Netnčije v Beogradn je ob-vestila Državnl sekretariat «a zunanje cadeve FLRJ, da Je Pravna fakulteta unlverze v KSlnu kaznovala i izključitvljo s fakultete nemškeffa državljana — Itndenta Dickers Dittera, kl je kot turlst avgnsta 1953 v Ljubljani pijnval na spomenik padlib borcev NOB. Odločbo o •zkljufitvi so potrdile vifije fiol-ske oblastl po pritožbl Dittera od 22. 2. 1954 in • tera je ta odločba postala pravomočna. Prosimo Vaa, da gornje sporočite Tsem fakoltetam, oz. itudentom.« Državnl svetnlk za zunanje za-deve: Dr. Mflan Bartol 1. r. govorih s posameznimi predava-telji in predstavniki visokošol-skih oblasti smo često slišali o zaostankarjih z izpiti, o študen-tih, ki ponavljajo, pri čemer je bil glavni klic, da gre v večini primerov za lenobo slušateljev. Vendar pa procenti, ki jih bom navedel, kažejo na vse kaj dru-gega. Visoke številke ponavljal-cev v nekaterih letnikih ne mo-rejo postaviti tako velikega števila žtudentov v kategorijo lenuhov, pač pa nam zgovorno kažejo, da v kritičnih letnikih nekaj ni v redu a študijskim programoni in načrtom. Najbolje je, da preidem na navajanje podatkov: Delež rednih sluSateljev, ki ponavljajo letnlk, v primerjavi z vsemi rednimi slušatelji po letnikih: V prvem letniku so občutni ponavljalci na naslednjih fakul-tetah: gradbena 20%, strojna 26«/», medicinska 43°/ou V II. let-niku: elektro 26Vo, gradbena 38°/o, strojna 46°/o, pravna 24%, medicinska 2e»/o. V III. letniku: arhitektura 72%, elektro 29%, gradbena 32%, rudarska 41%. V IV. letniku: arhitektura 51%. Redni diplomirani slušatelji po letih študija od absolviranja do diplomiranja: , Za celotno TVS: isto leto 5, v enem letu 44, v dveh 96, v treh 59, v štirih 3, nad 4 14, pri čemer je celotno število diplomiranih 221. Ker je bilo največ borb na gradbeni fakulteti, naj navede-mo njene podatke: diplomiralo jih je 38, istega leta nihče, v enem letu 2, v dveh letih 21, v treh letih 13, v štirih 1 in nad Stiri leta 1. (Vračunani so tudi geodeti.) LIST STTOENTOV LJTJBLJAN8KE UNIVERZB Urednlk Primož Kozak, Itudent Clozoflje. Naslov nreOnlitva In nprave: LJubljana, MUdoSlCeva cesta 6a. — Letna naročnlna 200 dln, polleltna 109 din, Cetrtletna 63 din. — Izhaja vsak drugl petek. — TisJc tickarne »Slovenskega po-roAevalca«. — Rokopisov n« vračamo. — Naročnino naJcazujt« na tekoa raLun NB 6O»-T-»4L stavljenega ljudstva na Ko-roškem. Pbtovanje v Skoplje je bilo nad vse zanimivo. V družbi slovenskih delegatov in fol-kloristiov nam je čas hitro potekal.. Sirne planjave Hr-vatske in hriboviti svet Srbije, nama znani samo po pripove-dovanju, sva sedaj spoznala z lastnimi očmi. Skoplje, kjer se je vršil II. kongres Z. Š. J., je predvsem zanimivo po svoji pisanosti in živem kontrastu med evrop-skim in orientalskim življe-njem. Moderni, enonadstropni avtobusi poleg jezdecev na konjih in natovorjenih oslič-kov. Na desnem bregu Var-darja moderrvo rr.esto, čisto evropskega značaja, na levem bregu staro Skoplje, s starimi spomeniki, s cerkvami, džami-jami in minareti tned kateri-mi se odigrava tipično orien-talsko življenje. Bujne barve narodnih noš izpopolnjujejo posebno slikovitost mesta. Ravno tako predstavlja tudi arhitektura srečanje dveh svetov —• Evrope z Orientom. Na IL kongresu *va srečala študente vseh jugo&lovanskih univerz in tudi delegatie iz inozemstva. Spoznala sva pro-bleme, ki se postavljajo pred jugoslovanske študente in ki so slični našim v Avstriji. Toda jugoslovanski študentje imajo v svoji organizaciji silo, ki res dosledno zastopa njih interese. Tudi socialni položaj jugo-slovanskih študentov je mno-go boljši od avstrijskih. Na razpolago imajo študentske diomoive, gradijo se moderna študentska naselja in številne državne štipendije omogočajo študij tudi socialno šibkejšim kolegom. V okviru kongresa so nasto-pile študent&ke folklcwne sku-pine vseh jugoslov. narodov. Na tej edinstveni prireditvi sva doživela prijetno presene-čenje, ko sva Tx>leg ognjevitlh makedonskih plesov, srbskega kola in drugih narodnih ple-sov, videla tudi krasno podane, pri nas na Koroškem žal vse premalo negovane plese Zilje in Roža. Zbudila se nama je želja, videti predvajanje teh naših plesov pri nas na rodnih tleh. Po kongresu smo bili ino-zemski delegati povabljeni na izlet po južni Makedoniji. V drznih serpentinah na&' je vse se staplja v eno samo har-monijo in nepopisljivo lepoto. Koliko so naša jezera že zgu-bila na svoji nekdanji naravni lepoti in čarobnosti! Nekatera moreš gledati le še od daleč, iz višjih položajev. Cim se mu približaš, vldiš pred sabo tablo, ki te svari: Zutritt ver-boten! Privatgrund!« Ali pa ti jemlje razgled čisto na jezero po&tavljen hotel, mnogokratl še v stilu, ki prav izzivalno kvari naravno sliko. Na sploš-no sva našla pri prebivalstvu krajev, ki sva jih videla na najinem izletu, mnogo smisla za staro izročilo in narodno umetnost S kakim pono&orr. je razkazoval vodnik krasne freske iz 11. stoletja v cerkvi Sv. Sofije. Pa tudi od strani državnih organov se mnogo ukrene na tem področju. V Ohridu so na pr. cele ulice pod zaščito kot kulturni spomeni-ki. Zida se povsod mnogo: in-dustrijske staivbe, naselja, mo-stovi, hidrocentrale in ceste. Občudovala pa sva, kako har-monično. je vse prilagojeno okolju In. riaravi. Marsikateri naših arhitektov bl se tukaj mogel učiti. Drugi dan smo spoznali Prespo in okolico. Skrbno ne-govani, ogromni sadovnjaki se razprostirajo po dolinah. Pre-krasno mora biti tukaj ko je vse v cvetju. Sledijo ravna polja, ki jih preskrbujejo v suši z dragoceno mokroto v skrbno izpeljanih drenažah. Oprijemajo se danes tudi sa-stematične živinoreje. Začetr.e uspehe sva videla v čredah enotne pasme. Bitolj nas je prijazno spre-jel pod streho. Mestno življe-nje se odigrava tukaj s po-sebno žilavostjo. Na večerni promenadi, lahko srečaŠ vsa- kogar, ki iir.a količkaj zdrave r.oge. Tu se najdejo fantje in dekieta ter dajejo z mladc-stnim smehom in razigrano-stjo celemu sprevodu posebno žilavost. čim večja gneča, tem bolj jim ugaja. Ogenj iz, tem-nih dekliških oči bi znal raz-vneti vsakega še tako hlad-nega severnjaka. Tam stoji nekaj starejših modrijanov, ki se med.drugim pogovarjajo o vremenu ter se od časa do časa zgražajo čez »današnjo« mladino. V tesnem krogu zopet kifepetajo starejši letniki ženskega sveta. Videla sva tudl PrfLepi, glavno mesto dežele kraljeviča Marka. V okolišu je mnogo starih samostaaov. Pot pelje mimo Stob. Mesto je v VI. sto-letju porušil silen potres. Iz-kopali so amphitheater, basili-ko, Partenius-palačo, v kateri so odkrili cele zbirke umetnin, kakor tudi skulpture iz dobe Grkav in Rimljanov. Prispeli smo nazaj v Skoplje, si stisnili s prijatelji fcolegl1 še enkrat roke in se z vlakom odpeljali v Beograd. Res je treba po svetu iskati takšuo nesebičnost, prljazno^t in to-varištvo, kot sva jo srečala med jugoslovanskimi kolegi. V Ljubljani, Beogradu in v Skoplju, povsod so naju spre-jeli bratsko medse. V jugoslovanski prestolnicl nama je kolegica izčrpno raz-kazovala najvažnejše zanimi-vosti mesta. Obiskali smo tudi beograjskl muzej. Najbolj so naju pritegnila dela velike-ga mojstra Meštroviča, v ka-men vklesana zgodovina jugo-slovanskih narodov. Peljemo se na Avalo. Grob neznanega junaka krona hrib, naflepSi monument v spomin vojnih žrtev, kar sva jih kdaj videla — tudi delo Meštroviča. Ne-hote se zamisliš, ko zreš po-krajino naokoli, vso prepoje-no s človesko krvjo. Jugoslo-vanske matere držijo nemo težki kapitel nad mrtvim vo-jakom. Naj bi bil ta spomenik človeštvu v opomin in svarilo, da samo mir, medsebojno spo-štovanje in razumevanje pelje navzgor v lepšo bcKiočnost In ta pot je strma in težka. Savraštvo, vojna pa zruši vse, pelje navzdol, v propad. To velja danes bolj kot kdaj koli prej. Pred odhodom smo se videli še s tov. Sinkovcem, ki je bil ravno na poti na študentski kongres v Turčijo. Vozila sva se celo noč, prispela v Ljub-ljano v dopoldanskih urah, mesto je počivalo v nedeljskem miru. Lepo je po svetu in za-nimivo, domov pa se pelje la vsak zopet rad. — East or west, home is best! Takšne občptke sva imela, ko sva se vozila proti Ljubljani. Pastala nama je domača, prljazna, njen objem nam daje občutek shranjenosti, y njem smo na varnem. Tukaj je za nas, za-mejske Slovence, studenec, pri katerem se krepčamo, kjer črpamo vedno znova sile, kl nas usposobijo, da ostanemo neomajni taraniki slovenstivia na Koroškem. Verujemo v pravico, katere moramo bitt tudi mi enkrat deležni. S skupno silo in v^torajnostjo ji bomo pripomogli končno do zmage. Ured. Tribune in Univerzitetni odbor iestita ob Dnevu vstaje šfudentom in deiovnemu liudstvu Še premalo predavateljev Med Ciniteljl, ki vpilvajo na nih fakultetah v Ljubljani za- kvaKteto znanstvenega dela posljenih 108 predavateljev. Od neke ur.iverze je gotovo eden tega je bilo 43 rednih profesor- izmed najvažnejših predava- jev, 16 izrednih, 29 honorarnih, teljski kader. Naša univerza je 7 docentov itd. Isto leto je bilo mlada. Njena doba vsestran- vpisanih na univerzi 1186 slu- skega razvoja se začenja šele 8ateljev, kar kaže, da jenapre- v zadnjih letih. V predvojni dobi so prirodno rast zavlrale neurejene politične razmere, sLabe gospodarske prilike in pa skromni rr.aterialni po-goji in dajatve za znanstve-no delo na splošno. Razumljivo je tedaj, zakaj v pogledu znan-stvene višine težko primerja-mo našo univerzo s svetovno znanimi univerzitetnimi sre-dišči, kl se razen tega ponašajo še z več stoletno univerzitetno tradtcijo. Na znanstveno višlno študija na neki unlverzi ne vpliva sa-mo dobro obvladanje in pozna-vanje gotovih vej znanosti, strokovno proučevanje in ust-varjalno znanstveno delo po-sameznih predavateljey, asi-stentov in strokovnih sodelav-cev. Ce zasledujemo rast učne-ga osebja na naši univerzi nam takoj pada v od znano dejstvo, da močno zaostaja za prirast- davateljevo glavo prišlo 11 letih, to je v času svetevne gospodarske krize se je šte-vilo zaposlenih predavateljev zrr.anjšalo in doseglo v šolskem letu 1932/33 najnižjo zabeleže-no stopnjo, namreč 98 preda-vateljev. Medtem ko število učnega osebja upade, tega ni slušateljev. Neposredno pred kom slušateljev. Pri pregledu gospodarsko krizo, ki je močno statističnih zapiskov smo se prizadela tudi našo univerzo pa lahko prepričali, da je bilo v se je štcvilo učnega osebja šolskem l©tu 1925/26 na takrat- dvigrilo na 116. V naslednjih kakor ne moremo reči za prltok slušateljev, ki v teh letih ne^-kam enakomerno raste. Tako je v šolskem letu 1932-33 prišlo na predavateljevo glavo že 18 slušateljev. Ta neugoden odnos se tudi v poznejših letih pred izbruhom druge svetovne voj-ne ni bistveno izboljšal. V pri-merjavi s stanjem na nekaterih drugih univerzah v svetu je ljubljanska univerza v tem po-gledu v fclabšem položaju. Po vojni je pritok slušateljev močno porastel, Kljub skrbi ljudske oblasti, da bi se štu-dijski pogoji izboljšali, ni bHo takoj mogoče povečati šteVila predavateljskega osebja. Usta-novljene so bile mnoge nove fakultete, visoke šole, katedre in oddelki, za katere nismo imeli dovolj usposobljenega predsvateljskega kadra. Učno osebje se je na ilovo ustanovlje-nih fakultetah postopoma zboljševalo. Ne glede na vse to pa se je vendar odnos med predava-telji in slušatelji v povojnih letih precej izpremenil. V letu 1953 je bilo na tehničnih fa-kultetah vpisanih 2137 sluša-teljev, dočim je število preda-vateljev poraslo samo na TVS na 206. Na Univerzi, kjer je vključena tudi MVŠ, pa je biio v tem letu 359 predavateljev, nasproti 3364 slušateljem. Sku-paj je bilo torej 1953 leta za-poslenih 565 predavateljev in drugega pomožnega osebja. V to število pa niso vštete aka-demije, kjer je odnos med pro-fesorji in slušatelji dokaj ugo-den. Iz tega sledi, da je na gla-vo predavatelja odpadlo v letu 1953 na TVS približno 10 slu-šateljev, na Univerzi pa 9 slu-šateljev. V najbolj ugodnem položaju je MVŠ, kjer pridejo na glavo 4 slušatelji, na meta-lurško-rudarski f akulteti 6 slu-šateljev, na agronomskl 7, na ekonomski in arhitekturi 9, na prirodoslovno-matematični 10, na filozofski 12, na elektro-tehnični 16, na strojni 19, do-čim je pravna fakulteta z 28 slušatelj.i na enega predavate-lja na zadnjem mestu. Zanimvio je pogledati, kako &e porazdeK učno osebje po po-sameznih fakultetah. Na pri-rodoslovno - matematični fa-kulteti je največ honorarnili profesorjev, kjer na nje odpa-de skorai polovica vsega ufi-nega osebja. Isti je slučaj na filozofiji, kjer iir.amo 19 hono-rErnih profesorjev, 17 rednih in 17 asi&tentov. Pravna fa-kulteta ima največ rednih pro-fesorjev, in sicer 9, dočim ima samo enega asistenta. Na me-dicinski fakulteti je najveft asistentov — 58. To so obenem najbolj izraziti primeri poraz-delitve učnega osebja. Naša univerza je v pogledu rasti učnega osebja v pre-cejšnjem porastu, vendar se vsled velikega letnega pri-rastka slušateljev ta odnos ne izboljšuje tako hitro. Za za-ključek lahko ugotoHmo, da je števllo učnega osebja v pri-merjavi s predvojnim m<žno poraslo, kar nam izrazito ka-žejo številke. MED ŠTUDENII PO SVETU Napotki ZSJ je odklonila povabilo Jugoslovanska Studentska organizacija ne bo sode- lovalt: na kongresu mednarodne študentske zveze v Moskvi in na letnih šfudentskih igrah v Budlmpeštl i I Jugoslovanska študentska or-ganizacija ne bo sodelovala na kongresu Mednarodne študent-ske zveze v Moskvi in nz letnih študentskih igrah v Budimpešti. Zveza študentov Jugoslavije je odklonila povabilo naj bi njeni predstavniki sodelovali na sestanku Mednarodne študent-ske zveze, ki bo v Moskvi od 20.—25. avgusta 1854. Zveza štadentov Jugoslavije je prav tako odklonila sodelo-vanje na letnih študentskih lgrah, ki bodo od 31. julija do i. avgusta v Budimpešti. Dosedanja praksa Mednarod-ne študentske zveze nasproti Zvezi študentov Jugosl»vije in •labe izkušnje, ki jih ima naša Organizacija z diskriminatorsko politiko MSS, vodijo do tega, da je treba oprezno presojati seda-nje korake Mednarodne štu-(Jentske zveze. Mednarodna štu-dentska zveza do sedaj ni dala nobenih poroštev, da bodo pred-stavniki ZŠJ enakopravno delo-vali na kongresu, čeprav bi bilo to potrebno glede na okolnosti, da je bila ZŠJ v preteklosti mnogckrat izpostavljena napa-d^m organizacije MSS. Izvršni komite Mednarodne študentske zveze do danes še ni pokazal, da se je odrekel diskriminator-ski politiki proti jugoslovan-skim študentom. Politika Mednarodne študent-ske zveze nasproti Zvezi štu-dentov Jugoslavije je bila vse-skozi nedemokratična in prav drastičeir primer, kako se ne sme ravnati v Mednarodnem študentskem svetu. S polno pra-vico pričakujemo in zahtevamo, da Mednarodna študentska zveza bolj jasno, odkrito in iskfeno pojasni svojo politiko prcrti jugoslovanski študentski organizaciji. IZRAEL Predsedujoči v študentski organizaciji na Hebrejski uni-verzi v Izraelu, Zvi Jaffe (obiskal Jugoslavijo in Ljub-ljano po konferenci COSEC-a v Istanbulu, ter bil gost naše redakcije) se je pritožil proti temu, da v vladni komisiji, ki se bavi z določitvijo študijskih pristojbin, delujejd samo pred-stavniki učnih zavodov brea sodelovanja študentov. V enem pismu, naslovljenem na pro-svetnega ministra je naglasil, da naj odpokličejo iz komisije predstavnike visokošolskih za-vodov ali pa naj sprejmejo v to telo tudi študente, da bo tako lahko pnšlo do pravil-nega in pravičnega razsojanja. Akademske pristojbine nara-ščajo iz leta v leto, je izjavil Jaffe v svojem pismu, tako da je danes več kot 75% študen-tov primorano opravljati še druga opravila. V nekaj letih, pravi nadalje v pismu, bodo samo še tisti obiskovali uni-verze, ki jih bodo lahko vzdr-ževali njihovi starši. D1PL0MAT0V JE PREVEČ Trenutno je na italijanskih univerzah vpisanih več kot 135.000 študentov. Letno za-pusti univerze približno 20.000 diplomantov. To ima tudi za posledico, da ie v času od leta 1945 pa do leta 1952 na vsakih 100. praznih mest v gospodar-stvu prišlo 1254 prosilcev. Na 5806 izpraznjenih učiteljskih mest se je prijavilo 115.000 kandidaiov. Komentar ni po-treben. Zveza študentov Jugoslavije stoji na principih, da rnora biti mednarodno sodelovanje štu-dentov zasnovano na osnovi enakopravnosti, polne demokra-cije in medsebojnega razume-vanja, ter očiščeno vseh oblik diskriminacije in monopolizma. Tako politiko je ZŠJ vodila v preteklosti in jo bo vodila tudi v bodoče. Med študenti v svetu je treba enakopravnega demo-kratičnega sodelovanja. Slabe izkušnje jugoslovanskih študentov z Izvršnim komitejem Mednarodne študentske zveze izvirajo iz časov resolucije in-formbiroja. Jugoslovanski štu-dentski predstavniki, katerih organizacija je bila ena izmed ustanoviteljev Mednarodne štu-dentske zveze, so bili na sestan-kih v Sofiji in Budimpešti leta 1949 in 1950 izpostavljeni napa-dom in žalitvam s strani MSS kakor tudi slabemu ravnanju bolgarske in madžarske policije. Izvršni komite Mednarodne štu-dentske zveze je leta 1950 skle-nil prekiniti vse stike z voditelji tedanje študentske sekcije Ljud-ske mladine Jugoslavije. Centralni odbor ZŠJ sodi, da bi navzočnost jugoslovanske de-legacije na kongresu Mednarod-ne študentske zveze samo pri- Pismo iz Netnčije spevala k iluzijam tistih malo-številnih študentov v svetu, ki še verjamejo geslam MSS, ne vidijo pa njihovih dejanj. Politika, ki jo je vodila Med-narodna študentska zveza proti Zvezi, študentov Jugoslavije je v celoti* pokazala principe ne-demokratičnosti in neenako- pravnosti, ki so Zvezi študentov Jugoslavije tuje. Mednarodna študentska zveza je spričo svoje enostranske po-litike izgubila množično osnovo, ki jo je imela v študentskih organizacijah po svetu ob svoji ustanovitvi. Zveza študentov Jugoslavije je pripravljena sodelovati z vse-mi študentskimi organizacijami, toda samo po načelih, da mora Mednarodno študentsko sodelo-vanje biti organizirano na prin-cipih enakopravnosti in demo-kracije. MEDNARODNE VESTI 81.500 dšplomatov letno Rektor univerze v Londonu je v svojem zadnjem letnem poročilu izjavil, da na angle-ških univerzah vsako leto konča študije 81. 500 študen-tov. Vendar to niso le absol-venti ampak tudi diplomanti, ki so že končali svoj študij na unifverzi. Primerjajoč število diplomantov s predvojnim številom, ki je znašalo okoli 50.000 lahko opazirro, da je prirastek dokaj velik, četudi število v celoti ni visoko. Angleški študentje so v zad-njem času dobivali štipendije in podpore v velikopotezni obliki. Skupno 70% študentov od vseh je dobivalo podpore in štipendije raznih privatnih in javnih ustanov. štipendije domaanom Nacionalna unija avstralskih univerzitetnih študentov — NVAVS. — je izdala proglas za dodelitev štipendij domo-rodcem. Večina poročil o štu-dijskih pogojih domorodcev kažejo, da so le-te izredno majhne. Trenutno je okrog 70.000 domorodcev, ki niso opravili veČ kot 4 do 5 šolskih let. Predpostavljajo. da bi do-ločitev študijskega fonda v precejšnj meri dvignila zani-manje teh preb'ivalcev za višjo šolsko izobrazbo. To je popol-noraa razumljiivo, če nam je poznano dejstvo, da le-ti ni-majo nikakih materialnih možnosti za študij. Da bi se ta riačrt realiziral, so univerze vzhodnih pravinc že zbrlale 5.000 funtov. Japonska Japonska študentska zveza je pričela s snemanjem rea-lisiičnega filma »Studentsko življenje na Japonskem«, ki se bo predvajal na prihodnji azijski študeutski konferenci v Pakistanu. Stavka študentov v Berlinu Uredništvo našega lista je prejelo pistno, ki ga je poslalo uredništvo »STANDPUNKT-a« glasila zveze nemških socia-lističnih študeniov kot svoj prespevek našemu lLstu. Medterr., ko je v zatohli atmosferi Zapadne Nemčije socialno zadovoljna študent-ska reakcija po nalogi svojih združenj »starih bajt« uvedla obligatorno menzuro, se je v Berlinu zgodilo nekaj nezasli-šanega: študenti petih stro-kovnih šol in inžinerske šole so stopili v štrajk! 2500 štu-dentov je zapustilo predaval-nice in v povorkah krenilo po berlinskih ulicah proti urad-nfrn sedežem senatorjev za kulturo in prosveto; nosili so transparente, kjer so bile iz-pisane njihove zahteve. Kaj se je zgodilo? S senatno dločbo je mestna uprava, ki je po smrti Eraesta Reuter-ja po-polnoma v meščanskih rokah, odpravila oprostitev plačeva-nja štuc»iskih taks, ki je do razloga ni opravičljiv. Moglo bi se sicer ugovarjati, da so na ostalih univerzah in visokih šolah že davno uve-dene študijske takse. Vendar pa ta argument iz dvojnega tedaj za te šole obtajala. VeLina prizadetih študentov Izhaja v nasprotju z študenti drugih 'visokih šol iz obrtni-ških in delavskih slojev. Nji-hovi starši so delavci in mali obrtnLki. Socialne razmere razredne države jim niso dale možnosti za obiskovanje vi-sokih šol, vi&oke šole pa so jim brez zrelostnega izpita zaprte. Niso si mogli privošči-ti, da se posvetijo študiju, za katerega irr.ajo veselje in nagnjenje, temveč se morajo s trdim delom izučiti za kon-kretni poklic v cilju, da čim- Clanka gospoda Petra Janko-witscha, ki ga je objavil v listu Neue Generation — Zeitschrift der socialistichen Studenten — Wien, Nr. 5/6, sploh ne bi bilo treba omenjati, ker se čisto nič ne razlikuje od podobnih novi-narskih umotvorov v katerekoli Jugoslaviji sovražnem listu na Zapadu, pa čeprav so še t.ako »socialistični«. Presenetilo pa me je, da potem, ko prav nespretno in brez trohice logike »razloži« politični razvoj Jugoslavije po resoluciji kominforma in z vidno žalostjo zaioka za »demokratom« Djilasom (ki mu je po ideologiji kolega), s širokimi rokami raz-trosi vrsto napotkov, po katerih bi Jugoslovani lahko prišli do tako zaželjene in pričakovane »svobode«. Torej zopet eden iz-med ideologov, ki mu je na-predek človeštva prva stvar, ki pa žal v svoji »socialistični kon-cepciji socialistične demokracije« ostaja daleč za življenjem in življensko stvarnostjo. Kar citi-rajmo ga, pa bomo videli, kaj je pridobil sociaiizem s koncep-cijo gospoda Petra Jankowitscha, ki se šteje (to bo najbrže res) med »novo generacijo« ln »so-cialistične študente«. V svojem člančiču (ki pa ima pretenzije razpravice) pravi ta-kole: »Najbrže bo predvsem na-loga demokratičnih socialistov pokazati jugoslovanskim komu-nistom, da pot k socialni in so-cialistični demokraciji lahko pelje samo preko politične de-mokracije. Nemogoče je, da tudi najvelikopoteznejše gospodarske in socialne reforme ne vodijodo cilja, ampak ostajajo samo torzo, če duševna in politična osvobo-ditev človeka ne gre z roko v roki skupaj z njegovo ekonom-sko osvoboditvijo. Danes je Ju-goslavija deloma na polovici poti k demokraciji, deloma na polo-vici poti k totalitarizmu. Bodoč-nost bo pokazala, v katero smer razvoja bo Jugosiavija šla. De-mokratični socialisti želijo jugo-slovanskemu narodu bodočnost, kjer bo socialni in kulturni na-predek nekoč zaostale dežele na- preje pridejo do zaslužka in pomagajo svojcem. Tako je omenjena odločba prizadela prav najrevnejše med revnimi študenti, katerih materialni položaj je že itak slab, če ne pripadaio onim redkim, ki imajo še bogate starše ali pa da prestopijo k neki korpora-ciji, kjer se jim irnetje in pro-tekcija starih gospodov zdi edini izhod iz njihove bede. Pravkar je nemška sociali-stična študentski zveza, ki sodeluje in pospešuje že davno potrebno reforrr.o visokhi šol v pirogramu, ki obsega deset točk, nakazala na.1bolj nujne irr možne takojšn.ie ukrepe v interesu nemških študentov. Med temi je tudi davna socia-listična zahteva po oprostitvi študijskih taks. Če naj ostane enaka možnost za Študij za vse ne samo fraza, ne sme več veljati dcbra izobrazba kot neki socialni privilegij. Študentski štrajk je končan. Ne vemo, kakšen bo njegov uspeh. Parlament bo moral o zadevi še razpravljati, tenden-ca zavlačevanja ni izključena. Vendar pa pomen štrajka s tem ni zman.išan. Pokazal je nekaj vladajočim in prebival-stvu. Vsekakor pa bodo naj-dragocenejši politični zaključ-ki. ki jih bodo študenti iz te stavke sami izkoristili. s/st. menjen v dobro svobodnega človeka«. To je zaključek dve strani dolgega člančiča in prav gotovo smo opazili, da je napisan zelo patetično. Kako bi ne bil, saj se nam je v osebi gospoda Janko-witscha rodil nov filozof so-cializma. Čeprav se prišteva med socialiste (mislim, da tega ne bo zanikal), zelo dvomim, da je kdaj v svojem življenju preoila! Marxa, da pa ni nikoli prečital lepega Engelsovega citata, ki pravi: »Če hočeš filozofirati, moraš najprej biti sit,« pa prav gotovo drži. Kajti če bi vedel za to drobno Engelsovo misel (in koliko jih je še!), prav gotovo ne bi ustrelil takega kozla, kot ga je takrat, ko je napisal tisto o duševni in politični osvoboditvi človeka, ki bi naj šla skupaj z njegovo ekonomsko osvobodit-vijo. Gospodu Jankovvitschu lahko najbrž vsak naš delovni človek dokaže, da prav ekonom-ska osvoboditev lahko gre roko v roki z. duševno in politično osvoboditvijo in ne obratno. Če bi se ga dalo o tem prepričati (česar pa ne verjamem), bi mor-da laže razumel naš enopartij-ski sistem, bistvo naše sociali-stične demokracije in konec koncev tudi našo obsodbo Djila-sove teorije, ki ga posebno boli. O demokraciji in totalitarizmu v Jugoslaviji ne mislim diskuti-rati — gospod Jankowitsch jasno pokaže, da sta to zelo relativna pojma. Zelo pa mi je žal, da živi on v kapitalistični deželi, ki je totalitarna za večino in demo-kratična za manjšino. Če je v Jugoslaviji ravno obratno, prav gotovo ni kriv temu gospod Jan-kowitsch <%: Company, ampak naši borci iz NOB in tistih 34.768 od 35.575 volivcev, ki so volili maršala Tita za svojega poslanca (številke so iz vira gospoda Jan-kowitscha in jih nisem preveril), in navsezadnje, če tako hoče, tudi Zveza komunistov Jugosla- Refarma študija v Nemčiji V vseh zapadno evropskih državah se v zadnjem času ka-žejo tendence po izpremembab v visokošolskih programih. Pojavlja se namreč vprašanje, ali sedanje oblike organizacije pouka na univerzah in visokih šolah še odgovarjajo. Studen-tje posvečajo temu vprašanju veliko pozornost. Problem reforme visokošol-skega programa je v Nemčiji izredno pereč. Množe se zah-teve po dokončni realizaciji predvidenih reform visokošol-skega študija, tako da so se morali krogi, ki se ukvarjajo s temi vprašanjl, odločiti za ne-katere pripravljalne ukrepe. Nemški socialistični študen-tje so izdali poseben osnutek-spomenico, s katero skuša.]o prispevati k rešitvi visokošol-skega problema v Nemčiji. Vendar to ni samo prispevek k razpravi, ampak tudi odlo-čilna zahteva, ki jo postavljajo nemški študenti-socialisti. Trenutno situacijo nemške družbe in družbe na zapadu sploh označuje tehnični napre-dek in birokratski aparat, ki se čim dalje bolj razvija. Tudi univerze, zlasti v Nemčiji, so prizadete od tega razvoja. Nepovezanost med univerzo in javnostjo, razcepljenost uni-verze na poedine znanosti in pomanjkljiva splošna izobraz-ba so posledica teh razmer. Ti problemi kažejo na resno nevarnost za razvoj visokošol-skega življenja v Nerr.čiji. Nemški študenti že prtpravlja-jo načrte za rešitev. Zveza nemških socialističnih študen-tov je izdelala izčrpen predlog, v katerem podaja možnost za rešitev mnogih visokošolskih problemov. Predlog je tak, da bo ustrezal sedanji situaciji. Izolacljo univerze je treba preprečiti, in to predvsem z močnejšim prodiranjem nje-nega dela v javnost. univerza mora biti povezana z družbeno sredino, v kateri se razvija. Ker opravljajo visoko, pomem-bno funkcijo v družbi in za družbo, sodijo, da ima javnost pravico pri sodelovanju, upravljanju in kontroli. Pove-zavi visokih šol z javnostjo naj bi služili posebni visoko-šolski sveti. Nemški študentje — socialisti poudarjajo zlasti potrebo, da postanejo visoke šole samostojne in da obvelja na njih načelo »absolutne svo-bode raziskovanja in pouka.« V programu nemških štu-dentov poudarjajo, da mora biti študij prost vsakršnih taks, ker socialni položaj štu- vije (za gospoda, s katerim skromno diskutiram, je treba postaviti vse obratno, zato tudi tak redosled). Da pa bo bodočnost dokazala, če je Jugoslavija na pravi ali krivi poti, sem popolnoma pre-pričan. Če pa bo moral gospod Jankowitsch na te dokaze dolgo čakati, je njegova stvar, ker ju-goslovanski narodi že danes zelo dobro vidijo svojo bodočnost in v tem smislu ne potrebujejo prav nobenih njegovih napotkov- Kar se pa tiče njegovega pate-tičnega »svobodnega cicveka^, pa prav gotovo to ni stališce avstrijskega delavca ali ccio enega izmed stotisočev brezpo-selnih, ki nima potrebnega šilin-ga za vsakdanji kruh, da o teatru sploh ne govorimo. To je vse. Morala: Ni vse zlato kar se sveti in ni vse socialist, kar se za socialista izdaja, pa čeprav pod lepo firmo. In konč-no še to: od Bernsteina do Dji-lasa ni tako daleč, kje pa bo našel svoje mesto gospod Jan-kowitsch (priimek zveni zelo domače), pa je njegova stvar. Jugoslovani pa bomo zgradili socializem tudi brez njegovih napotkov. Bogdan Pleša dentov ni dober in ker je štu-dij specifično delo, ki je družbi potrebno. V skladu s tem pou-darjajo, da je treba razširiti socialno pomoč za študente. Da oi omugojin siuaij cun več študentom in pri tem po-magali pri izgradnji družbe, scdijo nemški študenti, da je potrebno pomagati pri zapos-litvi študentov, izgradnji štu-dentskih domov itd. Nemški študenti poudarja-jo, da je treba v novem štu-dijskem programu posvetiti večjo skrb socialnim vedam. Ravno tako naj se zagotovi raziskovalno delo na področju socialnih ved z ustanovitvijo ustrezajo^ih inštitutov na visokih šolah. Končno so š tudentje mne-r.ja, da je zelo važen faktor pri izpemembi študijskih re-forrr. izpitni postopek, ki ga je treba spremeniti. Sodijo, da je pri ocenjevanju treba višje oceniti »sposobnost uporabe znanja,« kot pa znanje sanio. Za sodelovanje in delo v de-mokratični in socialni družbi so potrebni ljudje, ki bodo imeli splošno in temeljito izobrazbo. študentov medicine je največ Trenutno je na univerzl La Habana v Kubi vpisanih 13.314 študentov. Le-ti so razdeljeni po posameznih sakultetah. Največ študentov na univerzi La Hadana študira m.edlcino in sicer 3401. Takoj za rnedidnci pa so ekonomi. katerih število znaša okoli 2800. Na drugih fakultetah študira povsod približno po 200 do 300 štu-dentov. Cudi izredno visoko število študentoiV arhitekture, ki j:h je okoli 560. Socilne vede študira 118 študentov. Kljub temu visokerr.u številu šiu-dentov pa ima univerza le 450 profesorjev, kar ima za posledico. da pride na mnoge profesorje tudi preko tSsoč študentov. AVSTR[JA - TABORENJE ZA INOZEMSKE ŠTUDENTE Gozdno taborjenje organizi-ra letos Študentska or^aniza-cija v Gradcu. Tega taborje-nja se laliko udeležijo polcg domačih študeatov tudi iz inozemstva. Pri prosti pre-skrbi in prenočišču ter dnev-nici 10 šilingov morajo vsi udeleženci opraviti dnevno 6 ur lahkega dela v gozdu. š, tirje dnevi bivanja v Istan-bvilu so bili za nami. Ogledali smo si geografski inštitut na univerzi, ki je zelo sodobno urejen, le da je zaradi visokih taks in stroškov omogočen uni-verzitetni študij majhnemu številu študentov. V novem po-slopju filozofske fakultete smo cbedovali v moderni študentski menzi, ki j.e izredno čista in praktično urejena, toda cene so dvakrat višje kot v naših študentskih menzah. Ob vsto-pu prejm^ vsakdo pladen' s priborom ter stopi nato k pul-tu, kakršni so v slaščičarnah ali deliikatesnih trgovinah. Pod steklom so pripravljena jedila t označeno ceno. Nato lahko izbiraš po svoji volji, kolikor ti pač dopušča žep. Ko prideš do kraja pulta, uslužbenec po-ve račun za jedila, ki si si jih izbral. Ogledali smo si muzeje Aya Sofya, Dolmabahče in Topkapi. O teh kulturno-zgodovinskih znamenitostih, ki so poleg ve-ličastnih mošej bisen Istan-bula, je tako plastično in sliko-vito pisal ing. Pelan v »TT«, da bi bil moj opis zgolj ponav-ljanje. Dodal bi le, da sta nas sijaj in razkoš.ie orientalskih umetnin in dragocenosti v pa-lači Dolmabahča takio prevzeia, da je bilo nemogoče urediti vtise, ki so se nam nakopičili ob sprehodu skozi dvorane in sobane nekdanje sultanove re-zidence^ Zadnji dan smo se z ladjo peljali še po Bosporu — potem pa smo dali Istanbulu slovo. Izlet po Bosporu je bil izredno doživetje. Na obeh straneh obale, zlasti pa na ev-ropski strani se vrste proti se-veru lična mesteca, katera ve-že z Istanbulom cestna želez-nica ini avtobusi. Blizu preho-da v Crno morje je ožina pre-grajena z mrežo, v kateri je ozek prehod za ladje. Ta mre-ža preprečuje nekontrolirano plovbo ladij in podmornic sko-zi morsko ožino. Nekako v sre-dini Bcspora pa sta na obeh straneh ožine mogočni trdnjavi iz 15. stoletja — Rumeli in Anadolu Hisari, ki so ju zgra-dili Turki ob obleganju Cari-grada, da so preprečevali pri-hod grških ladij k obleganemu mestu. NA AZIJSKIH TLEH Ko smo stopili v Haydarpa-ši na azijska tla, tamkaj, kjer se je tri tedne prej izkrcal maršal Tito ob svojem prija-teljskem obisku v Turčiji, smo se udobno namestili po kupe-jih »Anadolu ekspresa«. Po enolični vožnji skozi Ana-tolijo, je bila Ankara za nas osvežujcča sprememba. Staro mesto, nekdanja Angora je štelo le okoli 30.000 prebival-cev. Mcderna Ankara, ki se je razvila v poslednjih tridesetih letih pa ima danes že preko 320.000 ljudi. Pri pogledu na staro mestno jedro — citadelo in na moderno Ankaro nehote občutiš, da je tukaj najbolj v Gaziju je posestvo Čiflik, ki ga je Atatiirk zapustil državi. Tamkaj je zasajenih tri mili-jone dreves akacije, ki pred-stavljajo zaščitni gozdni pas za Ankaro. V petindvajsetih nas zanimali stavbi nemške :n britanske ambasade, ki sta bi-li v letih 1943 in 1944 med dru-go svetovno vojno priča vo-hunske afere »Operacija Cice-ro«. Spomnili smo se posnetkov Po anatolski do Konye vldna razlika med staro in no-vo Turčijo. Sredi suhega step-skega sveta je zraslo velemesto z zelenimi nasadi in širokimi bulvarji. Mestne četrti Yeni-šehir, Čankava, Maltepe, 3ah-čelievler in ostala predmestja, so grajena po najsodobneiših urbanističnih zahtevah. Med kolodvorom, Cumhuriyet Cad-desi (Avenija Republike) in 9 km dolgim Atatiirkovim bul-varjem je zgrajeno umetno jezero, ki ga obkroža Park mla-dine. V njem je tudi velik sta-dion, za 35.000 tisoč obiskoval-cev. Prebivalci Ankare znajo ceniti ta umetni biser v vročih poletnih meser-ih, ko ne pade kaplja dežja od maja do okto-bra. Nedvomno bi nam zavi-dali za letošnje muhasto dežev-no vreme. V b!iž"ni mesta — letih se je gozd že tako razra-stel, da danes že nekoliko biažilno vpliva na klimo ankar-ske okolice. Mesto se še vedno širi z ve-liko naglico. Lani so dogradili 2500 hiš, letos pa jih narrvera-vajo postaviti 1800. Med grad-benimi podjetji je poleg štev:l-nih nemških tudi eno jugoslo-vansko. Čankaya predstavlja ankar-sko diplomatsko č-etrt, kjer se ob širokem bulvarju vrstijo razkošne vile in reprezentan-čne stavbe ambasad in posla-ništev. Najrazkošnejša je novo-zgrajena marmornata palača ameriške embaasade, ki iomi-nira po izgledu in obsegu nad zgradbami vseh ostalih ored-stavništev. Denar je tudi tu pokazal svojo moč. Najbolj sta planoti iz filma »Pet prstov«, ko smo se tamkaj vozili. Ankara pa ima še eno zani-mivost. To so znane angorske mačke, katerih slike lahko za-slediš na vseh turističnih pro-spektih Ankare. Seveda si iih kot turistične »spomlnčke« za-radi »tehničnih fcvir« nismo mogli nabaviti, ker je pred na-mi stal naš poslednji cilj eks-kurzije: »ekspedicija po pu-stinji do Konye«, ki je popol-noraa osušila naše plitve žepe. Po pustinji v staro prestolnlco Seldžukov Konya, nekdanja prestolnica Seldžukov, je starinsko meste-ce na jugu Anatolije, 265 krn oddaljeno od Ankare. Danes ima nekaj nad 64.000 prebival-cev. Iz Ankare smo se vozili preko suhe stepe, ki v biižini velikega jezera Tuz (jezero je dolgo okoli 80 km) preide v slano pustinjo. Na površini pol-pustinjskega sveta srao zasle-dili zaplate soli, ki se izloča na vrhu tal. Daleč naokrog se razprostira nenaseljena va-lovita planota. Ob vsej poti, ki predstavlja skoraj dvojno razdaljo od Ljubljane do Za-greba, nismo zasledili več kot kakšnih deset naselij, med niimi le dve pomembnejši, kjer sta ob cesti tudi bencinski čr-palki. Dokaj dobra cesta pote-ka na de&etine kilometrov v ravni črti in se izgublja na ob-zorju ob rahli vzpetini, za ka-tero se ponovi enolična slika. Predele brezvodne pustinie prekinja stepa z redkimi šopi trave. Zemlja je kljub slabi kakovosti in pomanjkanju pa- davin marsikje obdelana v o-gromnib kompleksih in to <= traktorji, ki jih lako zaslediš po vseh vaseh ob poti. Naselja imajo tipično pustinjsko obe-ležje. To so kopice belih kočic ki so zgrajene iz opeke, posu-šene na soncu ter brez reda razmetane ob vznožju vzpetine. Konya je kljub modernim vplivom ohranila staro lice. Po ulicah sicer vidiš moderne tak-sije, vendar te izgled bazarja in mogočnib džamij, ki jih je gradil Sinan, prepriča. da si v provincialnem središču, kamor že segajo vplivi pustinje in Levanta. Nedaleč od mesta le tudi postajališče kamel — Ka-ravanseray. Kamele kot tovor-no sredstvo vedno bolj prepu-ščajo mesto hitrejšim in okret-nejšim kamionom. V eni izmed starih mošej je grobnica po-membnih turšhih islamskih mislecsv, kamor romajo fana-tični verniki. Slab zrak, ki ie prihajal od prepotenih teles,in molilnih copat klanjajočih se vernikov nas je odvrnil, da bi si dalj časa ogledovali kamni-te sarkofage z zelenimi turbani in v vitrinah razstavljene ko-ranske rokopise. Mnogo bolj osvežujoč je bil za nas Merarri, umetna oaza nekaj kilometrov jugozahodno od Konye, ki je bila končna in zaključna točka našega potovanja po Turčiji. Kljub tihim željam, ki so se nam porajale ob pogiedu na daljne obrise gorovja Taurvis, za katerim smo slutili Lcvant-sko morje in Ciper, smo bili za-dovoljni nad tem, kar smo pro-ti našemu pričakovanju videli in doživeli. Mrak &e je spuščal na pustinjo, ko smo s sloven-sko pesmijo zapuščali Konjro. Po peturni vožnji smo s-s ob svitu ankarskih luči vrnili v turško prestolnico. Na levi srno pustili za seboj monumemtalni Atatiirkov mavzolej, ki bdi nad Ankaro — simbolam napred-ka moderne Turčije. Boris hipužič KULTURNA TRIBUNA UMETNIK na> bo aktiren člnn drušbe Akademija za lgralsko umet-nost je vsa leta svojega obstoja šla v organizacijskem in pedago-škem delu preko mnogih ovir. Njen cilj je bil in bo, dati naši gledališki javnosti v resnici do-volj visoko kvalificiranih in kulturno razgledanih gledaliških delavcev, ki bodo z znanjem in svojim talentom lahko dvignili splošni nivo naših gledališč. Letos bo minilo že 9 let, odkar je bila Akademija ustanovljena in pilznati moramo, da je bilo v tem času njeno delo dokaj plodno in uspešno. Novi kadri, ki na tej ustanovi rastejo in se razvijajo, že nekaj let polnijo vrzeli v naših gledališčih in da-jejo s svojim kvalitetnim delom naši gledališki dejavnosti moč-nejši in globlji smisel. In ko govorimo danes o naj-mlajši generaciji gledaliških de-lavcev, mislimo predvsem na te ljudi. Nov čas zahteva tudi no-vega človeka, novega umetnika. Danes, v času realističnega, in-telektualnega gledallšča, ko se od vsakega posameznika zahteva čim več znanja in poglabljanja v psihološke in socialne proble-me časa, se tudi od umetnika rahteva mnogo več, kot samo prirodni talent. Tega se mladi ljudje zavedajo. Pri tem pa če-sto zaidejo v pretiran individu-alizem in vidijo pogostokrat le sebe in svoje uspehe, pozabljajo pa, da žive in pripadajo družbi, ki jim omogoča ta študij in da mora tudi v tej umetniški pa-nogi človek občutiti pravilen od-nos do skupnosti ter resen in plemenit odnos do gledališkega dela. Niso redki primeri, ko štu-dentje po končanem študiju po-zabijo, da je njih naloga postati resnično ljudski umetnik, ki bo svoje pridobljeno znanje pri-pravljen posredovati tudi ljudem izven Ljubljane, kjer bo slcer osebno v svojem nadaljnjem razvoju morda prikrajšan in se bo moral boriti z resnejšimi težavami in problemi, kot igralec v centru; da bo zlasti kot teo-retik prisiljen poseči celo v vsakdanje kulturno-prosvetne probleme podeželja, da pa bo za vse to žel tudi iskreno, čeprav le skromno priznanje in zahvalo našega delovnega človeka. Verjetno bo v bodoče pri vzgoji gledaliških kadrov tudi tem problemom treba posvetiti več pozornosti, kajti že obstoje-ča gledališča bodo kmalu imela dovolj kadra, novih gledališč pa po vsej verjetnosti v bližnji bo-dočnosti ne bo mogoče ustanav-ljati. Zato se bo marsikdo moral prilagoditi tudi pedagoskemu delu ter delati tam, kjer bo po-treben, zlasti pa posvetiti mno-go več pozornosti kulturnim društvom v delavskih centrih. Zelo lepo gesto so pokazali štu-dentje Akademije s sklepom, da bodo v prostem času prevzeli režijo posameznih gledaliških del v delavsko-kulturnih dru-štvih, kjer primanjkuje zlasti sposobnih režiserjev. Študentje bodo na ta način vzpostavhi tesnejšo zvezo s terenom, se kul-turno pa tudi politično aktiv;-zirali ter se istočasno seznanjali z vsakdanjimi problemi, ki so jitn zaenkrat še dokaj oddaljeni in tuji. S tem bodo lahko v praktičnem delu marsikaj prido-bili, kar jim bo koristilo pri na-daljnjem študiju, še bolj pa po-zneje v poklicu. Studij je danes prvi in osnovni problem, o katerem niso raz-mišljali samo posamezniki, tem-več tudi celotna študentska orga-nizacija. Organizacija je lani na svoji konferenci sestavila nekaj predlogov za izboljšanje študij-skega programa ter pozneje o njih razpravljala z akademskim svet»m. Predlogi so med ostalim zajemali vprašanje ločitve teo-retičnih predavanj za slušatelje- praktike in slušatelje-teoretike, uvedbo univerzitetnega sistema študija in polaganja izpitov, uvedbo nekaterih novih pred-metov, kot so osnove psihologije, odrska tehnika, scenografija, zgodovina kostumov in zgodovi-na opere. Akademski svet je ne-kaj predlogov sprejel ter j'.h obljubil rešiti. Pri tem pa so nastopile težave zaradi pomanj-kanja predavateljskega kadra, odnosno razširjanja učnih ur. Gotovo bi bila najidealnejša re-šitev predavanja po letnikih, • čimer bi odpadla dosedanja ne-skladnost med teoretičnim in praktičnim delom, povečalo bi se zanimanje slušateljev za preda-vanja in mnogi neuspehi v zvezi s tem bi odpadli. Resen problem so tudl Studlj-ske zul-tate poliinala, bomo lahko ugo-tovil, da je Nemčija premagala Avstrijo z rezultatom 6:1. Av-strija je veljala za enega izrood kandidatov za svetovnega pr-vaka! Tekma z Brazilijo je prinesla več veselja ljubiteljem našega nogometa. Vendar to je bilo treba videti, da bi si lahko ustvarili pravo sliko te tekrne. Ne bom pretiraval, čebomtrdil, da je bila to najlepša tekma na svetovnem prvenstvu, saj trdijo tako tudi mnogi inozemskl no-vinarji. To je bila prava mani-festaciia lepega \iogometa, ki sedaj jemlje slovo, kakor vse kaže. Videli smo laihko izredne poteze posameznih iigralcev, le-po kolektivno igro na naši strani in izredno individualno igro na strani Brazilije. Tudl naipetih trenutkov ni manjkalo, saj je bila tekma velikega po-mena. Naša reprezentanca je bila v premoči večjidel tekme, toda kaj nam to pomaga, ko so naš: Igralci samo enkrat uspell poriniti usnje v mrežo Castilha. To je pač rak-rana naše repre-zentance, ki ji zaenkrat še nlso našli zdravila. Kljub temu jahko igro naših v tekmi z Brazilijo pohvalimo, saj so dali vse od sefoe, mnogi pa so navdušili gle-dalce do največjih možnosti. Naši časopis: so objavili po-ročila o tekmi z naslovi: Prvo mesto ni nedosegljivo! Končno malo sreče- — za naslednjega nasprotnika izžrebana Nemčija. Ali je bila res sreča? Da, bila je sreča za Nemcel Nemci niso najboljši Nemci so morda zasluženo osvojili svetovno prvenstvo, to-da ne moremo jirn priznati na-slova najboljše nogometne enaj-storice na svetu. Vsak, ki je gledal večino tekem, bo priznal, da so Madžari najboljša enaj-storica na svetu. Brez dvocna bi bila njihova zmaga nad Nemči-jo več kot upravičena, toda žoga je okrogla. Kako so Nemci prišli do tako visokega rpesta? Priznati jkn moramo izredno požrtvovalnost v Igrl. Na viseh odločilnih tek-mah so se borili tako, da bi bil} lahko vseim ekipam za vzgled. Ekipa je bila izredno lepo uigrana, pa tudi telesne kondi-c:je jim ni manjkalo. Vsi igral-ci imajo prave atletske postave in igrajo proti koncu tekme z isto silo, kot v prvih minutah Horvat v akciji igre. Posebno poglavje je nji-hova taktika. Nemški trener Sepp Herberger je bil brez dvoma najboljši nogometni stra-teg na minulem svetovnem prvenstvu. Naj omenim samo nekaj njegovih potez. V prvi tekmi z Madžarsko (v predtek-movanju) je nastopil z rezerv-niim moštvom, ki je tekmo iz-gubilo z rezultatom 8:3. V finalni tekmi so Neraci zaigrali popolnoina drugače, česar seve-da Madžari niso pričakovali. Sepp Herberger je odlično raz-poredil neimško obram.bo, tako da so morali pred njo kapitu-lirati celo madžarski napadalci. Tudi nem.sk: napad je opravil svoje delo brez naipak. Streljali so iz vseh mogočih položajev in se borili za žogo tudi v gneči nasprotne obrsmbe. Iz gneče sta padla kar dva gola na fi-nalni tekmi! Naši reprezentanti se ne trudijo, da bi izvlekli žo-go iz nog treh ali štirih na-sprotniih branilcev. Končno je Nemčiji pomagala do najvišjega naslova tudi sre-ča. V vsein tekimovanju niso niti enkrat naleteli na južno-ameriškega nasprotnika, s ka-terim so bile tekme še possbno naporne. Jugoslavija in Avstri-ja sta zaigrali proti Nemčiji izredno slabo, tako da ni bilo treba posebnega truda za zrna-go. Na ta način so prišli Nemci v finale skoraj docela neutru-jeni, dočim je imela reprezen-tanca Madžarske vseskozi težke nasprotnike. Sarrti so izjavili, da so morali napeti vse sile, da so premagali uporne Urugvajce, pa tudi tekma z Brazilijo ni bl-la šala. Po tehnični platl • je repre-zentanca' Nemčije krepko zaosta- je bil neutruden tako v napadu kot v obrambi, v ožji obramb' Pa je bil boljši Stankovič od Crnkoviča. Najslabši del naše reprezen-tance je bilo tehnično vodstvo, ki ni znalo oceniti paložaja, pa tudi sestava reprezentance ni bila najboljša. Morda je najbo-lje od vseh opravil svojo nalogo Cirič, ki je bil trener ekiipe, kajti v tehničnem pogledu ni bMo maštvu kaj očitati. Tudi njegove taktične zamisli nlso bile slabe, le izvedene n:so bile tako, kot bi bMo želeti. Največjl problem v reiprezentanci &o bifla krila. V celem napadu ni bilo niti enega igralca, ki b: bil po svoii narsvi krilo. največ je bi-lo zvez. Več kot nujno bi bilo, da bi nasto-pal v reprezentancl Petakovič ali Mihajlovič. še beseda o sistemih Sistemi nogometne igre so doživeli klavrno usodo na mi-nelu svetovnem šampionatu. To velja za vse, od znanega WM pa do lepe kormbinacijske igre. Vsi ti sistemi lahko prikažejo leip nogomet, navdušijo gledalca, ne prinesejo pa tistega, kar je v tej igri odločilno — to je seveda gol. Zato ss n: kaj pre-več čuditi, če sedaj berem-o. da je bila naša reiprezentanca r tekmi proti Nemč:ji v terenski premoči. Res je bilo taiko, toda Nemci so izvedli nekaj nevar-nih prodorov in dosegli poceni zmago. Ekipe, k: so igrale pod geslom: po najbližji poti do nasprotnikovih vrat so imele V tem tekmovanju največ uspeha. Izredne sposobnosti za ta novl sistem, ki sploh ni slstem, ima-jo Madžari, ki ustvarjajo veno- jala za Madžari. Moramo pri-znati, da so Madžari največjl mojstri nogometne žoge, kakor tudi kbleklivne igre,; posebno v osvajanju kazenskega prostora j:m ni nihče kos. Ce bi repre-zentance razvrstili po tehničnl vrednosti, bi bil vrstni red približno tak: 1. Madžarska, 2. Urugvaj, 3. Brazilija, . Nem-č:ja, 5. in 6. Avstrija in Jugo-slavija. Čujkovski, Beara in Horvat najboljši Ceprav naša reprezentanca ni dosegla zadovoljivega uspeha, so vendar vsi športni listi š:-rom Evrops zelo laskavo pisali o naših nogometaših. Posebno velike hvale so bili deležni: Horvat, katerega so proglaslli za najboljšega srednjega krilca na prvenstvu, Beara si je pri-dobil sloves najbaljšega vratar-ja, Cajkovski pa je bil pohva-ljen za izredno obvladanje no-gometne žoge. Poleg teh igralcev rnorerno v naši državni nogometni ekipi pohvaliti še Mitiča, ki je bil duša vsega napada, Boškova, ki sprotnikovimi vrati, kaimor pri-leti nepokrit Igralec, katerernu seveda ni težko doseči gola. Iste metode, vendar precej manj dovršeno, so se posluževali tudi Nemci in Urugvajci. Po isti poti bpdo morale tudi ostirle nogo-metne ekipe, med njimi tudl nLša, če bodo hotele v bodoče d'oseči kakršenkoli uapeh. KRATKE VESTI Beograjcani v Bohlnju Skupijia 63 beograjskih štu-dentov planlncev tabori ob Bohinjskerr. jezeru. V ckviru tega tabcrjenja bodo naredili tudi nekaj večjih tur v Juiij-ske Alpe. Naši na šahovskem prvenstvu Pred nedavnim se je pričclo šahovsko prvenstvo Slovenije, na katerem sodeluje tudi ne-kaj šahistov LUŠK. Zaenkrat se najbolje drži Z. Gabrovšek, več o poteku tega turnirja pa bomo poročali v prihcdnjl številki. Se en tabor Alpimistični odsek na beo-grajski univerzi je priredil tabor y Martuljku na katerem fcodeluje okrog 20 planincev. s svetovnega prvenstva Camping - zatočišče Jugosiovanov V Laus-anni, kjer je igrala naša reprezentanca z Brazilijo je bilo zbranih nekaj nad 400 Jugoslovanov, med njimi tudi nekaj novinariev z manjšimi dnevnicami. Slovenskih pred-stavnikov je bilo malo, menda sva bila nogometni urednik Poleta Bančič in jaz edina predstavnika slovenskega ti-ska. Bilo je seveda tudi ne\;^j takih, ki so imeli dnevnice po 30 fr. dnevno, vendar so bili le-ti za nas nedosegljivL Sko-raj vsi Jugoslovani so bili na-stanjeni v t. zv. campingu, to je v velikerr. taborišču. ki je postavljeno malo izven Lau-sanne, na prelepem prostoru ob Zenevsem jezeru. Tu si lahko z majhno pristojbino postaviš svoj šotor. če pa tega nimaš, se moraš zadovoljiti s spanjem v »veliki dvorani,« to ie v šotom. v katerem je pro-stora za 500 ljudi. V taborišču je tudi kuhinja, kjer si lahko za majhen denar nabavia razna jedila, kruh, mleko, juho in podobno, lahko pa si tudi izposodiš likalnik ali brivski aparat. Ta posel je precej donosen, ker si je lastnik tega mikro hotela v kratkem naba-vil kar dva prikupna avtomo-bila, za sina pa je kupil mo-tor, ker je še premlad za avto. Zanimivo je, da so bili sko-raj vsi prebivalci tega cam-pinga Jugoslovani. Po tekmah je bilo v tem taborišču izredno živahno. komentarjev ni bilo ne konca ne kraja. Analize so bile kvalitetne, saj so bili tu tudi razni nogometni strokov-njaki, med njimi tudi znani trener Bročič. Gostoljubnost pa laka Camping je precej oddaljen od velikega olimpijskega sta-diona, kjer so bile tekme za svetovno prvenstrvo. Če sem hotel iti peš, sem moral riski-rati kar 2 uri hoda. Trolejbus stane v našem denarju »samo« 120 din. Beseda ni konj, sem si dejal in poprosil šoferja PUT-NIK-ovega avtobusa. če bi me hotel vzeti s sebo.i. Omeninj naj še ,da je bil avto nezaso-den. Po dolgem posvetovanju so to »gostoljubnost« odkloni-li!? Invazija lepih Braziljank Kako daleč so prišli navi-jači - prav iz Brazilije. Zani-miivo je, da je bilo med njimi precejšnje število žena, ki so hotele na poseben način doka-zatd. da je njihova prisotnost na prvenstvu koristna. Pred tekmo z Jugoslavijo so naj-lepše izmed njih obšle ves stadion. Oblečene so bile v na-rodne noše, z velikimi slamni-ki, ker si pač ne moremo pre-dstavljati Brazilca brez slam-nika. Oborožene z velikimi zvonci in ogromnirn transpa-rentom »Navijajte za Brazili-jo« so sicer navdušile občin-stvo, vendar je bilo vse kmalu pozabljeho, ko sta se na igrišču pojavili obe reprezentanci. Vec uspeha so imeli naši navijači, ki so z svojim vzklikanjerr.: plavi. plavi, vzpodbtidili tudi domačine, ki so pričeli s svojim: hop, hop, hop, navijati za naše nogometaše. Prcpad črn@ borze Mnogi prekupčevalci so imeli lep namen, da bi ob ve-likem pomanjkanju kart pro-dajali po visokih cenah. Na-kupili so veliko množino vstopnic za tekme svetovnega prvenstva. pa so se krepko ušteli. Skoraj na vseh tekmah je bilo dovolj vstopnic na raz-polago. Žato so se morali po-nižati in so skakali ob vlakih in avtomobilih, ter ponujali vstopnice po nižji ceni, kakor pri blagajnah. Sprejem v Munchenu ... Bilo je prav tisti dan, ko sem potoval skozi Miinchen v do-movino. Ze pri izhodu s kolo-dvora je nogometaše sprejela ogromna množica ljudi, ki je napolnila ogromen prostor pred železniško postajo. Ljud-je so bili tudi po strehah in na drogovih cestne razsvetlja-ve. Ni mi bilo treba dolgo čakati na pojasnilo, kaj naj vse to pomeni. Čez cel trg je namreč visel ogromen tran-sparent: Tvrdka C&O po-zdravlja svetovne prvake. Do-bra reklamna zamisel, vredna pohvale! Vsi so nričakO'7^!1' povratek nogometne repre-zentance, ki se je prav ob tem času vrnila iz Svice. Navdu-šenja ni mogoče popisati: petje, kričanje, rr.ahanje z za-stvicami in kaj vem še kaj. Reprezentftntom so čestitali tudi visoki državni fvmkcio-nh^u s kanclerjem Adenauer-iem na čelu. ... in Budimpešli Tudi tu je množica ljudi pričakovala reprezentante, vendai' zastonj. lzscopiii so /e na prejšnji postaji in se pri-oeljali v Budimpešto s taksiji. Madžari so se hudo ujezili za-radi neuspeha svojih nftgome-tašev, celo, d?\ bo celo nre-i.sed-nik nogometne organizacije, ki .je obenem proivicuu mi;s;.ci, oo svoj položai. Goto -o bo kmal-i kaj več slišaii o reformah v madžarskem nogometnem svetu. Še ena o Brazilcih Svetovno prvenstvo se je bližalo koncu, Brazilci so sode-lovali le še kot gledalci, kajti Madžari so jih eliminirali od nadaljnjega tekmovanja. V Braziliji je zavladala velika žalost, ko so izvedeli za poraz svojega moštva. Vendar žalost ni vse, saj poznamo Brazilce. da se radi ujeze. Tako je bilo tudi sedai. Svojo ie^o so izlili na trenerja reprezentance Zeza Morero, ki je prejel v Svico cel kovček brzojavk. To niso bile čestitke, pač pa so največkrat vsebovale takole besedjlo: »Ne vrni se več v Brazilijo!«, »Ti si i^dajalec do-movins!«, »Ti si smrt brazil-skega nogometa!« in podobno. Toča goiov na prvenstvu Na letošnjem svetovnem no- dft gcmetnen • ?n-f:u ie . o a odigranih 126 tekem,^ napadjalci ™ pa so dosegi; 14U goiov. ^re- ^ prost račun nam pokaže, da je g^ bilo na vsaki tekmi dosež-2no ^ povprečno 5 golov. kar je za ^ svetovno prvenstvo izredno a veliko. Ta številka nam do- • kazuje. da so bili napadalci ^ večine moštev zelo uspeš- a ni (sem . seveda ne so- ™ di naša rep.-ezent."!n» aj. V A splošnem lahko ugotovimo, da ^ so bile napadalne vrste boljše W od obrambnih, kar dokazujejo A tudi visoki rezultati na po^a- A meznih tekmah (8:3, 7:5, 9:1, ™ 6:2, itd.) VisoKo stevilo dose- A ženih golov nam daje tudi z g* ^otovostjo slutiti, da je konec ™ •iefenzivnega nogometa, ker so L »koraz vse rersrezpntsr^e sku- a šale z napadom dosečizmago. ™ Najboljši strelec letos-njega $ prvenstva je bil član madžar- g* ske reprezentance Koscis, ki je ~ dosegei 9 golov. Koscis je ob- Q errern najboljši strelec vseh a dosedanjih prvenstev, za njim ^ pa se razvrste: Ademir (Brazi- ^ lija 8 golov leta 1950 in Stabi- a le (Argentina) leta 1934. sfs ™ Žlajpah Vlado 9 fetr. 6 TRIBUNS Sfcev. 12 Organizacija Eksperimentalcev. Veliko študentov v ZDA. študij je drag zlasti na privatnih univerzah Stadentje 10. julija je prispela v Ljub-ljano 11-članska delegacija štu-dentov iz ZDA, članov Medna-rodne organizacije eksperimen-talcev v mednarodnem življenju. Clani iste organizacije so že lansko leto obiskali našo državo. Eksperimentalci so mednarod-na organizacija, ki skuša na licu mesta spoznavati razne ekonom-Ske in politične probleme. Vse- eksperimentalci ZDA v (Razgovor s kolegom Eergersonom) finansirajo upravne enote, po- da poudarim, da imajo študentje, leg teh pa imamo še veliko šte- ki so služili v vojni, izredne vilo privatnih univerz. Princip olajšave pri študiju. Vprašanje. Zanimala bi nas oblika zdravstvene zaščite, ki je, da so privatne šole mnogo dražje kot državne, vendar je treba poudariti, da so prve mno- J° imaJ° Vaši študenti? go bolje opremljene in zaposlu- Odgovor. Na univerzah obstaja jejo boljši kader. Pristojbine so na posameznih državnih šolah za študente zdravstvena zaščita v obliki zdravstvene službe, ki skuša nuditi študentom zdrav- spoznavanje najrazličnejših pro-blemov in situacij v posameznih državah. Grupa eksperimentalcev iz ZDA bo ostala v Sloveniji pri-bližno 3 tedne. V tem času se bodo člani te organizacije sku-šali seznaniti z vsemi zanimi- vostmi naše republike. nnn , , . -T . , ., ^ 200 dolarjev. Na pnvatnih uni- . Na sprejemnem centru Med- Verzah n pr Columbia univer- dentov studira v Amenki prav narodnega odbora sem spoznal sity _ New York kjer študiram gotovo tudi večje število stu- Študenta, ki sedaj že tretje leto jaz znaša pristojbina 750 dolar- dentov iz inozemstva. Kakšen je obiskuje našo državo. Vedno jev poleg tega pa plačujejo tisti, nJlhov Polozaj? vodi s seboj kako skupino ko- ki imajo še ostale usluge kot Odgovor. V Ameriki studira legov,- ki jih zanima mednarod- stanOvanje in hrano, še dodat- mn0§0 študentov iz druglh drzav. *a problematika. Tudi letos je nih 350 doiarjev. Studij na takih Columbia university ima ckoh gripeljal s seboj skupino štu- in podobnih univerzah je zelo f-OOO tujih študentov V' celott Zalpinisti na Okrtešlju razliene. Celoletne pristojbine na državnih šolah znašajo od 1C0— stveno pomoc. Vprašanje. Poleg domačih stu- univerzah v ZDA? Odgovor. Da.nes imamo.v Ame-riki izredno • veliko števiio Štu-dentov. Dotok na visoke šole še narašča. Zlasti po vojni se je število na univerzah zelo pove-čalo, kar pripisujemo velikemu številu ljudi, ki so zapustili vojsko. Ti študenti dobivajo iz-redno velike podpore s strani države. Vprašanje. Kakšna je organi-zacija visokih žol v ZDA in možnosti za študij? Študentske volite v Italiji dentk in študentov. dJ.ag'""""*"" ~......."" '" študira v ZDA okoli 32.000 štu- Kolega Bergerson, dovolite mi __ . . „ , . . VnQ dentov iz drufih d^žav- Pred" kratek interviu za študentski Vprasanje. Kako je pri Vas vsem \z Japonske, Indije, Afrike časopis - • ure-ieno vprasanje • štipendiranja? in držav Bližnjega Vzhoda. Veči- Studiint Newspaper. Well. Ta-' odS°vor-. Siipendij je zelo na teh, študentov pride v ZDA ko sva pričela najin razgovdr.' mnogo, prejemajo pa jih v gla^ po dogovorih, ki jlh imajo ome- VDrašanie- Ali mi nrorfm nem dobn studentJe- Posamezne njene države med seboj. Te stu-lahkčDoveste kai Tee o v^j fakultete imajo, seveda različno, dente štipendirajo posamezne organizadir>LsDerimentalcrvv °d 10 d° ^/n štipendistov. Sti- države, ki so jih poslale. štu-^lroZ^v^^ Pendije P° navadi kfQi° del de^tje, ki pridejo sami v ZDA mecmaroanem zivijenju«. izdatkov za študij. Štipendije na študij navadno dobe tudi Odgovor. Organizacija ekspe- dajejo ministrstva, mesta in pri- neke Vrste štipendije. timentalcev je danes stara vatniki> Take oblike štiPendij, Po približno enournem pogo-23 let. Njen ustanovite j je bil kot . ih imate rf Vas skoraj ne Voru sva končala najin razgovor. jmenski student Donald Watt, amo. zdi se mi potrebno, J. Popovič ki je studiral nekaj casa v Ze-nevi. Organizacija eksperimen- talistov je popolnoma njegova ::'FAŠISTI PORAŽENI ; zamisel. Watt je tudi prvi ptičel z delom na tem področju. Prvot-no je organiziral majhne skupi-ne po deset ljudi, ki so prjčeli s svojim delom. Danes je v Ameriki ta organi-zacija že precej razvita, saj vključuje v svojih vrstah preko 2000 študentov, ki vsako tetcr obiskujejo druge države. Vprašanje. Ali ima organiza-cija eksperimentalcev medna-rodni status? Odgovor. Da. Ta organizacija se je od svojega začetka zelo razvila in je danes v njo vklju-Čeno približno 25 držav. Evrop-ski center »eksperimentalistov v mednarodnem življenju« je v Amsterdamu. Vaša država nima te organizacije, ker zamenja\a študfente pi-eko svoje organiza-cije. Pač pa je poverjenik Ju-goslavije sodeloval na naši med-narodni konferenci. Vprašanje: Prosim, ali m, lahko poveste kaj o ameriških V prejšnji številki smo pi- ogledali, kako so potekale in kakšni so bili rezultati vo-litev na posameznih fakul-tetah. Vzemimo za primer univerzo v Torinu. Torinski študentje so sredi aprila volili svoje kandidate v univerzitetni svet. Ker je Italija dežela strankarske de-mokracije, se to odraža tudi pri študentih, ki so nastopLli na volitvah s kandidati, ki so pripadali petim političnim strankam: Intesa, Goliardi, Viva Verdi, Universita Nuova, Fiaccola. Te stranke so iz-vedle veliko predvolilno kam-panjo, da bi se čim več štu-dentov odzvalo volitvam in glasovalo za njihove kandi-date, ki naj bi na to v uni-.«%rzitetaem. svetu vc^dili poli^r tiko, ki ustreza načelom nji-hove stranke. Volitev se je udeležilo 35% vseh torinskih študentov, kar je za naše poj-me porazno. Vendar, Če pri-merjamo rezultate volitev iz šolskega leta 1949/50, ko je volilo od 11.939 vpisanih žtu-dentov samo 2190 ali 19% in leta 1951/52, ko se je volitev udeležilo od 9901 vpisanih sa-mo 2822 študentov ali 30 °/o, vidimo, da so v letošnjem letu AVSTRALIJA Predsednik za mednarodne zadeve nacionalne zveze av-stralskih študentov NVAVS je izjavil, da je le-ta odklcmi-la povezavo z internacional-no študentsko unijo IUS (MSS). V izjavi je med dru-gim rečeno: NVAVS smatra IUS kot straiikarsko organi-zacijo, ki je ustanovljena na nedemokratični podJagi. Kljub temu, da NVAVS ni priprav-ljena pristopiti k IUS, pa želi vendar vzdrževati pri ja|el j-ske stike z vsemi študeiriski-mi zvozami, ki so člani IUS. NVAVS je mnenja, da je s temi organizacijami mogoče sodelovanje pri raznih prak-tičnih vprašanjili. Sodelovanje med delavci in študenti Na pobudo študentske na-cionalne zveze FEB je bila sklicana konferenca zastopni-kov ministrstva za delo, zavo-da za socialno pomoč, borze dela in organizacij delodajal-cev ter delojemalcev na kateri je bila sklenjena uvedba so-cialnih delovnih akcij, pri katerih naj bi se vzpostavil stik rred delavci in študenti. Študenti naj bi pod istimi po-goji kot delavci delali letno .vsaj dva tedna, del zaslužka pa naj bi odstopili študentsld zvezi ali univerzam v socialne namene. Poleg tega naj bi vsak študent, ki bi se udeležil takž1 akcije, spisal poročilo o svojih zapažanjih. ANGLTJA — DUSEVNA OBREMENJENOST ŠTUDENTOV « Zdravnik University Colle-ge — London je izjavil, da vsak deseti študent trpi na duševni obreinenjenosti v ta-ki. m.e.ri,.,dij.) jnn je. sali na splošno o volitvah italijanskih študentov v njih dosegli velik uspeh, ko je od Odgovor. V Ameriki poznamo predstavniške organe, danes 9797 vpisanih volilo 3446 štu-v glavnem državne šole, te pa si bfimo nekoliko pobliže dentov ali 35%. Sodijo, da je to prvi korak k zainteresira- ZAKLJUČEK SEZONE V MESTNEM ^ studentov 2a poiiticne m strokovne probleme. Vecmo v univerzitetnem svetu je do-bila »Intesa« (23 mest), nato »Goliardi« (15 mest), »Viva GLEDALIŠČU Verdi« (4 mesta), »Universita pravi panegfrik? Ali takšm Nuova« (4 mesta). (Nadaljevanje s 4. strani) drarfiaturgu, da ji je v *Gie- „ . . , ,, . , •. » "dališkem listu MG posvetil pa imajo le redkokdaj »moz- pravi panegfrik? Ali takšni nosti m pogoje, da bi tako (,t. / teksti sploh lahko komu kaj Fašistična »Fiaccola« je bila i'1«jZ.i;xx.. :_ . ,!x ;, pripomorejo k »sprostitvi?« porazena na vsej črti. Neo- Ljudje, ki si ne želijo umet- nosti, ker umetnosti ne potre- bujejo, navadno ne zahajajo v gledališču gledališki nihče jim predstavi tudi Sprostitev v tem smislu pa jim seveda uir.etnost ne more dati, kajti v tem primeru bi obiskovalci sploh ne prihajali gledat umetnosti temveč kaj drugega. Toda, ali je publika Mestne-ga gledališča res enaka Sem-petru iz Cankarjeivih časov7 Ali s tem, da pričakuje od repertoarja »pretežno le ved-rino,« obenem že zavrača umetniško vrednost igranih cirkuške predstave ali pa si cgledujejo »primerne« filme, ki jih je v zadnjem času več kot dovolj. Gledališče, ki uprizarja dela za takšno pu-bliko In streže njenemu okusu, naj pokoplje svoje estetsks pretenzije ir. spremeni naslov nad vhodnimi vrati. Občinstva zato ne bo nič manj. Nasprot-no. Prišli bodo drugi in polnili dvorano. . Lagali bi, ko bi dejali, da r.ismo pričakoyali od ljubljan- del, oziroma terja zase le slaba skega Mestnega gledališča dela? Ah razume »sprostitev resnične odrske smo, od vsakdanjih tegob« res tako, umetnosti. ,, .... - j , n/r^.o Vedeli smo, da ima mlado kot umetmsko vodstvo MGr g]edališče Vse možnosti, da Prav gotovo je ena bistve- postane reSnično dober ko-nih psiholoskih znacilnost'1 umetnosti v tem, da »lepo« sili človeka k razmišljaniu. Za nas :n za duhovno podobo na-šega časa je lo dejstvo še celo pomembno. Sodobni človek doživlja vedno nova, odločilnni življenska spoznanja, ustvarja si ncve vrednote in nove kri- morni teater. Verr.o, da kljub pretirani samozadovoljnosti teh možnost še vedno ni izgu-bilo. Toda, ali jih namerava Urresničiti z deli, katerih kva-liteta po" mnenju njegovega vodslva »ne zaostaja za kvali-leto letos uprizbrjenih del?* fašistična.lista je kljub veliki predvolilni propagandi zgubila 5 mest, ki si jih je priborila na volitvah 1952. leta, tako da ima sedaj še 3 mesta v univerzitetnem svetu. To nam dokazuje, da prevladuje med torinskimi študenti zdrav duh in da so fašisti doživeli pre-cejšen poraz, ki pa je za en-krat, sodeč po poročilih o vo-litvah iz drugih italijanskih univerz, še nekoliko osamljen. Zanimivo pa je, da povsod v poročilih, člankih in pole-mikah poudarjajo demokra-cijo, da s tem, ko študentje volijo predstavnike raznih strank, izražajo svojo svobod-ne voljo in mišljenje. Misli-mo, da bi tu ne razpravljali o demokraclji in o njenem bistvu. Menimo pa, da takšen način volitev, kjer nastopajo študentje z raznimi strankami, ni umesten,. ker ovira borbo študentov za dosego raznih političnih. socialnih in kul-turni-h namenov. Italijanskim 7'\:v --------;~.........~ •*** Torei brez programa? Brez kolegom želimo mnogo uspe- tehje. V nasi intenzivm dobi reSnično sposobnega reži^erja? prav gotovo bolj intenzivno kot sicer. Mednarodni mladinski seminar v Domžalah V Domžalah bo od 1. do 20. hov v upan.iu. da bodo uvi- Brez enotnega umetniškega deli. da se demokraci.ia in vodstva? svoboda misljenia Iahko iz- Iskanje in doživljajnje, ta _ Teh vrstio prav gotovo ni raža tudi na drug način. kot spoznavni proces v človekovi inspiriral cinizerr, . kajerega pa z ustvarjanjem strank. duševnosti, ki prizadeva .v.sa- 'Očita-vJViG riašemu 'časopisu v kogar izmed nas, pa ni in ne svojem letošnjem Zbornika. mora biti pnjetno opravilo. Predstave, katere smo cenje-Cim močnojši je ta napor. tem vali, so takšne ocene tudi silnejša je želja po notran.ii zaslužile. Spoštovali smo pri- _______........_____ sprostitvi. po rešitvi duhovnih zadevanja mladega gledališča, avgusta mednarodni mladinski problemov. Ali ni povsem dokler smo mogli ugotavljati, seminar, kj ga organizirajo kve- razumljivo, da pričakuj«- gle- , da sb t-a prfzadevaaja načelna ke,riL Na tem seminariu bo so. >sprostitv(.>- in dosledna. Zal pa sn.o prav delova]o 40 mladincev'iz Večine tako morah ugotovilti da so ,ahodnoevropskih držaVi pa tu. pnzadevama le redkokda.T ZDA, Kanade, Libanona, življenskih situacij, ki se raz- bila taksna. Prav tako smo z pletajo med kulisami? Ali m veseljem beležili uspehe. Ki upravičcno razočarana, ali ni ]ih je Mestno gledališče do- razumljivo. da odhaja iz dvo- seglo —če so bili maloštevilni, aftetl,io h.xq,to rane zdolgočasena, če mora ni naša krivda. Krivdo za na- ysem zaostale drzave prisostvovati -labn napisani pake nosi oni, ki jlh dela in Je- lakota- Poplave itd.) in o komediji »o tistih, ki se gi-edo ne ti«ti, ki jih vidi. film,« pa čeprav ta tako ugaja M.P. dališka publika ter da išče tako rekoč sama sebe prav na odru, v poteku Ko sem hotel pisati o delu Alpinističnega odseka PD Univerze sem zvedel v njihovi pisarni, da so odšli na plezal-ni tečaj na Okrešelj. Zato sem se odločil, da jih poiščem kar na terenu. Prišel sem na postajo. Nikjer nobenega planinca. Mislil sem si, da so se pač ustrašili slabega vremena. Malo pred odhodom vlaka se je vendar pojavil še nek planinec. Hitro sva prišla v živhen pomenek, ki se je naravno, pričel z jadiikovan.jera nad slabim vremenom in se nadaljeval z razgovorom o planinah. Pripovedovala sva si svoje zgodbe in nezgode iz pla-ninskega življenja in kmalu sva si postala dobra prijatelja. Zvedel sem, da je tudi on al-pinist. Morda celo član AO Univerze — mi je šinilo v gla-vo in sem ga takoj vprašal. Na žalost je bil odgovor negati-ven. Objasnil sem mu pa, da jih išem. Nato sva šla skupaj do Stahovice, kjer se je on na-potil proti Veliki planini, jaz pa sem nadaljeval pot proti Kamniški Bistrici. Toda na-mesto, da bi se veselil, ker grem v hribe, sem s skrbjo opazoval črne oblake, ki so se grmadili okrog Grintavca, Sku-te in drugih vrhov in grozili, da me pogoltnejo. Po kratkem odmoru sem nadaljeval pot. Pričel se je vzpon in kmalu sem sopihal kot lokomotiva. Gledal sem steno Planiave. kier so plezali Ssminar o političnih ekonomsk:;i in socit Inih vprašanjih »KRIZA NAŠEGA CASA« Mednarodno združenje štu-dentov Japonske je priredilo mednarodno konferenco — se-minar, ki se je pričela 11. juli- Jjehike Pak.stana in Jordana. — O, ti si to! Zdravo! — Za-gledal sem svojega prijatelja — alpinista iz Ljubjljane —Kaj je novega tukaj? Ka-ko se imate? Ali je vreme vsak dan tako? Kje ste plezali? — zasul sem ga s ploho vprašanj. ,Ali on je menda, izaslutil, po kj sem prišel, in rhi je ušel. Vendar se je situacija rešila, ko je prišel načelnik AO Uni-verze — Kolja Antonov. —Prosim te, Kolja, za »ve-lik« ' intervju. Napisati moiam članek o delu AO v zadnjih mesecih — sem začel. Kislo se je nasmehnil. Ne-dvomno si je mislil, da še v planinah nima miru pred nad-ležnimi novinarji. Pogladil se je in pričel ... • ' — V maju smo organizirali plezalno šolo in smo vadili v okolici Ljubljane, kjer pa nas je večkrat pregnal dež. Po za-ključku šole je ,14, tečaj-nikov z instruktorji preplezalo 18 smeri v stenah Planjave in Brane. Sedaj imamo začetniški tečaj, na katerem sodeluje 15 članov AO. Do danes smo pre-plezali 12 smeri v Dedcu nad Korošico, na Turski Gori, Mali in Štajerski Rinki... Dobro, in kje nameravate še plezati? — sem ga prekinil, hoteč izvedeti nekaj o bodočem delu. Toda tudi mene je preki-nila kuharica, ki nas je pokli-cala k večerji. Vseh nas je bilo precej več kot pentnajst, o ka-terih mi je pravil Kolja. Po ga je vsak ponavljal, izražajo5 s tem svbjo-žalost. VeČina se je odločila za pot domov, kajti sneg se zna zadržati 5 — 6 dnl. Da bi nekako prebili čas, smo pričeli z raznimi igrami. Bilo je doovolj smeha in šal na ra-čun.-ppsajneznikav. 1 Drugi;dan se je pred razstan-kom med Zagrebčani in Ljub-ljančani govonlo o čim tesnejši v okviru zaključnega dela plezalne šole. §e en kratek po-čitek v koči n'a Kamniškem sedlu in napotil sem se proti Okrešlju. Zagledal sem sredi zelene jase kočo na Okrešlju, slap Rinke in globoko spodaj v Logarski dolini nov planinski dam. Crni oblaki so kmalu za-krili Mrzlo Goro, Rinke in Tur-- sk;b Goiro. Čeprav sem hitel, mfe je tik pred kočo kljub vsamu riamočil dež.^ Zaletel sem se v dom kot iz topa ustreljen. Oči se mi niso takoj privadile na poltemo v koči. Gneča, hrup. Prerinil sem se v kot in se pri-čel preoblačiti. — Hej, kaj pa ti tukaj? Kdaj si pa prišel? — — Kdo? Jaz!? Ravnokar sem prišel s Sedla — Izvlekel sem glavo iz nahrbt-nika, kamor sem jo vtaknil, da bi našel suho srajco. večerji je vstal: neki starejši tovariš in začel... — Tovariši, zbrali smo &e tu-kaj,. da plezamo. Tudi mi iz zagrebškega študentskega pla-ninskega društva »Velebit« se zahvaljujemo kolegom iz Ljub-ljane, ki so nas povabili da so-delujemo na tem njihovem te-čaju... ........... . . . . Govoril je še nekikolega fz Zagreba, menda načelnik za-grebpkega A.Qf.... za njina pa še koktja. Cela svečanošt. Brat-stvo in edinstvo, tovariško so-delovanje. Po pozdravnih govorih je sledila pesem. Peli smo vsi in to dolgo v noč. Med tem pa je zunai snežilo. Da, pravi pristni sneg — kot bi bili v novembru. Zjutraj je bilo okoli doma vse pobeljeno. Videl sme same uža-loščene obraze. Nič ne bo s ple-zanjem — to je bil refren, ki Med plezanjem medsebojni povezavi. Zagreb-čani so nas povablii na svoj-orientacioni marš čez Gorski Kotar in na proslavo osemde-setletnice planinstva Hrvatske, kar smo seveda sprejeli. Ko sem govoril s Koljo in ostalimi o alpinističnem taboru PZSvVratih od 15. jul. do 15. avgusta, so mi povedali, da je za ta tabor kar precej zanima-nja. Javilo se je preko 20 čla-nov AO. Našim alpinistom želimo ve-liko uspehov, kaikor na maršu in na plezanjih v Vratih in po drugih vrhovih v Julijskih in Kamniških alpah. Cez nekaj dn pa se bodo zopet vrnili v hribe, toda sedaj ne v stene, ampak v neprehodne gozdove Gorskega Kotara D. Živanovic llllllllfiUllfllllSilllUiiUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI ZDA ZDA — Studij in praksa na tehniki v 5. letih. Tehnična visoka šola v Ilinoisu je uvedla nov študijski in delov-ni program, ki traja 5 let in . omogoča žtudenjtoji izmepoma študij in prakso. V Času delov-nega semestra je študent zapo-slen v kakena indust^ijskem predmestju in prejema za to dobo plačilo, ki mu omogoča, da finasira nasiednji študijski se-mester. V mnogih predelih plača delodajalec celo študij, obenem pa svetuje študentu pri izbiri predavanj, ki so posebno važnav za njegovo kasnejšo zaposlitev. Ta sistem omogoča študij tudi gmotno šibkejšim študentom, ob-enem pa izpopolnjuje teoretično znanje s praktičnimi izkušnjami. moznostih za mihovo rešitev z mednarodnim sodelovanjem. ja v Tokiu. Združenje študen-tov Japonske je poslalo pova-bila 66 študentom iz 22 držav. Seminarja pa se je udeležilo prav tako veHko število do-mačih študentov. Diskutirali so o političnih, ekonomskih in socialnih problemih pod naslovom »Kriza našega časa.« Po otvoritvi konference in re-feratu so &e diskusije nada-ljevale v glavnih univerzitet-nih centrih Kyoto, Sapparo in Osaka. SPET SAM0 ODRED Znano je, da smo študentje najbolj goreči pristaši nogome-ta. Veseiili smo se, da bomo v letošnjem letu lahko vsako ne-deljo gledali tekmo II. zvezne lige, kajti moštvo Ljubljane je igralo kar lep r.ogomet in pri-čakovali smo, da bo z lahkoto zmagalo nad ekipo Boklja. Mo-štvo Boklja poznamo že iz prejšnjih tekmovanj, saj vemo, da je Odred zmagat nad isto ekipo 8:0. Toda vse je bilo spet zastonj,- Igraki Ljubljane so se premalo borili in tako bodo mo-rali naslednjo sezono spet tek-movati v Slov. hrvatski ligi, v zveznem tekmovanju pa bo slej ko prej sodeloval samo Odred. Ljubljanski liubitelji nogometa so precej razočarani, študentje pa še prav posebno. Na splošno željo naših brailcev danes zopet objavljamo nagradno križanko. Prosimo, da pošljete svoje resitve na uredništvo TRI-BUNE, Ljubljana, Miklo.šičeva 5a, do 12. avgusta tega leta. Nagrade so sledeče: 1. Ivan Potrč: Na kmetih; 2. Beno Zupančič: Veter In cesta; 3. Ciri! Kosmač: Pomladni dan; 4—6. Celoletna naročnina TRl- BUNE. Žrebanje nagrad bo v našem uredir.štvu dne 15. avgusta ob 12. Besede pomeni.io: Vofioravno: 1. širša, ravna stran kakšnega pfedmeta, 6. čarovnik, 12. ena izmed slovničnih oprede-litev besede (množ.). 17. okoliš, območje, 18. jud, 19. gradivo, 21. toaletno-kozmetična potrebščina, 22 priličen, prilagojen, presnov-l.1en, 24 premišljevanje, 26. do-polniuiem, polnim, 27. smešno pretirano naslikan, 28. pesem, 30. melodija, 31. duhovnik starih Per-zov, 32. pristanišče v zahodni Afri- ki, 33. medmet, 34. štampiljka, pe-čat, 36. reka v Afriki, 37. zasmeh, 39. zgoden, 40. morska riba, 41. otok na Jadranu, 43. skupno ime za elemente, ki dajo skupno s ko-vinami neposredno soli (edn.), 45. sorodnik, 46. podoba, slika, 47. pe-šačenja, 48. pripadnik starega Ijudstva na Balkanu, 49. alkohol-na pijača, 50. pripadnik slovan-skega naroda, 52. radoveden, 55. medmet (pri zagrabitvi), 57. tretja potenca, 58. kratica za narodno-osvobodilna borba, 60. okras gla-ve, 61. živalsko orožje, 63. gora na Dolenjskem, 65. kratica za na-šo množično organizacijo,;. 66. na-še pristanišče, 68. krajevni pri-slov, 69. nerodoviten, 71. predlog, 72. pričakovan, oznanjen, 74. umet-na napeljava toka, 76. prešel, pre-stopil, 73. prisončja, 80. nadevek, 81. kaos, 83. jezero (Lr.), 84. pri-padnlk evropskega naroda, 85. ju:":na rastlina (ljudsko), 86. pod-gobje, 87. elektroda. NavpiCno: 1. vojaška prtljaga, 2 .gradivo, 3. rimski pesnik, 4. moško ime, 5. psevdonim Ivana Pagliaruzzija, 6. poln tvorov, tu-morjev, 7. tuje moško ime, 8. predlog, 9. zavajajoč ljudstvo, 10. hlapljiva, v zdravilstvu uporab- ljana tekočina, 11. spo;ina z Jo-dom, 12. znova ločen na kose, 13. bosanskl voditelj, 14. najvišji bog nordijskih Germanov, 15. enota valute evropske države, 16. pre-bivalec azijske države, 18. vzklik odobravanja, pozdravljanja, 20. nikalnica,. 23. zdravilišče v Slavo-niji, 25. prijateljsko nagovarjam, 27 barva igralnih kart, 29. gosto-vanje, 31. vztrajen, že skoro nad-ležen prosilec, 33. pripadnilc izumrlega mongolskega plemena, 35. ptica, tudi znana ladja naše mornarice, 37. žival, ki spada med členonožce. 38. sovjetski šahovskl velemojster, 40. sundski otok, 42. kratica za našo republiko, 43. ži-valski glas, 44. starodavno mestecft v Dalmatinski Hrvatski, 45. mr-šav, 50. smisel, občutek, 51. zaora-no gnojilo, 53. angleški minister, 54. Moabitski bog, 56. predlog, 5"K, majhen sedež, 58. ovira, nadlega, 59. angleški laburistični politik, 61 .junak »Slavoloka zmage«, 62. domače ?ivali (množ.), 64. gora v Karavankah, 66. vprašalnlca, 67. pravim, govorim, 69. naš glasbeni virtuoz, 70. krmilo, 72. čista teža, 7S. naglo premikanje (množ.), 74^ nerazbiti, vsi, 75. italijansko mo-ško ime, 77. hlod, deblo, 79. ži-vilo, hrana, 82. francoski predlog^ ČR"NOMELJ čestita ob slovenskem narodnem prazniku, Dnevu vstaje vsem našim delovnim kolektivom in študentom ter jira želi pri niihovem delu za izgradnju socia-lizraa mnogo uspehov! DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA MESTNI TRQ STEV. 26 ! | 1 Z P A 3 A I | IMAVZALOGI t I | Z A L A G A rJ L I-------------—-------¦-----------------------1 3 IMA STALNO V ZaLOGI lij - knjige slovenskih pisateljev in pesnikov, knjige svetovnih klasikov, sodobno politično literaturo, revije, Časopise, slovarje itd. strokovno in poljudno znanstveno literaturo, s katero se lahko vsak izobrazi in si izpopolni svoje znanje; šolske knjige, glasbene izdaje, učila in vse vrste tiskovin; šolske in pisarniške potrebščine; dobavlja po dnevnem ubra-čunskem tečaju inozemske knjige in časopise. TRGOVSKO POD JET JE Z A GOREN JSKO NA VELIKO deCovnim Cjudent deCevniit uspeitov A;'i '*^ !fc.^ CENTHALA ZA FLRJ U U B U A N A PARMOVA ULICA 37 nudi po konkureninšh cenah v naiboljši raznovrstno pohištvo - seriisko in po želji kupca, rezan les vssh vrst, parket, tesonit, lesno vol-no, zaboje vseh vrst itd. OPREMUAMO: hotele9 restavradje9 šo!e, kino inštstule M. TOVARNA GUMI3EVIH IZDELKOV A N J POŠTNI PREDAL 56 - BRZOJAVi: GUMA KRANJ — TELEFON 274 in 275 PROIZVA3A gumeno tehnično robo, navadne in armi-rane visokotlačne cevi, klinaste jermene, transportne trakove, pnevmatiko za ko-lesa in avtomobile, gumirano blago za dežne plašče, rudarske, ribiške in druge zaščitne obleke, gumene plošče za pod, gumeno galanterijsko in sanitarno robo, gumene športne artikle, gumene podpet-nike, podplate in podplatne plošče, gu-mena leplla, gobasto gumo, gumene pre-vleke valjev in koles Obiščife naše prodajalne: Kranj, Koroška: 11 Beograd, Knez Mihajlova 47 Zagreb, Gaseva 2-b Saraisvo, Maršala Tita 60 KOKRA Kranj čestita vstafet TRGOVSKO POD3ET3E f 9 LJUBUANA Z<* nakup vseh vrtt avtomobilov, nadome^nih delov za avtomobile, rsznegd tehničnega in elektro- ter splomega avtomateriala in gum, dvokoles in njib nsdo* mestnib delov se obračajte vedno na TRGOVSKO PODJETJE »VOLAN; LJUBLJANA, TavČarjeva olict 7, katero vas postreže solldno in strokovno TOVARNA KOVINSKE GALANTERPE ! rUUBUANA - MARIBOBSKA ULICA 5t. 4 PROIZVAJA: VSE VRSTE ZAPONK, OBROCEV, ZAKOVIC, RINČIC, KLJUCAVNIC ZA USNJENO GALANTERIJO, ŠCIT-NIKE ZA ČEVLJE, ŽEBLJICKE IN OSTALE V KOVIN-SKO GALANTERIJSKO STROKO SPADAJOCE PRED-METE ZA POTREBE CEVLJARSKE, SEDLARSKE IN JERMENARSKE OBRTI IN INDUSTRIJE Delovni kclektlv i^ JLITIJA NOVO MES 1% želi ob našem čestfta na\odaf