GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXI. KAMNIK, 25. OKTOBRA 1982 Ukrepi za premoščanje gospodarskih problemov Gospodarske razmere v državi so se iz meseca v mesec slabšale, zato je zvezni izvršni svet ob pritisku razmer in ob večkrat izraženih pobudah, da je treba nekatere probleme čimprej urediti, pripravil sveženj ukrepov. Nanašajo sena tri področja, na energetiko, zunanje likvidnostni položaj države in na preskrbo ljudi. Vseh sprejetih ukrepov najbrž ni treba ponavljati, saj smo jih sproti spoznavali v sredstvih javnega obveščanja. Zato pa velja ponoviti, da so vsi ukrepi, pa naj gre za varčevanje z energetiko, za depoziten pri prehodu meje, omejeno dvigovanje deviz ali omejeno prodajo osnovnih življenjskih izdelkov, začasni. Njihovo trajanje je odvisno tudi od prizadevanj vsakega od nas. Od tega, kako bomo varčni z elektriko, bencinom in drugimi derivati, kako bomo znali izkoristiti vse tiste ukrepe, ki spodbujajo gospodarstvo k izvozu, povečevanju proizvodnje, s tem pa tudi produktivnosti, od tega, da bomo nakupovali le toliko, kolikor res potrebujemo. Varčevati in bolje delati bi moralo postati naše geslo, ki ga ne bomo le ponavljali, ampak z vso odgovornostjo udejanjali v vsakodnevnem življenju. Preskrba šepa zaradi neodgovornih nakupov Osnovni problem, ki ga trenutno postavlja pred nas preskrba je, kako zagotoviti enakomerno in pravično porazdelitev osnovnih življenjskih dobrin med vse občane. Potrošniški sveti bi morali v sedanjih razmerah prispevati svoj pomemben delež, vendar niso aktivni. Zato je treba preskrbo urejevati z administrativnimi ukrepi in omejitvami. Poživi k varčevanju in razumnosti namreč pri nas povzročijo ravno nasprotno obnašanje. To ni le vprašanje zavesti, ampak tudi neuresničevanja dogovorjenega na vsakem koraku, nedoslednega uveljavljanja odgovornosti od krajevne skupnosti dalje. Predsedstvo občinske konference, ki se že nekaj mesecev sestaja tedensko in sproti spremlja gospodarski in politični položaj v občini ter daje tudi predloge in pobude za razreševanje posameznih vprašanj, je na zadnjih sejah z največjo pozornostjo obravnavala preskrbo občanov z osnovnimi življenjskimi proizvodi. Ugotovljeno je bilo, da je zagotovljenih dovolj teh izdelkov za normalno oskrbo občanov, vendar se zaradi nenormalno velike potrošnje v zadnjem času pojavljajo problemi z zagotovitvijo enakomerne,in pravične porazdelitve. Prodaja sladkorja je bila v prvih dveh tednih oktobra 5,3 krat večja kot običajno, podobno je bilo z ostalimi proizvodi kot so: moka, olje, detergenti. Zato je občinski izvršni svet moral sprejeti sklep o omejitvi prodaje teh proizvodov. Ker je preskrba v vsej republiki pereča, je republiški tržni inšpektor v skladu s svojimi pooblastili, prodajo še bolj omejil. Podobno je tudi z bencinom, saj ga je bilo v teh dneh prodano veliko več kot normalno, nekateri so si tudi ustvarili zaloge kljub opozorilom o nevarnosti, ki jih prinaša nestrokovno skladiščenje bencina, dogodile pa so se tudi že nesreče. Predsedstvo je spregovorilo tudi o težavah pri preskrbi z mesom. Vzrok temu je poleg visokih izvoznih obveznosti in disparitete v cenah tudi majhen odkup, kljub velikim vlaganjem v kemtijstvo v preteklih letih. Za preskrbo Kamnika sta glavna dobavitelja Emona - kooperacija, ki je svoje obveznosti v devetih mesecih izpolnila okrog 50 odstotno in Trgoumag, ki jih je v devetih mesecih izpolnil 85 odstotno. Glede na zaostreno preskrbo z živilskimi izdelki in mesom je predsedstvo zadolžilo direktorja podjetja MESO Alojza Šuštarja in direktorja podjetja KOČNA Janeza Gradiška, da pripravita ' konkreten program oskrbe za leto 1983 in za srednjeročno ob- Ko se je iransko-iraška vojna začela, se je zdelo, tako kot vedno doslej, da bo kratka. Sedaj teče že 26. mesec spopadov, ki so trenutno takorekoč na mrtvi točki, a zdi se, da konca še ni videti. Omenjeni spopad je pokazal vsaj na dve pomembni resnici ali bolje stalnici: da reševanje medsebojnih nesporazumov z orožjem nima prav nobenega smisla, in to, da v vojni nikoli ni mogoče računati na trdne zaveznike. skušata, ena bolj, druga manj uspešno, prav članicam gibanja neuvrščenih dokazati upravičenost svojih razlogov za vojaški spopad, kar je seveda svojevrsten presedan. Po drugi strani je seveda zanimiva tudi metamorfoza »zaveznikov« ene in druge strani. Tako so vsaj na začetku spopada veljali Rusi za trdnega iraškega zaveznika, medtem ko Iran seveda ni mogel govoriti o zavezništvu z ZDA, a je ven- Vojna in spopad politike, ne samo orožja Nesmiselnost oboroženega obračunavanja je tako ali tako ena izmed najpomembnejših in najizvirnej-ših načel gibanja neuvrščenih, gibanja, ki mu vsaj formalno pripadata obe državi. Žal je načelo, ki v sebi nosi kal upanja o dokončnem spoznanju nesmiselnosti orožja, doživelo na obeh straneh popoln poraz, pa čeravno obe državi verjetno ne razmišljata veliko o tem, da s kršenjem pomembnega načela neuvrščenih temu gibanju delata vse prej kot uslugo. Celo več: obe državi dar obstajala neka »navezanost«. Po dolgih mesecih je očitno, da SZ izgublja vsaj doslej trdne pozicije v Iraku, medtem ko se v Iranu počasi, toda zanesljivo krepi vloga SZ. Seveda bi bili ti premiki skozi normalno optiko skorajda nevidni, a vendarle dokazujejo, da izjemne okoliščine sprožijo tudi izjemne premike v strateški koncepciji velesil. Vsekakor pa to potrjuje staro resnico, da vojna ni te spopad orožja, marveč tudi (ali predvsem) spopad politike. J. KOVAČIČ dobje, tako da bomo lahko intenzivirali in uskladili akcijo za izboljšanje preskrbe. Problem, ki je v tem trenutku pokazal vso ostfino, je tudi vprašanje ogrevanja. V zadnjih treh mesecih je bila opravljena vrsta aktivnosti, da se pravočasno zagotovi olje za Ogrevanje stanovanjskih blokov. Olje je bilo zagotovljeno, ostaja pa odprtih še vrsta nerešenih vprašanj med hišnimi sveti in SKG, ki organizira kurjavo. Ta vprašanja so predvsem posledica slabo razvite stanovanjske samouprave v hišnih svetih, ki so se prvič aktivno vključili šele v razreševanje problematike kurjave in vrsta nejasnosti, ki se pojavljajo ob obračunavanju stroškov za ogrevanje. Predsedstvo meni, da je jasno, da se nihče ne bo mogel greti zastonj, vendar mora biti edina pot krepitev stanovanjske samouprave v okviru skupnosti stanovalcev in razreševanje medsebojnih odprtih vprašanj z dogovarjanjem. Predsedstvo je obravnavalo tudi delo delegacij in zborov občinske skupščine in ugotovilo, da delegatski sistem, kljub jasnim stališčem in opredelitvam, še ni zaživel. Ponekod se delegacije pred sejo skupščine sploh niso sestale, še več pa je bilo delegatov, ki se seje niso udeležili. Poleg tega pri delu delegacij zelo redko sodelujejo tudi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v temeljnih sredinah. Povsod, kjer so se pojavili ti problemi, bodo morale družbenopolitične organizacije oceniti vzroke, ugotoviti odgovornost in po potrebi tudi ukrepati. Predsedstvo OK SZDL Omejitve - pravičnejša razdelitev Izvršni svet občine Kamnik se zaveda odgovorne in zahtevne zadolžitve, da zagotovi normalno oskrbljenost občanov z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Na osnovi preverjenih podatkov izvršni svet izjavlja, da mu je skupaj z nosilci preskrbe kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in kljub nepravočasno vzpostavljenim dolgoročnim odnosom z dobavitelji izven naše občine, letos uspelo pridobiti na naš trg za povprečno 5 odstotkov več osnovnih dobrin, kot v enakem lanskem obdobju. Zagotovitve o zadostnih količinah imamo tudi za naslednje obdobje. Gre za moko vseh vrst, sladkor, olje in mast, meso in mesne izdelke, de-tergente in kurivo. Delno je problematična oskrba s kurivom, vendar pa je izvršni svet zagotovil drva kot nadomestilo za premog, računa pa tudi na dodatni uvoz kvalitetnega premoga in briketov. Izvršni svet ugotavlja, da kljub zadostni oskrbljenosti kamniškega trga porazdelitev teh dobrin ni bila pravična. Na osnovi zbranih podatkov izvršni svet ugotavlja, da so si nekateri posamezniki na račun drugih nakopičili takšne prekomerne zaloge, da blaga ponovno zmanjkuje. Podatke o špekulantskem kopičenju zalog bomo javno objavili in če bo potrebno, tudi imena. Zaradi takšnega neodgovornega obnašanja posameznikov, ki v zadnjem času dobiva že velike razsežnosti, je že moral in bo še moral izvršni svet sprejeti omejitve prodaje osnovnih življenjskih dobrin. Zvezni izvršni svet pa je sprejel ukrepe o omejitvi prodaje nafte in njenih derivatov ter potovanj v tujino. Tudi ti ukrepi ne bodo rodili sadov, če ne bomo budni, saj so posamezniki v preteklem obdobju pokazali, da špekutantstvo na račun drugih ne pozna meja. Zato izvršni svet poziva prebivalce, vse tiste, ki živijo iz rok v usta, da mu pomagate vzpostaviti red na trgu v akciji pravičnejše razdelitve dobrin. Štab za CZ občine je ta teden že razglasil za teden požarne varnosti in bo prek hišnih svetov, gospodarskih komisij pri krajevnih skupnostih, inšpekcijskih služb in seveda ob podpori razumnih občanov ugotovljal in tudi ukrepal v primerih neodgovornega kopičenja zalog goriva. Neodgovornega, ker m s kopičenjem zalog prikrajšali za gorivo druge občane, še boli neodgovornega zato, ker ogrožajo živ-ljene sebi in drugim. Podobne akcije bo izvršni svet izpeljal tudi za druge vrste špekulacij. Upa, da bo skupaj z vami občani, z vašo veliko večino, dobil podporo, da bomo osnovne življenjske dobrine razdeljevali pravičneje. IZVRŠNI SVET 11. KONGRES ZSMS V Zveži socialistične mladine Slovenije tudi po kongresih vemo, daso pretekla štiri leta. Tako je bil 23. in 24. oktobra v Novem mestu 11. kongres ZSMS, katerega se je udeležilo tudi pet delegatov iz Kamnika: Zlatko Hrenič, Drago Kranjec, Krznar Srečo, Janez Markovič in Iztok Kuret. Sodelovali so v petih kongresnih komisijah, ki so zajele vsa področja delovanja mladinske organizacije. Vendar se kongresa niso udeležili kot pasivni opazovalci, pač pa so pripravili razprave, v katerih so obravnavali predvsem probleme, s katerimi se srečujemo v delovanju kamniške mladinske organizacije. Zlatko Hrenič je v svoji razpravi predstavil zaključke, ki so jih na posvetu v Kamniku pripravili delegati domov za prizadeto mladino ljubljanske regije. S tem posvetom je mladina v ZUIM plodno zaključila predkongresne razprave v svojem okolju, izmenjala svoje izkušnje in jih predstavila najvišjemu organu ZSMS. Poudarili so predvsem pomen sodelovanja gojencev domov z mladinci v občini in nasploh z družbeno politično skupnostjo, organizirano preživljanje prostega časa, zaposlovanje mladih invalidov, ko zaključijo šolanje. Janez Markovič je v svojem referatu predstavil probleme pri uvajanju usmerjenega izobraževanja in delovanju ZSMS v šolah ter problem mentorstva. Srečo Krznar je razpravljal o položaju mladih delavcev, o delitvi po delu in socialni problematiki. Ostala dva delegata v razpravi nista sodelovala (ker je bilo število razpravljalcev po občinah omejeno). Delegati OK ZSMS Kamnik smo poskušali po svojih najboljših močeh prenesti zaključke javne razprave o dokumentih iz naše sredine, vplivati na vsebino kongresnih dokumentov in vnesti tudi del naših izkušenj v program dela za prihodnje štiriletno obdobje. Poleg delegatov iz Kamnika je na kongresu sodelovalo še prek 300 delegatov iz vse Slovenije ter veliko število gostov. Kongres so dopolnjevale še številne kulturne prireditve, tako da delegatom in gostom kongresa ni bilo dolgčas. Ob tem pa organizatorji kongresa niti trenutek niso pozabili na varčevanje in stabilizacijske ukrepe. I. KURET Kako smo in kako bomo delali? Zbori občanov o aktualnih razmerah V teh dneh potekajo v krajevnih skupnostih zbori občanov, ki sovpadajo s programskimi konferencami krajevnih organizacij SZDL. Sklicujemo jih z namenom, da kritično ocenimo sedanje stanje, ugotovimo, do kam smo prišli v bitki za gospodarsko stabilizacijo in kaj je treba storiti, da bi naredili korak naprej. Ocenili bomo naše delo v krajevnih organizacijah SZDL. Ugotoviti moramo, kje smo bili z našim političnim delom aktivni in kje smo stopicali na mestu, kje smo dejansko prispevali k spreminjanju razmer in kje so nas bile le besede. Na zborih občanov bodo sodelovali politični aktivisti in člani izvršnega sveta občinske skupščine (njihova imena so objavljena pri pregledu zborov občanov). Na zborih bomo govorili o političnih in gospodarskih razmerah v občini, s poudarkom na KS, o osnutku predloga sprememb družbenega plana občine in KS, v nadaljevanju pa obravnavali poročilo krajevne organizacije SZDL ter program dela za enoletno obdobje. Krajevne organizacije SZDL bodo opravile tudi kadrovske zamenjave v primerih, ko dosedanji predsedniki niso bili dovolj aktivni. Krajevne organizacije SZDL so organizator in usmerjevalec razprav o navedenih temah in o življenjsko pomembnih vprašanjih, ki zadevajo slehernega občana in delovnega človeka. Zato občinska konferenca SZDL poziva vse občane in delovne ljudi, da se udeleže zbora občanov in da s svojimi predlogi prispevajo svoj delež h konkretnejši izdelavi družbenega plana občine, programov varčevanja v slehernem okolju, torej programov, ki so konkretna življenjska vprašanja nas vseh. PREGLED ZBOROV OBČANOV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Kraj. skupnost datum sklica Zadolženi Črna Duplica Godič Kamn. Bistrica Komenda Križ Motnik Moste Nevlje Pšaj novica Podgorje Srednja vas Sela Šmarca Šmartno Špitalič Tunjice Tuhinj Vranja peč Volčji potok Kamnik Center Kamnik Zaprice Kamn. Novi trg Kamn. Mekinje Kamnik Perovo 23. 10. 82. ob 18. uri 26. 10. 82. ob 18. uri 25. 10. 82. ob 18. uri 29. 10. 82. ob 18. uri 28. 10. 82. ob 19. uri datum še ni določen 31. 10. 82. ob 8. uri 6. 11. 82. ob 19. uri 28. 10. 82. ob 18. uri 30. 10. 82. ob 19. uri 29. 10. 82. ob 19. uri 29. 10. 82. ob 19. uri 5. 11. 82. ob 10. uri datum še ni določen 31. 10. 82. ob 9. uri 24. 10. 82. ob 10. uri datum še ni določen ti. 10. 82. ob 19. uri 24. 10. 82. ob 8. uri 5. 11. 82. ob 19. uri 27. 10. 82. ob 18. uri 28. 10. 82. ob 18. uri 28. 10. 82. ob 18. uri 27. 10. 82. ob 18. uri 28. 10. 82. ob 18. uri Drago Bohinec Franc Svetelj S. Brozovič Ivan Justinek Zvone Cvek Nande Vode Janez Prezelj Stane Zamik Milan Logar Jože Zagore B. Wiegele Anton Fišer Slob. Miladinovič Franc Sikošek Kazimir Ker/ič Ivan Hribar Ferdo Cvetko Anton Fišer Anton Fišer Ribaš Slavko Janez Brlogar Slavko Ribaš Milan Marinič Janez Novak Branko Božič Andrej Brvar -novi predsednik slovenske mladine V nedeljo so na 11. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije v Novem mestu slovenski mladinci izvolili svoje novo vodstvo. Za krmilom republiške konference ZSMS bo v novem mandatu stal 29-letni Andrej Brvar, ki je doma v Kamniku. Sam sebi praviš »spalni« Kamničan. Res je. Sem namreč rojen Ljubljančan, Bežigrajčan, če sem bolj natančen. Pred dvema letoma pa je žena dobila v službi garsonjero v Kamniku in tako sva prišla v Kamnik, kjer s 4 mesece starim sinom Nejcem živimo na Duplici. Žena je več v Kamniku, sam pa po cele dneve delam in po napornem dnevu komaj čakam, da me »kamničan« pripelje domov.« Torej se voziš na delo z vlakom? »Za zdaj bo še nekako šlo. Težje pa bo, ko bo ženi potekel porodniški dopust in bo prav takt) morala v službo vLjublja-no, za malega Nejca pa še nimamo preskrbljenega varstva.« Znan si kot zagrizen planinec. »V gore sem začel hoditi že kot otrok. S starši smo hodili na Šmarno goro, na Katarino, Janče, potem pa vse više. Na bežigrajski gimnaziji sem se vključil v delo planinske skupine, v gorsko stražo, potem sem vodil mladinski odsek Ljublja-na-matica, štiri leta pa mtadin- sko komisijo Planinske zveze Slovenije.« Zdaj s/ podpredsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije, vodiš delegacijo za telesno kulturo v krajevni skupnosti Duplica, obenem pa si tudi predsednik zbora uporabnikov fe/esnoku/turne skupnosti Slovenije. Bil si član predsedstva RK ZSMS, zdaj si postal predsednik. Kaj'te je sploh pripeljalo v mladinsko organizacijo? »Na republiško konferenco sem »zajadral« kot predsednik mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Vodenje take komisije (v PZS je vključenih okoli 50.000 mladih) je podobno vodenju občinske konference ZSMS. Ker je mladinska organizacija že od nekdaj v svoje delo vključevala tudi družbene organizacije in društva, sem začel leta 1974 kot planinec sodelovati v koordinacijskem odboru za družbene organizacije in društva pri RK ZSMS. Delal pa sem tudi na centru za obveščanje in propagando pri ljubljanski mestni konferenci mladine.« Pri republiški konferenci ZSMS si do imenovanja za predsednika vodil komisijo za SLO in družbeno samozaščito. Kako to, da si se odločil ravno za to področje? »Splošna ljudska obramba ni le urjenje, vojska, kot to neka- teri ozko razumejo. Vanjo se mora vključiti kar najširši krog ljudi in med tistimi, ki so lahko pri tem najbolj uspešni, smo prav planinci. Znamo živeti v naravi, lahko hodimo dolge ure in po težkih terenih, doma imamo opremo in še bi lahko našteval. Podobno je tudi s taborniki. Tako razumljen SLO je zanimiv za veliko mladih. Nikoli ni težav, kako na primer zagotoviti udeležbo mladih na akcijah teritorialne obrambe. Priznati pa moram, da smo v ZSMS še premalo storili za idejnopolitično izobraževanje mladih, ki so aktivni na področju SLO in DS. To skušamo nadoknaditi s tekmovanji Mladost v besedi, pesmi in spretnosti. Precej slaba pa je tudi obrambno zaščitna vzgoja na šolah, kjer dajejo še vedno preveč pomena teoriji, praktične vaje pa so prej izjema kot pravilo.« Kot predsednik mladinske organizacije boš precej izpostavljen. To je še posebej težko, saj nadaljuješ delo zelo priljubljene Darje Colarič. »Darja je po naravi zelo odprta, komunikativna in zna vsakomur prisluhniti. Če bo to uspelo tudi meni in če bo to uspevalo vodstvu slovenske mladinske organizacije tudi še v naprej, upam, da bomo tudi rili dosegli toliko, kolikor je to uspelo dosedanjim članom predsedstva RK ZSMS.« JANJA KLASINC Novo vodstvo mladinske organizacije V sejni dvorani občinske skupščine se je v četrtek, 14. oktobra zbralo veliko mladih in gostov, ki so na programsko volilni seji OK ZSMS Kamnik ocenili delo mladinske organizacije v preteklem obdobju, sprejeli smernice za prihodnje obdobje in izvolili novo vodstvo. Od 48 delavnih, osnovnih organizacij se jih je seje udeležilo 40, v celoti pa preko 50 delegatov in gostov, med njimi tudi Ivan Justinek, Milan Ma-rinič, Anton Fišer, Franc Sikošek in Janez Prezelj kot predstavniki družbenopolitičnega življenja občine, poleg njih pa še predstavniki republiške konference in medobčinskega sveta ZSMS. Delegati in gostje so sodelovali v razpravi o poročilu za preteklo mandatno obdobje in o smernicah za prihodnje delo. Poročilo je bilo kritično, tudi provokativno in je spodbudilo plodno razpravo, ki je marsikatero trditev bistveno dopolnila. Predvsem je poročilo premalo konkretno prikazalo aktivnosti mladih v osnovnih sredinah, še posebej področje skupnega delovanja družbeno političnih organizacij. Le-to mora preseči raven »sodelovanja«, postati mora resnično frontno. Mladi pa moramo spoznati, da so socialistična zveza in sindikat tudi naše organizacije, v katerih moramo enakopravno delovati. V svojih programih moramo natančneje opredeliti, kakšen je prispevek mladih v uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, ne samo z učenjem in delom, temveč v našem vsakodnevnem delovanju, tudi na interesnih področjih dela. Predsedstvo in ostali organi občinske konference v svojem delu ne smejo postati forumski, vsi se moramo zavedati drug drugega, organske povezanosti. Da torej lahko opravičimo svoj obstoj le z usklajenim delom, preko enotnih dejavnosti, ki morajo zajemati najširše množice mladih na vseh področjih dela. Le tako bomo lahko, uresničili naloge, ki smo si jih zastavili na 11. kongresu slovenske mladine. Delegati so obravnavali tudi denarno poslovanje OK ZSMS. Ne smemo pa pozabiti volitev novih organov OK ZSMS. Za predsednika je bil izvoljen Janez Markovič, študent Višje upravne šole, novi člani predsedstva pa so: Marjan Bergant, Rudi Capuder, Dragica Drolc, Olaf Grbec, Brane Hafner, Dare Homar, Mojca Koretič, Drago Kranjec, Iztok Kurct, Janez Markovič, Tatjana Šavelj, Majda Slokan in Božidar Spruk. Za novega sekretarja OK ZSMS je bil predlagan Božidar Spruk, diplomirani pravnik in če bo kadrovski postopek zaključen po pričakovanjih, bo izvoljen na seji občinske konference decembra letos. Božidar Spruk je bil istočasno izvoljen za našega delegata na kongresu ZSMJ. I. KURET Tudi pohodniki na kongresu ZSMS Poleg petih delegatov OK ZSMS Kamnik se je 11. kongresa ZSMS udeležilo tudi pet mladincev - pohodnikov, ki so se na kongres odpravili peš. Vzdržljivi dekleta in fantje so bili: Brigita Radelj, Tatjana Šavelj, Dare Drolc, Martin Vrhovnik in Janez Gradišek. Seveda poti niso opravili sami, temveč skupno z sto mladinci-pohodniki v pohodni brigadi, ki so jo formirale občinske konference ZSMS ljubljanske regije. Pobudo za pohod so dali mladi iz Domžal, izpeljali pa smo jo skupno preko medobčinskega sveta ZSMS za ljubljansko regijo. Namen pohoda ni bil samo na svojevrsten način opozoriti in pozdraviti 11. kongres ZSMS, temveč tudi negovati NOVI VOZNI RED za progo LUBLJANA-KAMNIK velja od 2. novembra 1982 smer: Ljubljana-Kamnik__ Potaje LJUBLJANA Brinje Črnuče Trzin Depala vas Domžale Rodica Jarše Homec pri Kamniku Bakovnik KAMNIK KAMNIK MESTO 4.48 5.29 7.I 4.54 5.34 7.14 5.05 5.45 7.19 5.09 5.50 7.24 5.12 5.53 7.27 5.15 5.56 7.30 5.18 5.58 7.34 5.26 6.01 5.29 6.04 5.33 6.09 08 8.00 9.00 10.00 10.06 10.11 5.37 6.12 7.37 7.40 7.44. 7.48 5.39 6.14 7.50 8. .06 9.06 11 9.11 16 916 10.16 19 9.19 10.19 .29 9.29 10.29 32 9.32 10.32 .35 9.35 10.35 38 9.38 10.38 .43 9.43 10.43 47 9.47 10.47 49 9.49 10.49 11.00 11.06 11.11 11.16 11.19 11.29 11.32 11.35 11.38 11.43 11.47 11.49 12.00 12.06 12.11 12.16 12.19 12.29 12.32 T2.35 12.38 12.43 12.47 12.49 13.00 13.06 13.11 13.16 13.19 13.29 13.32 13.35 13.38 13.43 13.47 13.49 13.55 14.01 14.05 14.10 14.13 14.23 14.26 14.29 14.32 14.37 14.41 14.43 14.22 15.00 14.28 15.06 14.34 15.11 14.40 15.16 14.43 15.19 14.47 15.29 14.49 15.32 14.53 15.35 14.56 15.38 15.01 15.43 15.05 15.47 15.07 15.49 16.00 16.06 16.11 16.16 16.19 16.29 16.32 16.35 16.38 16.43 16.47 16.49 17.00 17.06 17.11 17.16 17.19 17.29 17.32 17.35 17.38 17.43 17.47 17.49 18.00 19.00 18.06 19.06 18.1 V 19.11 18.16 19.16 18.19 19.19 18.29 19.29 18.32 19.32 18.35 19.35 18.38 19.38 18.43 19.43 18.47 19.47 18.49 19.49 smer: Kamnik-Ljubljana Postale KAMNIK MESTO KAMNIK Bakovnik Homec pri Kamniku Jarše Rodica Domžale Depala vas Trzin Črnuče Brinje LJUBLJANA 4.32 5.08 5.46 4.35 5.11 5.48 4.38 5.15 5.51 4.42 5.20 5.55 4.45 524 6.04 4.49 5.28 4.52 5.31 4.55 5.34 6.14 4.58 5.37 6.17 5.04 5.43 6.23 5.10 5.49 6.29 5.15 5.54 6.34 6.08 6.11 6.19 8.05 9.05 6.22 8.08 9.08 6.25 8.11 9.11 6.29 8.15 9.15 6.32 8 20 9.20 6.36 8.24 9.24 6 39 8.27 9.27 6.42 6.30 9.30 6.45 8.33 9.33 6.51 8.39 939 6.57 8.45 9.45 7.02 8.50 9.50 10.05 11.05 10.08 11.08 10.11 1111 10.15 11.15 10.20 11.20 10.24 11.24 10.27 11.27 10.30 11.30 10.33 11.33 10.39 11.39 10.45 11.45 10.50 11.50 12.05 12.08 12.11 12.15 12.20 12.24 12.27 12.30 12.33 12.39 12.45 12.50 13.05 13.08 13.11 13.15 13.20 13.24 13.27 13.30 13.33 13.39 13.45 13.50 14.00 14.58 14.03 15.08 14.06 15.11 14.10 15.15 14.14 15.20 14.18 15.24 14.20 15.27 14.23 15.30 14.26 15.33 14.37 14.39 14.42 15.45 14.48 15.50 16.05 16.08 16.11 16.15 16.20 16.24 16.27 16.30 16.33 16.39 16.45 16.50 17.05 17.08 17.11 17.15 17.20 17.24 17.27 17.30 17.33 17.39 17.45 17.50 18.05 18.08 18.11 18.15 18.20 18.24 18.27 18.30 18.33 18.39 18.45 18.50 1905 20.05 19.08 20.08 19.11" 20.11 19 15 20.15 19.20 20.20 19.24 20.24 19.27 20.27 19.30 20.30 19.33 20.33 19.39 20.39 19.45 20.45 19.50 20.50 Vlaki ne vozijo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Opomba: Odprto je novo železniško postajališče Trzin (v novem Trzinu). Dosedanje postajališče Trzin se začasno preimenuje v Depala vas. Aktivnosti ne smejo zamreti V začetku oktobra smo imeli mladinci OO ZSMS Kamnik Center v prostorih Gozdnega gospodarstva volilno-program-sko konferenco. Po otvoritvi konference in izvolitvi delovnega predsedstva je dosedanja predsednica osnovne organizacije Brigita Radej poročala o delovanju v preteklem obdobju. V svojem poročilu je zajela celotno dejavnost naše organizacije od časa, ko sta se združili prejšnji dve organizaciji, Šutna in Poljane. Ugotovili smo, da smo bili na nekaterih področjih zelo aktivni, in da moramo v prihodnje tako nadaljevati. V razpravi je poleg mladincev sodeloval tudi tovariš Cverle, sekretar OO ZK Kamnik-Center, ki nas je opozoril na težke čase, v katerih je naše gospodarstvo in tudi mi sami, ob koncu pa nam je zaželel obilo uspeha v nadaljnjem delu. Ko smo člane starega predsedstva razrešili, smo podali predlog novega predsedstva, ki je bil na glasovanju soglasno sprejet. Za novega predsednika smo tako izvolili Zdravka Tekav-čiča, za sekretarja Brigito Radej, ostali člani predsedstva pa so še: Andrej Omovšek, Danica Fišer, Olaf Grbec, Irena Močnik in Mojca Pinterič; Novi predsednik je podal program dela do konca leta, ob koncu pa pozval vse mladince naše OO ZSMS, da se udeležujejo naših sestankov, ki jih imamo vsak četrtek ob 19. uri v prostorih Gozdnega gospodarstva na Tunjiški cesti. GOL sodelovanje in prijateljstvo z mladimi ob trasi pohoda, obuditi tradicije NOB skupno z borci, v sodelovanju z JLA. Pohodniki so pot, ki je peljala od Domžal prek Janč, Višnje gore, Žužemberka, Dobrniča in Trebnjega do Novega mesta prehodili v treh dneh. Tu so s sodelovanjem novomeške pohodne enote pripravili kulturni program v pozdrav kongresu. Ob vsej poti so se vrstila srečanja z mladimi in borci NOB, kulturne prireditve, ki so jih skupno pripravili. V izvedbi pohoda so sodelovali tudi mla-dinci-taborniki in radioamaterji ter JLA. Na slovesnem zaključku pohoda, ki je bil 24. oktobra v Ljubljani v Domu JLA, so se pohodniki srečali z delegati 11. kongresa ZSMS ljubljanske regije ter si izmenjali mnenja o minulih kongresnih dneh. IZTOK KURET KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH V KAMNIKU Krajevna organizacija ZVEZE BORCEV NOV Kamnik vabi ob dnevu mrtvih na spominsko slovesnost, ki bo v petek, 29. oktobra 1982 ob 16. uri pri spomeniku padlim SKOJ-evcem na Žalah. V Nevljah pa bo komemoracija pred spominsko ploščo na osnovni šoli Nevlje v petek, 29. oktobra, ob 16. uri. KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV KAMNIK DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN OD VSEPOVSOD • Na Hrvaškem manj gostov kot lani ZAGREB - Na Hrvaškem so v prvih osmih letošnjih mesecih ustvarili nekaj več kot 27 milijonov nočitev tujih gostov, kar je za 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Se vedno je bilo največ gostov iz ZRN (nekaj več kot 11 milijonov nočitev), veliko je bilo tudi Avstrijcev (okoli 2,8 milijona prenočitev), nekaj manj pa Italijanov, gostov iz Velike Britanije, Češkoslovaške, Francije itd. • Ali lahko radarji nakopljejo še več? BEOGRAD - V osmih mesecih letos so jugoslovanski rudarji nakopali približno 34 milijonov ton premoga, kar je za 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. To pa ravno dokazuje, da rudarji ne morejo delati čudežev, kajti delajo v težkih razmerah, hkrati pa jim nenehno zmanjkuje denarja za osnovno in seveda tudi za razširjeno reprodukcijo, so poudarili v Gospodarski zbornici Jugoslavije, ko so govorili o rezultatih dela v premogovnikih v letošnjem letu. Pri izkopu posameznih vrst premoga so jugoslovanski rudarji prav tako dosegli veliko; toliko, so menili na GZI, da je težko verjeti, da lahko nakopljejo še več premoga. Tako je iz jugoslovanskih rudnikov letos prišlo 257 tisoč ton črnega premoga, skoraj / milijonov ton rjavega premoga in nekaj več kot 27 milijonov ton lignita. • Programi zidave se krčijo LJUBLJANA - V sedanjem srednjeročnem obdobju naj bi v Sloveniji sezidali okoli 58 tisoč stanovanj, kar je za 8900 manj, kot je bilo načrtovano v samoupravnem sporazumu. V takoimenovani družbeni gradnji naj bi v tem obdobju sezidali le še 38 tisoč stanovanj, kar je za 23,7 odstotka manj, kot je bilo sprva načrtovano. Med temi stanovanji naj bi bilo 23 tisoč družbenih najemnih, 8000 naj bi namenili solidarnostnim zahtevam, za prodajo pa naj bi bilo na voljo nekaj več kot sedem tisoč stanovanj. V enodružinskih hišah naj bi v tem obdobju zgradili okoli 20 tisoč stanovanj, tako da bo celotna zasebna zidava znašala le še 34 odstotkov od celotne, kar je tudi manj kot v minulem petletnem obdobju. • Kako do zdravil? BEOGRAD - Sedanje pomanjkanje zdravil je ponekod doseglo svoj vrh, saj menijo, da trenutno primanjkuje okoli 400 vrst zdravil, med temi jih je okoli 100 s prednostnega seznama. Problem je namreč v tem, da je od 240 milijonov dolarjev, kolikor naj bi letos namenili za nakup zdravil, doslej zbranih le 84 milijonov dolarjev, so povedali na seji izvršnega odbora Zveze zdravstvenih organizacij Jugoslavije. Kako drastično je pomanjkanje raznovrstnih zdravil kaže že podatek iz zdravniških vrst, da sedaj zdravijo tuberkolozo tako, kot pred tridesetimi leti. Na seji so našteli vrsto vzrokov za takšno pomanjkanje zdravil (pomanjkanje deviz, cene zdravil, neustrezna farmacevtska industrija itd.), končno pa so se dogovorili, da se vsi prizadeti zberejo in skušajo ta pereč problem čimprej rešiti. Javna dražba najdenih predmetov (predvsem koles) bo v četrtek, 14. novembra 1982 od 8. do 12. ure za zgradbo občinske skupščine. V primeru, da vsi predmeti ne bodo razprodani, bo dražba ponovljena naslednji dan, v petek, 5. novembra, v istem času. Spisek predmetov si interesenti lahko ogledajo na oglasni deski v avli upravne zgradbe občinske skupščine Kamnik. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO Moste praznujejo m Letošnje praznovanje 29. novembra bo v Krajevni skupnosti Moste povezano z zaključkom del pri obnovi šole. Investicija je brez dvoma največja pridobitev za krajevno skupnost v zadnjih letih. Tudi zato, ker je bila šola zgrajena s prostovoljnim delom krajanov in jim je zato še posebno pri srcu. Šola je v tem kraju, središče vsega, posebej kulturnega življenja. Z obnovo šole se bodo pogoji bivanja učencev v šoli bistveno izboljšali, saj je šola pridobila prostore za kabinetni pouk, knjižnico, večjo kuhinjo, garderobo, upravne prostore itd. Te pridobitve so pomembne tudi za ves šolski okoliš. Glede na pomembnost ob- nove šole smo se spomladi v krajevni skupnosti odločili, da osrednje vsakoletne krajevne proslave s podelitvijo priznanj OF ne bomo imeli kot običajno na praznik krajevne skupnosti, temveč ob zaključku obnove šole. Poleg obnove šole, ki jo je finansirala občinska izobraževalna skupnost v višini 14.000.00 din, je krajevna skupnost Moste v letošnjem letu bogatejša še za: • pločnik (gradnja še poteka), ki se bo nadaljeval od pločnika, zgrajenega pred dvema letoma mimo šole, naprej mimo trgovine, prostorov KS do spomenika. Pločnik v vre- Široko o problemih invalidov Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku je v sredo odprl svoja vrata vsem, ki so želeli pobliže spoznati problematiko ter življenje v domovih za usposabljanje. Poleg vsebinskih razprav o organiziranosti in življenju v domovih in povezavi domov z okoljem so pripravili tudi prijeten kulturno zabavni program. S tem so mladi iz Zavoda obeležili tudi kongres slovenske mladine oziroma se s svojim pri- spevkom vključili v kongresne smernice. O mednarodnih odnosih Minuli torek je komite občinske konference ZK pripravil predavanje o mednarodnih odnosih za člane občinske konference ZK, člane komisije za mednarodne odnose pri OK ZKS, predsednike komisij pri OK ZKS, predsedstvo občinske konference SZDL in koordinatorje OO ZK v delovnih organizacijah. Uvodna razmišljanja so pripravili novinarji Dušan Dolinar, Uroš Li-pušček in Janez Stanič. dnosti 410.000 din bo plačan iz sredstev samoprispevka, razen dela ob trgovini, ki ga bo plačalo trgovsko podjetje Kočna. S pločnikom bo na tej ozki in prometni cesti poskrbljeno za varnost pešcev, med katerimi so tudi otroci, ki tod hodijo v šolo. Zaradi visokih stroškov te gradnje bo dokončna ureditev ceste, to je razširitev ceste z asfaltiranjem, opravljena prihodnje leto; • obnovo dotrajanega električnega omrežja s kabelsko podzemno napeljavo in novo transformatorsko postajo v Su-hadolah. Del stroškov je krit tudi iz samoprispevka; • dokončno regulacijo struge Tunjice, sredstva območne vodne skupnosti; • asfaltno cesto od Lavrača do Trudnove jame iz sredstev samoprispevka 1 in soudeležbo krajanov ter asfalta ob jami, ki so ga finansirali krajani sami; • dva nadzemna hidranta, eden ob šoli, drugi na kritičnem mestu v Suhadolah, za varovanje objektov pred požarom, oba postavljena iz sredstev samoprispevka. Letos sta predvideni še dve naložbi iz samoprispevka, ki sta za krajevno skupnost splošnega družbenega pomena, to je pokrita avtobusna čakalnica in gradnja vsaj enega športnega igrišča ob šoli, kot prispevek KS k obnovi šole. Načrt prostorske ureditve športnih igrišč ob šoli je že izdelan. Predvideno je še asfaltiranje ceste Kor-bar-Erce. Poleg prireditev, ki so že bile (tradicionalni tek po ulicah Most, mladinska delovna akcija pri urejanju okolice šole), bodo ob zaključku obnovitvenih del na šoli in v počastitev dneva republike šc naslednje prireditve: • v nedeljo, 14. novembra: nastop priznanega domačega ansambla, 19. novembra: (moped shou, 26. novembra: §1111 Družbeno varstvo v SKG zakonito Sodišče združenega dela SK Slovenije je na javni razpravi, ki je bila v začetku oktobra v Kamniku odločilo, da je ukrep družbenega varstva v Stanovanjsko komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik zakonit. Trije delavci omenjene delovne organizacije so namreč sodišču združenega dela v zakonitem roku vložili predlog za ugotovitev zakonitosti sklepa o začasnem družbenem varstvu v SKG. Predlagali so tudi preverjanje postopka sprejemanja začasnega ukrepa na zborih skupščine. Sodišče združenega dela SRS je svojo odločitev utemeljilo z mnenjem, da je občinska skupščina pravilno ugotovila samoupravne motnje v SKG, s katerimi so bili oškodovani širši družbeni interesi (nezakonito sprejemanje statuta, neizdelani planski dokumenti, prekoračitve pri razporejanju dohodka za osebne dohodke). Sodišče nadalje meni, da je bilo glasovanje o sprejemu ukrepa začasnega družbenega varstva na zborih občinske skupščine skladno z zakonskimi določili o takih postopkih in skladno s statutom občine. ■" • v petek, 12. nastropje pantonima) • v petek, ogled preurejenih prostorov šole od 14. do 18. ure s predstavitvijo nekaterih dokumentov iz zgodovine šole, • isti dan, ob 19. uri: osrednja proslava v KS, združena s slovesnostjo ob zaključku del v šoli in podelitvijo priznanj OF za delo v KS. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole in kulturno društvo Moste • v soboto, 1 I. decembra ob 19. uri in • v nedeljo, 12. decembra ob 16. uri: uprizoritev Finžgar-jeve drame Razvalina življenja v izvedbi dramske sekcije Kulturnega društva Moste. Družbenopolitične organizacije KS Moste vabijo, da se teh prireditev udeležite, še posebej pa osrednje proslave! V. O. Tristoletna tradicija Kožlekarjeve kmetije v Zgornjem Tuhinju Že prek 300 let je trdna Kandunčeva, po domače Kož-lakarjeva kmetija v Zgornjem Tuhinju, pomni mladi gospodar Tone Kudunc, ki ji je prav tako ostal zvest. Pred enajstimi leti sta skupaj z ženo Mihelo resno prijela za vajeti. Čeprav tedaj prihodnost kmetov še ni imela trdnih temeljev, sta v desetletju dokazala, kaj zmore ljubezen do zemlje in navezanost nanjo. Čeprav nekoliko tesen, je hlev danes poln živine, ob stari kmečki hiši je zrasla nova, na dvorišču pa so vsi najpotrebnejši kmetijski stroji za lažje kmetovanje. »Ni bilo lahko,« pove Tone Kadunc, »vendar nam volje in vztrajnosti ni manjkalo. Mihelo sem pripeljal s kmetije iz Zlatega polja in je bila vajena vseh kmečkih opravil. Zares sem imel srečo, ker je danes tako težko najti dekle, ki bi se bila pripravljena omožiti na kmetijo.« Brhka, prikupna in kljub razbrazdanim rokam urejena zenička se je urno vrtela po domačem dvorišču in v hlevu, medtem ko se je gospodar mudil v gozdu. Štiriletni sin je pridno stopical za mamo po hlevu in pomagal krmiti živino. »Starejši, ki hodi v 3. razred, še posebno rad kmetuje,« ponosno pove Mihcla in hkrati pohvali taščo, ki pri vsakem nujnem delu rada priskoči na pomoč. »Gradnja hiše in kmetovanje hkrati ni lahko delo. Otroka sta neumorno podajala opeko in skoraj nič zaostajala za odraslimi.« Kadunčeva sta že sedaj prepričana, da bosta imela dobrega naslednika in da se njuni žulji ne bodo nekoč razblinili v tujih rokah. Seveda pa bi rada dala sina, ki bo nasledil kmetijo, v kmetijsko šolo, saj se prav dobro zavedata, da dobremu kmetovanju niso kos samo pridne in močne roke, temveč tudi znanje. Od 55 hektarov Kadunčeve zemlje je le nekaj več kot 10 hektarov obdelovalne, ostalo so gozdovi. Sodi med hribovske kmetije, kjer je manj možnosti Hlev postaja pretesen in Kadunčeva že razmišljata o razširitivi. (Foto: Mira Jančar) za pridelovanje žitaric. Zato pa se bolj posvečajo vzreji pitancev in molznic ter gozdarjenju. Pašnike imajo tudi ob vznožju Menine planine, kjer se vsako poletje pase dobra polovica od 15 glav govedi. Mleka zaenkrat ne oddajajo kmetijski kooperaciji, vendar upajo, da jim bo to omogočila zbiralnica mleka, ki jo načrtujejo v Zgornjem Tuhinju. »Z Emonino kooperacijo, kamor oddajamo govedo, smo kar zadovoljni. Za gradnjo smo dobili tudi nekaj posojila. Kljub dobremu sodelovanju in zagotavljanju potrebnih gnojil, krmil ter premije, je naš zaslužek od prodane govedi in lesa še vse preveč mačehovski.« Mihela malce z nezadovoljstvom ugotavlja, da 'je že skrajni čas za ugodnejše rešitve politike socialnega in zdravstvenega zavarovanja za kmete. Sedanji stroški so preveliki in kmet, ki želi več vlagati v predelavo potrebne hrane, jih preprosto ne zmore. Ko smo ravno pri težavah, naj omenimo še eno. ki je značilna prav za kmetovalce Tuhinjske doline, še zlasti za zgor-njetuhinjsko kotlino. Ta je več kot bogata z dežjem in sneg se v njej zadržuje .vse do pomladi. Zato imajo velike težave že pri prvi košnji, saj traja spravilo sena dobre tri redne, namesto običajnih 10 dni. Dobre plati kmečkega življenja v Zgornjem Tuhinju pa pri Tonetu Kaduncu odtehtajo vse slabe. Na kmetijo in domači kraj ga najbolj vežejo dobri odnosi med krajani in nesebična sosedska pomoč. »V težavah smo vedno pripravljeni pomagati drug drugemu in tudi pri večjih opravilih je pomoč vselej zagotovljena.« poudari Kožlakarjev gospodar in doda. da vsega tega v mestu nikoli ne bi našel. Prizadevni kmetje, kot sta Tone in Mihela Kadunc. res nimajo dosti prostega časa. Tudi ob nedeljah ne. ko je treba postoriti v hiši vse, /a kar je med tednom zmanjkalo časa. Kljub temu pa jim ne manjka zadovoljstva, ki jim ga prinašajo sadovi prizadevnega in uspešnega dela. v katerega je vtkana ljubezen do rodne zemlje Tone in Mihela ši v prihodnje najbolj /elita trdnega zdravja, ki jima lahko uresniči vse želje in potrebe, predvsem pa jima bo pomagalo premagati tudi nič obetavne gospodarske težave. MIRA JANČAR Računajte na nas Ure pravljic nad Galerijo S temi besedami je končala svoje poročilo ena od štirih delovnih skupin na III. Republiški problemski konferenci pionirjev: »Pionir varčuje in prispeva k stabilizaciji gospodarstva«, ki je bila v Kamniku, 15. in 16. oktobra. Organizacijo konference' je prevzela Občinska zveza prijateljev mladine skupaj s svetom zveze pionirjev Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, pokroviteljstvo nad konferenco pa je prevzela tovarna usnja »UTOK« Kamnik. Konference se je udeležilo prek 110 pionirjev - delegatov iz 49 slovenskih občin ter prek 60 mentorjev in gostov. Ob otvoritvi so pionirji - delegati sprejeli dnevni red konference in izvolili 5-člansko delovno predsedstvo, ki mu je predsedovala Katjuša Kemperl, delegatka iz Kamnika. Potem so izvolili še delovne predsednike delovnih skupin, pionirsko komisijo za sklepe in verifikacijsko komisijo. Pozdravne govore sta imela Anton Fišer, predsednik OK SZDL in tov. Fornazarič, predstavnik pokrovitelja konference. Vsebinske usmeritve za delo konference pa je podal Franci Kržan, predsednik sveta zveze pionirjev Slovenije. Pionirji dveh kamniških osnovnih šol so pripravili tudi krajši kulturni program. V skupinah so pionirji obravnavali naslednjo problematiko: učenje, pridobivanje in izdelovanje, raziskovanje in odkrivanje, zbiranje odpadnih surovin, varčevanje, varčevanje s hrano, prostovoljno delo v pionirskih delovnih brigadah, zbiranje učbenikov in knjig, varovanje človekovega naravnega okolja in družbene imovine ter varčevanje z energijo- V vseh skupinah so se razvile zanimive razprave, v katerih so si pionirji izmenjali izkušnje, pridobljene v.njihovem delu, sprejeli pa so tudi zaključke. Pionirji so bili tudi ogorčeni nad nere-snostjo nekaterih delovnih organizacij, saj so npr. pionirji zbrali star papir, steklenice ali tekstilne ostanke, pa sploh niso prišli in odpeljali zbranega. Pionirji so na nekaterih področjih izredno aktivni. Tako na primer: na vseh šolah boljši pionirji pomagajo slabšim učencem in tako dvigujejo učni uspeh v razredih; zavzemajo se, da bi bili vsi pionirji vključeni v kakšno interesno dejavnost oz. krožek na šoli. Na mnogih šolah imajo pionirske zadruge, v katerih pridelajo veliko zelenjave za šolsko kuhinjo. Podobno je tudi s klubi mladih tehnikov. Na vseh šolah pionirji pridno zbirajo star papir, steklenice, tekstil, pomagajo obirati jabolka, nabirajo divji kostanj ... Denar, ki ga dobijo ob odkupu, koristno porabijo za po- dovinske znamenitosti, ob koncu pa še gospodarske razmere v občini Kamnik. Konferenca se je naslednji dan nadaljevala s sejo, kjer so prebrali poročila predsedniki skupin. Nato so v razpravi sodelovali nekateri gostje, mentorji in pio-nirji-delegati so izvolili še 10- Ni potreba posebej povdarjati, kako aktualna je tema gospodarske stabilizacije, saj smo vsi bolj ali manj vključeni v razreševanje nastalih gospodarskih težav, ki niso le kratkoročne, temveč nas bodo spremljale še več let. Sicer pa pomeni gospodarska stabilizacija usklajevanje porabe s proizvodnjo, torej gospodarnejše življenje. Če tako gledamo na stabilizacijo gospodarstva, potem lahko rečemo, da bo to stalnica v našem prihodnjem življenju. Prav za mlade pa je bilo vedno tako in zdaj ni nič drugače; da jih prihodost še najbolj zanima, saj je to njihov čas življenja. Zato je še kako pomembno, da združimo sile v aktivnosti za uresničitev ciljev gospodarske stabilizacije, je dejal v svojem pozdravu pionirjem Anton Fišer, predsednik OK SZDL. trebe razrednih skupnosti. Na nekaterih šolah so v okviru teh akcij organizirali celo tekmovanja. Pionirji pridno varčujejo v pionirskih hranilnicah. LB je za to obliko pionirske dejavnosti še posebej zainteresirana in pomaga pri ustanvaljanju, organiziranju in mentorstvu nad pionirskimi hranilnicami. Pionirji se zavedajo, da vsak dan zavržemo ogromne količine hrane. V vseh skupinah so si bili enotni, da je treba tudi s hrano bolj varčevati. Predvsem je to pomembno v šolskih kuhinji, kjer tudi sami pionirji lahko prispevajo svoj delež. Da bi varovali človekovo naravno okolje, pionirji večkrat čistijo okrog šol, ob bregovih rek in še kje. Na vseh šolah je že močno razvito zbiranje starih učbenikov in knjig, ki jih potem prevzamejo mlajši učenci in tako prihranijo veliko nepotrebnih izdatkov. Na nekaterih šolah so tudi že zbirali leposlovne knjige, ki so jih potem pošiljali Koroškim Slovencem. Pri varčevanju z energijo se pionriji in se bodo še zavzemali, da ne bi po nepotrebnem trošili vseh vrst energije (luči naj bi ne gorele dolgo v noč, opozorili so tudi na reklamne napise...) Po končanem delu po skupinah, ki je trajalo kar polni dve uri, so se pionirji - delegati razdelili med svoje gostitelje - kamniške pionirje - in z njimi odšli najprej na ogled mesta, potem pa po domovih. Mentorje in goste pa je v hotelu Malograjski dvor sprejel Ivan Justinek, predsednik SO Kamnik. Predstavil jim je mesto in njegove kulturno-zgo- člansko slovensko delegacijo za zvezno srečanje pionirjev varčevalcev, ki bo v Mariboru od 28. do 30. oktobra. Pionriji so si ogledali še tovarno »SVILANIT«. Mentorji so imeli v tem času strokovni posvet v šolskem centru. Poleg mentorjev so se posveta udeležili še predstavniki Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ljubljanske banke, Rdečega križa Slovenije, Železniškega gospodarstva, Zavoda za šolstvo in drugi. Ob tej priložnosti se OZPM Kamnik iskreno zahvaljuje pokrovitelju konference - tovarni usnja »UTOK«, vsem osnovnim šolam in mentorjem PO za njihovo pomoč pri izpeljavi konference, šolskemu centru R. Maistra, ki je odstopil prostor, mladinski organizaciji ŠCRM, ki je pomagala pri organizaciji konference, potem vsem staršem, ki so prevzeli pionirje - delegate in jih prisrčno sprejeli medse, tovarni »SVILANIT«, ki je pionirjem omogočila ogled njihovega proizvodnega procesa in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi konference. OZPM Kulturna skupnost Kamnik je financirala gradbena dela v hiši na Glavnem trgu, pri avtobusni postaji. V lepih preurejenih prostorih je mesto lani dobilo pre-protrebno galerijo, v kateri je stalna razstava del slikarja Mihe Maleša. Na podstrešju hiše so do letošnjega leta uredili še šest lepih prostorov, namensko določenih; tu so depoji Galerije, študijska in delovna prostora galerijskih delavcev, slikarski kotiček za nadobudne likovnike, ki pod vodstvom tov. Kovačeve pridobivajo osnove slikarskega znanja in tehnike. Vse sobe so prijetne, svetle, skladno urejene s toplim svetlim lesom. Največja soba, ki ima prek 40 sedežev, je nakakšna predavalnica in je namenjena manjšim kulturnim prireditvam in nastopom. Tu so lahko predavanja za ožje stroko\uje skupine, pogovori kulturnikov za »okroglo mizo« - in bralni nastopi za najmlajše. Od letošnje jeseni dalje bo kamniška knjižnica prirejala enkrat na mesec ure pravljic. Glede na odziv bi se »urice« potegnile tja do marca prihodnjega leta. Nastopi bi bili v tej večji sobi (dvoranici). Najmlajši bodo lahko prisluhnili napetim zgodbam pravljič- Starejša vdova iz Ljubljane zamenja enosobno družbeno stanovanje - 31 m2 za enako ali manjše na področju Gorenjske. Ljudmila Paškulin, Mo-škričeva 34, 61000 Ljubljana. V Kamniku prodam dvosobno stanovanje (58 m2) s telefonom. Janez Grilj, Klavtičeva 5. Iz doma upokojencev Več aktivnosti med oskrbovanci Obiskali smo Center za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb v Mengšu, da bi videli njihovo delo in navezali stike. Želeli smo dobiti pri njih spodbudo za delo in organizacijo dela, ki bi prinesla več aktivnosti med oskrbovance. Ob obisku Centra smo imeli kaj videti. Bruno Kocbek, direktor Centra, nam je razkazal prostore. V dveh traktih sta dve veliki delavnici ter upravni prostori, le prostor za skladišče še m urejen. V pogovoru smo izvedeli, kako so začeli novembra leta 1978 delati z isposojenimi stroji, z enovrstnim delom (bile so to plastične race), zdaj pa delajo z lastnimi stroji že 80 različnih del. Vsako leto je na usposabljanju 50 do 60 invalidov v starosti od 18 do 50 let, med njimi so tudi duševno prizadeti. Pravijo, da vsi delajo vse, če je treba. Tako s količino in kakovostjo dela uspevajo in ne kasnijo z roki. S tem so si ustvarili ugled pri delovnih organizacijah in obrtnikih, za katere delajo. Deloma imajo tudi lastno proizvodnjo, saj sami tkejo blago, šivajo oblačila, predvsem ženske komplete in krila, tkejo tudi namizne prte. Pred kratkim so kupili dva pletilna stroja in se bodo ukvarjali tudi s pletiljstvom. Ogledali smo si delo v obeh delavnicah. Posebno smo občudovali lastne izdelke, tkanje in šivanje oblačil. Dobili smo zami- sel, da bi pri nas na podoben način uvedli delo različnejših vrst, lažje in težje. V centru so nam pripravljeni pomagati s svojimi izkušnjami. Posodili nam bodo statve za tkanje blaga in so nam obljubili tudi instrukcije. Z manj zahtevnimi deli smo že začeli: z lepljenjem vrečk za zdravila, za glasbene strune, z lepljenjem etiket na pločevinke za tehnični material ipd. Naši oskrbovanci se radi odzivajo in je že nekaj skupin, ki redno »hodijo na delo«. Sodelovanje s Centrom naj se torej še poglablja, kar bo našim ljudem v korist, Centru pa smo hvaležni za njihovo sodelovanje in pripravljenost za pomoč. MARIJA LAVRIČ nih junakov, šaljivim prigodam malih mulčkov, navihanim potegavščinam Kljukca, poskočnim in veselim pesmim. In še, in še. Na voljo bo veliko slikanic; knjig, pravljic in povestic - tova-rišici pa bosta vse pojasnili, vse razložili, povedali ali celo navili gramofon. Žal ni diaprojektorja za prikazovanje slik na steni. Morda prihodnje leto. Ura pravljic je namenjena dvema starostnima stopnjama (skupinama), predšolskim otrokom in šolskim iz nižjih razredov. Tovarišica Jana bo pripove- dovala pravljice malčkom, tovarišica Saša cicibanom. Malčki kamniškega vrtca so že obljubili udeležbo, pa tudi cicibani se odzivajo. Tudi mnogi Kamničani so obljubili svoj obisk. MALČKI, CICIBANI, PIONIRJI! Pridite vsak drugi četrtek v mesecu ob 9. uri v dvorano nad GALERIJO, pri avtobusni postaji. Gotovo se boste zabavali. Prosite mamico, očka, da vas pripeljeta. Ali tovarišice v vrtcu, šolah. Z. S. Sklenili smo Pionirski dan smo tudi letos izrabili za temeljit pregled dela v prejšnjem šolskem letu in za dogovor, kaj in kako bomo delali v tem letu. Pionirske konference sta se udeležila po dva predstavnika iz vsakega razreda. Ko smo pregledovali opravljeno delo, smo kritično ugotovili, da so se akcij zbiranja odpadnega papirja in stekla množično udeležili predvsem učenci nižjih razredov, učenci višjih razredov pa so premalo sodelovali. Izvolili smo tudi delegate naše šole za občinsko pionirsko konferenco. Ugotovili smo, da je pionirska hranilnica dobro delala in se domenili, kako bo teklo delo v prihodnosti. Dogovorili smo se tudi, da bo vsak učenec naše šole zbral najmanj 3 kilograme odpadnega papirja in ga sam odnesel na Dinos. Denar si bomo razdelili; polovico bo dobila razredna skupnost za svoje potrebe. Preden smo se s pionirskim pozdravom razšli, smo vsi obljubili, da bodo rezultati dela prihodnje leto še boljši kot letos. Polona Slanovec, Katarina Slapar, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Naš izlet Okoli osemdeset srečnikov se nas je zbralo pred tovarno. Zakaj srečnikov? Zato, ker nam ni bilo treba na delo, marveč se nam je obetal lep izlet na Bled in dalje v Tamar. Jutranja megla se kar ni hotela dvigniti, mi pa tudi ne odpraviti. Končno smo odšli. Ko je, vsaj v našem avtobusu zakrožila steklenka z domačim žganjem, je temperatura kar malo narastla. Ko sta nas prijazni Marinka in Danca še nahranili, so se jeziki razvezah. Kar prehitro smo bili na Bledu. Organizacijo za nadaljnje dobro počutje je kot vedno najbolj zanesljivo - prevzel direktor Horst Hafnor. Ogledali smo si Bled, nato pa hajd veselo proti Kranjski gori, saj smo si vsi zaželeli čevapčičev ter ostalih dobrot, ki jih je pripravljal neutrudni Gostič s svojo ekipo. Doslej še ni bilo izleta, da se ne bi kdo izgubil. Pa se je izgubil, cel avtobus. Poln. Po daljšem razglabljanju in velikem strahu, da gremo že nazaj domov, smo se le nekako našli v Kranjski gori. Razpoloženje se je spet povečalo. Malo ven iz Kranjske'gore smo si ogledali majhno jezerce. Bilo nam je vroče od sonca in od hoje, a nikomur ni bilo do kopanja. Opazovali smo stotine kolesarjev, ki so hiteli proti Vršiču. Kako vroče je bilo šele njim?! . Prispeli smo v prelepo dolino pod Poncami. Ogledali smo si našo planiškp velikanko. Kljub letnemu času (brez snega) te vedno znova pritegne njena veličina. Med veselim petjem, ki ga vso pot ni manjkalo, smo prispeli v preleppo dolino Tamar. Lepo -le okolico zna le malokdo ceniti. Težko je to opisati, toda kdor jo je videl, bo znal ceniti prelestno stvarstvo narave. Toliko veselja na kupu že dolgo nisem videl. Na pikniku smo znova in znova spoznavali, da smo vsi drugačni, kot na zunaj kažemo. Vsi smo znali biti veseli. Peli smo tudi taki, ki še ust ne znamo odpreti. Nemogoče je vse popisati z eno besedo. Prešerna radost in prijateljstvo. Vsi smo se med seboj pogovarjali kot enak z enakim. Kar prekmalu se je bilo treba pripraviti za odhod. Zahvalil bi se v imenu vseh tistim, ki so poskrbeli za tako uspel izlet Utokovih upokojencev. UDELEŽENEC LIPE Novosti v kamniški g mm v m m knjižnici Mermolja Ace: Z zvezdami v žepu, Trst, Tržaški tisk 1982 Košuta Miroslav: Tri igre za glas, Trst, Tržaški tisk 1982 Žerjal Irena: Gladež, Trst, Tržaški tisk 1982 Kavčič Vladimir: Živalski krog, Trst, Tržaški tisk, 1982 Habe Hans: Izgubljena pomlad, Trst, Tržaški tisk, 1982 Mrmak Ilija: Planiranje izobraževanja v organizacijah ZD, Ljubljana, Državna založba Slovenije 1982 Kramberger Marijan: Oblačila slovenskih cesarjev, Maribor, Založba Obzorja 1982 Skaza Anton: Ljubiteljsko kletarstvo, Maribor, Založba Obzorja 1982 Svetovna zgodovina, 2. dop. izd. Ljubljana, Cankarjeva založba 1981 May Kari: Vinetou I—III, Ljubljana, Mladinska knjiga 1982 Bitenc Janez: Naučimo se novo pesmico, Ljubljana, Državna založba Slovenije 1982 Statut skupnosti pokojninskega... zavarovanja v SR Sloveniji, Ljubljana, Uradni list, SRS 1982 Koman-Perenič Lidija: Oblike, obseg... nepremoženjske škode, Ljubljana, Uradni list SRS 1982 Tanko Zvonimir: Vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov/Ljubljana, DDU Univerzum 1982 * Strohsack B.: Žival in škoda, Ljubljana, DDU Univerzum 1982 Muzikološki zbornik XVII/2 1982, Ljubljana, Filozofska fakulteta 1981 Doživljajmo, ustvarjajmo, nastopajmo - estetska vzgoja, Ljubljana, Zveza prijateljev mladine SI. 1982 Voglar Mira: Mali kino, Ljubljana, Zveza prijateljev mladine SI. 1982 Gale Ciril: Zabavna periodika, Maribor, Založba Obzorja 1981 Gramozna jama, Ljubljana, Komunist 1982 Rudolf F.: Debele sanje, Maribor, Založba Obzorja 1982 Bernanot G.: Dnevnik vaškega župnika, Ljubljana 1982 Burk M.: In jutri ves svet, Koper, Založba Lipa 1982 Marx K. F. Engels: Izbrana dela, Ljubljana, Cankarjeva založba 1982 Okolje-leksikon, Ljubljana, Cankarjeva založba 1982 Kovač B.: Socializem in blagovna produkcija, Ljubljana 1982 Kirn A.: Bibliografski priročnik..., Ljubljana 1982 Lisica in volk, Ljubljana 1982 Mihelič M.: Obraz v zrcalu, Ljubljana 1982 Petdeset najbolj znanih anekdot, Ljubljana 1982 Zorman Ivo: Kdo bo meni prižgal sveče, Ljubljana 1982 Termoakumulacijske peči popravljam, čistim in montiram. Matija Zibel-nik, Zavrti 5, Mengeš, telefon 737-466. Hišni svet Zikova 2 išče čistilko. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na naslov: Hišni svet, Zikova 2, Kamnik. Prodam diatonično harmoniko - novo. Velić Salih, Jakopičeva 30, Duplica, Kamnik. Seja skupščine telesno-kulturne skupnosti Kamnik Kdo bo prevzel upravljanje s športnimi objekti Na seji obeh zborov skupščine SITKS Kamnik, ki jo je 6. 10. t. m. sklical in vodil predsednik skupščine Slavko Rajh, so delegati najprej sprejeli statutarni sklep, s katerim se v zboru uporabnikov spremeni število delegatskih mest, in sicer iz 30, na 34 članov, medtem ko ima zbor izvajalcev še naprej 26 delegatskih mest. Na osnovi spremenjenih materialnih pogojev gospodarjenja so delegati potrdili uskladitev skupne porabe sredstev za področje telesne kulture v občini in sicer se dogovorjena poraba za področje telesne kulture revalozira in znaša 11,411.000 din, kar je glede na revalorizacijo dogovorjenih sredstev v letu 1981 22,5% povečanje. Sredstva nad dogovorjenimi se na osnovi posebnega sporazuma namenijo področju, ki je v občini opredeljeno kot prednostno in se bodo prenesla na poseben račun. Prispevna stopnja se zmanjša z 0,47 na 0,45; od tega se združuje v republiški program 0,05. Zmanjšanje občinske stopnje za 0,02 velja od 1. 7. 1982 dalje. Ob obravnavi analize programa SITKS 1980-1982 (julij) s° delegati ugotovili, da je v najkrajšem možnem času treba urediti upravljanje s športnimi objekti v občini, kar je možno na dva načina: da prevzame upravljanje pristojna OZD - v tem primeru bi bilo to Komunalno podjetje, druga možnost pa se kaže v ustanovitvi uprave športnih , objektov, kot jih imajo v večini slovenskih občin. Na skupščini so povedali, da je prva'možnost - da prevzame vzdrževanje komunalno podjetje, ustreznejša, in da akcija prek komiteja za družbenoekonomski razvoj SO Kamnik že poteka v tej smeri. Ob analizi programa so delegati tudi ugotovili, da je treba povečati možično rekreacijo v > krajevnih skupnostih, prav-tako pa je potrebno razmejiti sindikalne igre in rekreativno dejavnost. Analiza programa SITKS je bila na skupščini sprejeta. Predlog aneksa k temeljem plana SITKS Kamnik za obdobje 1981-1985 so delegati sprejeli z vmesnimi spremembami in bo v javni razpravi do 5. novembra letos; na skupščini nanj ni bilo pripomb. Pač pa so delegati imeli pripombe na naslednje obravnavano gradivo, to je k predlogu aneksa k temeljem plana telesno-kulturne skupnosti . Slovenije, Delegacije Alprema, Titana, Osnovne šole Toma Brejca so bile mnenja, da je v aneksu prikazano previsoko povečanje sredstev za vrhunske športnike v pripravah za zimske olimpijske igre v Sarajevu, prav tako pa so menili naj več sredstev za ZOI zagotovi organizacijski odbor. Menili so tudi, da je v planu TKS preveč svetovnih prvenstev (5), medtem ko so gradnjo centra Višje šole za telesno kulturo v Ljubljani podprli, vendar s pripombo, da se sredstva zanjo črpajo iz letnega proračuna in ne iz sredstev športne stave, kot je bilo v aneksu navedeno. Predlog aneksa bo v javni razpravi do 5. novembra. Polletni finančni obračun SITKS Kamnik je pred skupščino obravnaval odbor za delegatski sistem, splošne in tekoče naloge in ugotovil, da je finančno poslovanje potekalo v skladu z zakonom in normativi in je skupščini predlagal, da sprejme polletno finančno poročilo s stanjem z 30. 6. 1982. Od predvidenih 11.039.578,10 din je bilo za dejavnost skupnosti realiziranih 5.429.540,40 din, (realizacija je 49,18%); ugotovljen pa je bil tudi presežek zbranih sredstev v znesku 301.415,50 din (2,73%), ki bo odveden za izvozne stimulacije. Skupščina TKS Slovenije je občinskim skupnostim posredovala v sprejem samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela. za področje telesne kulture, vendar so delegati na skupščini sporazum zavrnili, ker so menili, da ustanovitev posebnega sodišča združenega dela za področje telesne kulture ni potrebno, saj je število spornih zadev majhno in se lahko poravnave vršijo v okviru rednih sodišč združenega dela. Pač pa so delegati potrdili izvolitev članov odbora za samoupravni nadzor in člane odbora za podelitev priznanj Stanka Bloudka. Na skupščini je bilo odgovorjeno tudi na delegatsko vprašanje delegacije KS Tuhinj; delegacija je bila z odgovorom zadovoljna. Seja skupščine skupnosti otroškega varstva Ponovna izguba v vzgojno varstveni ustanovi Anton Medved Delegati obeh zborov skupščine skupnosti otroškega varstva so se 11. oktobra t. m. zbrali na skupni seji, ki jo je vodila predsednica skupščine Marinka Bevc. Na seji so najprej pregledali Realizacijo srednjeročnega načrta občinske skupnosti otroškega varstva za leto 1981 in prvo polletje letošnjega leta, s katerim so se udeleženci sporazumeli, da bodo združevali sredstva za izpeljavo nalog zagotovljenega programa, za vzgojno varstveno dejavnost v WO; v okviru dodatnega programa pa za vzgojno varstveno dejavnost za otroke, ki niso vključeni v VVO, program graditve objektov ter za druge dodatne naloge in dejavnosti kot tudi za dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe. Na lanskoletni septembrski seji skupščine sta bili iz programa gradenj črtani dve naložbi - Šmarca in Stranje, izveden je bil le vzgojno varstveni objekt Duplica, ki je bil odprt konec lanskega leta. V programu je ostala še gradnja vrtca v Nevljah in adaptacija kuhinje v otroškem vrtcu A. M., ki je nujno potrebna glede na zahtevo sanitarne inšpekcije. Vključevanje otrok v oddelke vzgojno varstvene dejavnosti je trenutno še možno z obstoječimi zmogljivostmi v Kamniku, problematično pa ostaja vključevanje otrok v malo šolo in izvajanje vzgojno varstvene dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v redne vzgojno varstvene oddelke (to sta 80-urni program za 5-letne otroke, program športne značke za predšolske otroke in ostale aktivnosti). V primeru, da bi bil v šoli prostor za te dejavnosti vsaj v popoldanskem času, bi gradnjo vrtca lahko preložili v naslednje srednjeročno obdobje, sicer to ni mogoče. Predlagano je bilo, da se sredstva, namenjena za gradnjo vrtca, preusmerijo za dograditev vsaj dveh učilnic pri OŠ Nevlje, kjer bi se v popoldanskem času lahko izvajali tudi programi predšolske vzgoje. V letošnjem letu so se sredstva, namenjena za gradnjo vrtca v Nevljah v znesku 11.000.000 din, preusmerila za adaptacijo OS v Mostah, ki je bila nujna, pod pogojem, da občinska izobraževalna skupnost vključi v svoj program prizidek vrtca pri OŠ Nevlje v 1983. letu. Program minimalne denarne pomoči otrokom se izvaja v skladu z zakonom o družbenem varstvu otrok in dogovorom o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom. Občinska skupnost otroškega varstva sprejme vsAo leto sklep o višini denarnih pomoči otrokom in sklep o dohodkovnih pogojih za pridobitev te pravice na osnovi dogovora in izhodišč, sprejetih v republiški Skupnosti otroškega varstva. Letos so se s prvim majem denarne pomoči otrokom precej povišale (število prejemnikov te pomoči pa zmanjšalo), s čimer se je skušalo ublažiti padec realnega standarda delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. Ob tem so se pojavila mnenja nekaterih delegacij, da se število upravičencev do denarne pomoči ne bi smelo znižati, oziroma da Kamnik ne sme v večji meri odstopati od republiških izhodišč o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih. V tem smislu je skupnost otroškega varstva pripravila tudi predlog dopolnitve sklepa o višini družbenih denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letošnjem letu, ki ga je skupščina obravnavala v nadaljevanju. Osnutek aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OSOV Kamnik za obdobje 1981-1985 od 1981-1982 navaja spremembe posameznih členov. Ker aneks predvideva, da bo treba pripravo otrok v letu pred vstopom v šolo postopoma podaljševati tako, da bi od predvidenih 200 ur v letošnjem letu prešli do konca srednjeročnega obdobja postopoma na 500 ur, so delegati vprašali, zakaj se je ta del vzgoje tako razširil. Dobili so odgovor, da se le tako lahko izenačijo neenaki pogoji pred vstopom v šolo. Polletna realizacija finančnega načrta skupnosti je pokazala, da je plan za letošnje leto predvideval prihodke v znesku 111.109.772,60 din, polletna realizacija je bila 59,3% oziroma 65.907.827,10 din. Zaradi zmanjšane prispevne stopnje so bili prihodki znižani z rebalansom plana na 103.457.044,00 din, kar je za 6,9% manj od prvotno predvidenih sredstev. Odhodkov je bilo za 44.008.661,35 din; razlika med prihodki in odhodki - 21.899.165,75 din bo prenesena v naslednje obračunsko obdobje. Delegati so polletno realizacijo finančnega načrta in rebalans plana za letošnje leto vzeli na znanje. Marca letos je skupščina občinske skupnosti otroškega varstva sprejela predlog sprememb lestvice za diferencirano plačevanje cene storitev v vzgojno varstveni dejavnosti. Lestvica je s 1. majem stopila v veljavo; od 1. januarja 1982 do uveljavitve lestvice pa je vzgojno varstvena organizacija poslovala z izgubo. Glede na vsesplošno rast cen so se povišale tudi cene storitev v VVO, predvsem zaradi rasti materialnih stroškov, tako da je nujno zvišanje cen storitev. Delegati so razpravljali o predlogu za zvišanje ekonomske cene storitev v VVO in cene storitev priprave na šolo (mala šola) in ga sprejeli. Zbor uporabnikov pa je sprejel tudi predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, kjer je v 7. členu rečeno, da bodo sredstva za izvajanje vzgojno varstvenih storitev zagotavljali: starši (po diferencirani lestvici v sorazmerju s svojimi dohodki in gmotnimi možnostmi) in občinska skupnost otroškega varstva. Kalkulativne ekonomske cene storitev vzgojno varstvene dejavnosti znašajo: 1. za vzgojni program v dnevnem varstvu a) za otroke do 3 let - 4.871,18 din (dnevna režija 148,38 din) b) za otroke od 3-7 let 3.682,^5 din (dnevna režija 102,68 din) c) za otroke v razvojnem oddelku 12.385,13 din, dnevna režija 43,38 din s tem, da znaša delež staršev enako, kot za otroke od 3-7 let, razliko pa pokriva občinska skupnost otroškega varstva. 2. za program male šole 200 ur - 72.226 din, 250 ur - 90.284 din 3. 80-urni program za 5-letne otroke - 28.891 din. Izračun delež staršev za vzgojno varstveno dejavnost pa je naslednji: IZRAČUN DELEŽA STARŠEV ZA VZGOJNOVARSTVENO DEJAVNOST Sku- Doh. na Udeležba Mesečni prispevek staršev dnevna režija pina dni/, člana staršev /a otroke do 3 let .3-7 let do 3 k! .3-7 let 1. lio 1500 din 18 876.81 «.:.')i 26.70 18.4« 2. od 2.501-3.000 din 23 1.20,37 «47,1)5 34,12 23.61 3. od 3.0OI-.1.75O din .27 1.315,21 904,36 40.06 27,72 4. od .V75I-5.0IIO din 36 1 753,62 1.325,82 53,41 36,96 5. od 5.1«) 1-6.25(1 din 41 1.997.18 1.501,06 60.83 42.09 6. od 6,251-7.500 din 45 2.192.0.3 1.657.2« 66,77 46.20 7. od 7.50M.750 din 55 2.670.14 2.025,56 88,61) 56,47 «. ud K.7SI-1().(HMI din 65 3.166,26 2.393.85 96.44 66,74 9. nad 10.000 din 75 3.653,3« 2.762.1.3 111,28 77,01 cena ion 4.871,18 3.6«2.K5 I4R..1K 102.6« Razliko do 100% cene bo regresirala občinska skupnost otroškega varstva. Mesečni prispevek staršev je izračunan za prisotnost vseh dni v mesecu, za dneve odsotnosti otroka plačajo starši le dnevno režijo. Prispevek staršev v razvojnem oddelku je enak kot za otroka od 3-7 let, enako tudi prispevek za dnevno režijo. DELEGATSKA PRILOGA gradivo pripravlja INDOK.SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311 Delegati so se seznanili tudi s predlogom ekonomskega izračuna za Center za socialno delo v Kamniku v ustanavljanju in ga sprejeli, soglašali pa so tudi s podaljšanjem roka za ustanovitev tega centra do 3. 3. 1983. Za ta čas se podaljša tudi imenovanje v. d. Centra za socialno delo v ustanavljanju. Ker je v WO Anton Medved vse večja potreba po varstvu otrok v starosti do drugega leta, teh oddelkov pa ustanova nima in tako prosilcem ni mogla ugoditi, je našla izhod v organiziranju družinskega varstva, kar naj bi uredili s pravilnikom o organiziranju dejavnosti družinskega varstva v občini. Delegati so dali soglasje k pravilniku, ki ga bo v skladu z zakonom o vzgoji in varstvu otrok uresničevala VVO Antona Medveda. Na skupščini so povedali, da se v Komendi varstvena družina že priprav-Ija. Delegati so razpravljali tudi o kritju izpada prihodka v WO Antona Medveda za prvo polletje. V obrazložitvi izpada prihodka je rečeno, da je ta nastal zaradi zakasnele uveljavitve nove ekonomske cene, ki je bila uveljavljena šele s 1. majem letošnjega leta. Da bi VVO Anton Medved lahko nemoteno posloval, je bilo na skupščini predloženo, da se s 1.7. 1982 poravna razlika do višine ene popolovice planiranih sredstev za letošnje leto. Ker je bilo na skupščini precej razprave o ponovni izgubi v VVO, so sklenili, da bo odbor za svobodno menjavo dela občinske skupnosti otroškega varstva zadevo proučil do naslednje seje skupščine. Predlog dopolnitve sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 v občini je bil sprejet in se prične uporabljati od 1.10.' 1982 dalje. Predlog dopolnitev objavljamo. Predlog kandidatov za izvršilne organe skupščine občinske skupnosti otroškega varstva in predlog kandidatov za izvršilne organe skupščine občinske skupnosti socialnega varstva sta bila na skupščini sprejeta, enako tudi imenovanje delegata v komite za družbenoekonomski razvoj in predlog samoupravnega sporazuma o združevanju za financiranje Kamniškega občana. Sprejeta je bila tudi pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je predlagal razveljavitev razpisa za vodjo skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Delegati so sprejeli še samoupravni sporazum o ustanovitvi In organizaciji skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti Kamnik in se strinjali z imenovanjem Zvone ta Cveka za v. d. vodje skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti Kamnik za dobo 6 mesecev. Seja občinske zdravstvene skupnosti Skupnost je nelikvidna 3. seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti je bila v sredo 13. t. m. Sklical in vodil jo je predsednik skupščine Franc Drobnič. Delegati so na seji najprej pregledali zapisnik zadnje, junijske seje skupščine in ob tem ugotovili, da je spremenjena prispevna stopnja za skupnost začela veljati šele s 1. avgustom in ne s 1. julijem, kot je bilo na zadnji julijski skupščini sklenjeno. Zdravstveni skupnosti je tako izpadlo pet milijonov din, kar je še povečalo izgubo skupnosti. Delegati so se ob tem spraševali, kdo je kriv, oziroma odgovoren za enomesečni izpad in zahtevali da se odgovornost ugotovi. K samoupravnemu sporazumu o temeljih plan OZS Kamnik za obdobje 1981-1985 so na skupščini sprejeli 3. dopolnilo, s katerim se prestavlja zbiranje sredstev s prispevno stopnjo za gradnjo novega zdravstvenega doma na naslednje leto in naslednja leta srednjeročnega planskega obdobja. Terminski plan tako predvideva, da se bo prihodnje leto zbralo 6.000.000 din, leta 1984 9.000.000 din in leta 1985 9.000.000 din. Prestavlja pa se tudi terminski plan gradnje novega zdravstvenega doma iz leta 1981 na prihodnje leto. Dopolnilo samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti se posreduje v enomesečno javno razpravo. Delegati so se nato seznanili s periodičnim obračunom OZS za I. polletje letošnjega leta, ki ga je že obravnaval in sprejel koordinacijski odbor skupnosti in ob tem ugotovil, da skupnost izkazuje primanjkljaj v znesku 18.040.647 duvprihodki so bili realizirani 46,1% (118.214.558 din), odhodki pa 53,2% (136.255.206 din). Na skupščini so tako ugotovili, da skupnost ni več likvidna, oziroma da so izpadla predvidena sredstva iz zvišane prispevne stopnje za julij. Tako se postavlja vprašanje, kako naj skupnost plačuje račune za zdravstvene storitve zavarovancem, ker ni denarja. Na skupščini so povedali, da sta strokovna služba in komisija za svobodno menjavo dela že pri sestavi letošnjega finančnega načrta opozorili, da se skupnost bliža takemu stanju, vendar brez uspeha. V preteklem letu je bila povprečna prispevna stopnja 11,55%, letos v prvih sedmih mesecih 10,04%, od 1. avgusta dalje pa 10,82%, oziroma povprečno 10,43, kar je za 1.12% manj kot lani. S prispevno stopnjo pa se letos ne smejo zbirati sredstva za investicije, ki so bila predvidena v višini 0,45%. Na skupščini so tako ugotovili, da bi morala biti prispevna stopnja 11.10%, (ne pa povprečno 10,43%), da bi skupnost lahko pokrila vse izdatke za zdravstveno varstvo občanov, čeprav bi z višino take prispevne stopnje bilo mogoče kriti le lanskoletno raven zdravstvenega varstva, ne pa tako povečanega, kot je letošnje. Na skupščini so predstavniki OZS povedali, da na žiro računih skupnosti ni več sredstev, za 8 milijonov din pa je neplačanih računov. Poročilo o realizaciji programa za I. polletje letošnjega leta za Klinični center Ljubljana je pokazalo, da je realizacija do 30. 6. t.l. za zdravstveno skupnost za 15% višja od predvidene z letnim planom kar OZS Kamnik bremeni za 1,5 stare milijarde din, ker so storitve Kliničnega centra najdražje. Na skupščini so sklenili, da naj uporabniki zdravstvenih storitev svoje pravice uveljavljajo pretežno v Kamniku, vsaj v tistih primerih, ko je to možno. Prav tako so zahtevali, da se v zdravstvenih organizacijah racionalnejše obnašajo, ustrezno organizirajo in polno izkoriščajo delovni čas, poudarili, pa so tudi, da je nujno izboljšati sodelovanje zdravstvenih delavcev z ustreznimi službami v organizacijah združenega dela za zmanjšanje odsotnosti z dela, izboljšati varstvo pri delu in reševanje problematike tistih delavcev, ki zaradi osebnih problemov ali problemov na svojem delovnem mestu iščejo izhod v bolniškem staležu. Delagati so sklenili, da bodo z navedeno problematiko seznanili svoje sredine in jih pozvali h kar se da racionalnemu obnašanju na tem področju, na TOZD ZV Kamnik pa so naslovili zahtevo, da organizira več specialističnih ambulant v Kamniku, da bo čakalna doba znižana, zmanjšan bolniški stalež, znižani stroški prevoza, ker bodo zavarovanci lahko opravljali preglede v Kamniku. Po obravnavi navedenega poročila so se delegati seznanili še z ukrepi za znižanje stroškov v TOZD ZV Kanik, ki ga je sprejel strokovni kolegij marca letos. Poročilo v zaključku ugotavlja, »da so predvideni učinki ukrepov za znižanje stroškov izostali zaradi zunanjih vplivov, na katere zdravniki niso mogli vplivati in so posledica predvsem zakoreninjenih nestabilizacijskih navad zavarovancev, delovnih organizacij, SPIZ-a, in višjih cen za zdravila in druge storitve«. Delegati so poročilo sprejeli. Občinska organizacija RK je delegatom v obravnavo in sprejem predložila dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o medsebojnem sodelovanju na področju zdravstvene vzgoje med RK Slovenije in OZS, s katerim se ureja predvsem financiranje programa prosvetno zdravstvene vzgoje, ki se izvaja v okviru organizacije RK. Tako naj bi enotno v republiki občinske zdravstvene skupnosti na prebivalca prispevale 5,00 din; obveznosti za OZS Kamnik v letošnjem letu je po tem sporazumu 13.098,00 din. Delegati so navedeni samoupravni sporazum sprejeli. Medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana je predložila svoj finančni načrt, za katerega vse OZS prispevajo svoj del; kamniška prispeva okoli 3 milijone; sredstva za ta namen je OZS že načrtovala v letošnjem programu. Koordinacijski odbor skupnosti, ki je to obravnaval, je delegatom predložil, da se finančna obveznost pokrije, kar so delegati na skupščini sprejeli. Skupščina je tudi soglašala s samoupravnim sporazumom o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981-85, ki ga bo sprejela Zdravstvena skupnost Slovenije, enako tudi Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Oba akta bi morala sprejeti že skupščina OZS v prejšnjem sestavu). Aneks št. 1 navaja predvsem varčevalne ukrepe, znižanje standardov in normativov. O njem je pred skupščino razpravljal koordinacijski odbor in ker gre za varčevalne in stabilizacijske ukrepe predlagal, da se na skupščini sprejme. Delegati so ga sprejeli, podprli pa so tudi predlog OZS Novo mesto, ki je predlagala, da se takoj začnejo izvajati določene omejitve investicij, ki so bile v navedenem aneksu samoupravnega sporazuma predvidene. Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana je predložil v obravnavo in sprejem dopolnila k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela na področju socialne medicine, epidemiologije in higiene za letošnje leto. Zavod financirajo OZS; kamniška skupnost mora za opravljene storitve omenjenemu zavodu letos plačati 531.000 din. Koordinacijski odbor je skupščini predlagal sprejem aneksa, delegati so ga sprejeli. Z manjšimi dopolnitvami 13. člena je bil sprejet tudi poslovnik občinske zdravstvene skupnosti in njenih organov, delegati pa so soglašali tudi s poslovnikom Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana. Sprejeli so tudi pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, da se razveljavi razpis za vodjo strokovne službe SIS Kamnik, po daljši razpravi pa je bil sprejet tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in organizaciji skupne službe SIS. Prav tako je bil sprejet statutarni sklep, s katerim se je število delegatskih mest v zboru uporabnikov iz dosedanjih 30 povečalo na 33, izvajalci pa so na skupščini predlagali da se poveča tudi število delegatskih mest v njihovem zboru iz dosedanjih 9 na 11. Oboje je bilo sprejeto. Za sejo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije in za sejo skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti so nato izvolili delegate, se strinjali z imenovanjem Janeza Pernuša v Komite za družbenoekonomski razvoj in sklenili, da se za dobo šestih mesecev do razpisa za v. d. vodje strokovnih služb SIS Kamnik imenuje Zvone Cvek. Na skupščini so sklenili da bodo gradivo za seje skupščin prejemale vse delegacije. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je na podlagi priporočil Republiškega komiteja za energetiko obravnaval problematiko porabe energije na 14. seji, dne 14. oktobra 1982 in sprejel naslednje SKLEPE o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije: 1. Ogrevalna sezona v občini se praviloma začne v mesecu oktobru oz. takrat, ko znaša zunanja temperatura po izvidu Meteorološkega zavoda SR Slovenije tri dni zaporedoma ob 21. uri največ 12° C. Ogrevalna sezona se praviloma konča v naslednjem letu v mesecu aprilu, ko preseže zunanja temperatura po izvidu zgoraj navedenega zavoda v treh zaporednih dneh ob 21. uri 12° C. 2. Stanovanjski objekti, poslovni prostori in poslovne zgradbe se smejo v ogrevalni sezoni ogrevati največ do temperature 19° C z dovoljenim odmikom plus ali minus 1° C, ne glede na to, ali so prostori ogrevani z javnimi ali individualnimi kurišči. V prvem odstavku te točke določena omejitev ne velja za ogrevanje prostorov za potrebe zdravstvenega varstva, izobraževalnih organizacij, za vzgojnovarstvene ustanove in domove za starejše občane. \ 3. Prostori v stanovanjskih objektih, poslovodnih zgradbah, izobraževalnih organizacijah in vzgojnovarstvenih ustanovah ter poslovni prostori, Id se ne uporabljajo več kot 24 ur, se v tem času ogrevajo na temperaturo največ 14° C. 4. Za zvajanje zgoraj navedenih ukrepov so zadolženi uporabniki objektov in dobavitelji toplotne energije. 5. Navedeni ukrepi začnejo veljati takoj. 6. Skupščini občine Kamnik se predlaga sprejem ustreznega odloka o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije. Sprejete sklepe bo izvršni svet predlagal občinski skupščini > sprejem v obliki odloka. Omenjeni sklepi bodo torej veljali do sprejema in objave ustreznega občinskega odloka. Skupščina skupnosti otroškega varstva je na svoji zadnji seji sprejela dopolnitve sklepa o višini družbeno denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih, zato objavljamo sklep skupaj z dopolnitvami. Na podlagi 55. in 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. I. S RS št. 35/79), 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega vrstva za obdobje. 1981-1985 občine Kamnik, v skladu z dogovorom o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravice denarnih pomoči je skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik na seji dne...................................sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 v občini Kamnik I. A. Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom delavcev Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok v znesku 1. 1.200 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. h kateri pripada do 2.900 din mesečno na družinskega člana; 2. 900 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. h kateri pripada 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana; 3. 500 din mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. h kateri pripada 3.700 do 4.200 din mesečno na družinskega člana. Znesek denarne pomoči po dohodkovnem pogoju pod tč. 1., 2. in 3. je za vsakega otroka enak ne glede na število otrok v družini. II. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, ki pogojujejo dejanski socialni položaj družine. III. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. IV. Pravico do povečane dename pomoči ima v znesku: 1. 400 din mesečno telesno ali duševno prizadet otrok, 2. 200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. Pravico do povečane denarne pomoči iz tč. 2 tega člena ima otrok, če znesek otrokovega dohodka (preživnina, družinska pokojnina ali drugi dohodki) ne presega mesečno 1.500 din. V. Če je v družini otrok, ki je težje telesno ali duševno prizadet, se pri ugotovitvi poprečnega dohodka na družinskega člana število družinskih članov poveča za 0,5. VI. B. Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom kmečkih in drugih družin Otrok kmečkih in otrok drugih družin, ki jim je denarna pomoč nujno potrebna, ima pravico do denarne pomoči v znesku 500 din mesečno. Višina denarne pomoči je za vse otroke kmečkih in drugih družin enaka, ne glede na število otrok v družini. VII. Težje telesno prizadeti otrok ali otrok, ki ima edinega hranilca kmečke ali druge družine ima pravico do povečane denarne pomoči: 400 din mesečno, če je težje telesno ali duševno prizadet, 200 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca. O pravici do povečane denarne pomoči odloča komisija za uveljavljanje pravic denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva glede na materialne razmere ob pogoju, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima edinega hranilca, v bistveno težjem socialnem položaju. Pravica do povečane denarne pomoči otroku, ki ima edinega hranilca.se lahko uveljavi s pogojem, ki je naveden v zadnjem odstavku točke IV. tega sklepa. VIII. Otrok iz kmečkih ali drugih družin ima pravico do denarne pomoči, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - da je dohodek iz kmetijstva osnovni vir dohodka družine ali je družina brez dohodka, - da otrok živi oz. pripada kmečki družini ali drugi družini, katere skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oz. 2.800 din letno na družinskega člana. Otroku iz kmečkih ali otroku iz drugih družin, katerih dohodek presega višino določenega dohodka iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živi v težjih razmerah zaradi velikega števila družinskih članov, bolezni ali invalidnosti staršev. IX. C. Skupna določila Za člane občanove družine se štejejo občan, pri katerem otrok živi oz. h kateri pripada, njegov zakonec oz. oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), otroci in stari starši. Izjemoma lahko komisija po prostem preudarku prizna pravico do denarne pomoči tudi občanu, ki presega dohodkovni pogoj, če je v družini več otrok, če je v družini duševno ali telesno prizadet otrok, če je v družini invalidnost enega ali obeh staršev in če drugi pogoji družine narekujejo tako odločitev. V primeru, ko se ugotovi, da se družbena denarna pomoč ne koristi v namene, za katere je namenjena, se lahko odredi, da se nakazuje tisti osebi, ki dejansko preživlja otroke. Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.500 din s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v triinpolkratnem znesku katastrskega dohodka. X. Komisija za denarne pomoči občinske skupnosti otroškega varstva lahko na osnovi prostega preudarka krajevne skupnosti, v kateri prebiva družina, določi nižjo ali višjo denarno pomoč, kot je določeno v I. in VI. točki tega sklepa, če je to utemeljeno glede na socialno stanje družine. XI. Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu druge osebe, po kateri ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno, če pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja več kot 6.000 din katastrskega dohodka letno. XII. Občani, ki so uveljavljali pravico do denarnih pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarnih pomoči po določilih tega sklepa najkasneje do 1. aprila 1^82, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči. XIII. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Kamniškem občanu, uporablja pa se od 1. maja 1982 dalje. PREDSEDNICA SKUPŠČINE Marija Rot Delovna skupnost strokovne službe SIS Kamnik, Titov trg 9 objavlja dela in naloge referenta za kmetijsko zavarovanje in administratorja (za določen čas - nadom, delavke na porodniškem dopustu) Kandidat mora imeti srednjo izobrazbo z znanjem strojepisja (zaželeno tudi znanje stenografije) Poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku razpisnega roka. /O Gospodarska banka Ljubljana ZA POSPEŠEVANJE OBRTI IN KMETIJSTVA Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana, nudi občanom različne' možnosti pridobitve posojil za proizvodno ah storitveno obrt,* za kmetovanje in za pridelavo hrane. Naj vam jih predstavimo. Kratkoročna posojila za občasna obratna sredstva Kdor ima samostojno obrt, gostinstvo, avtoprevozništvo ali se ukvarja z brodarstvom, s prodajo na drobno, z domačo ali umetno obrtjo in potrebuje kratkoročno posojilo za občasna obratna sredstva, ga lahko dobi za naslednje namene: - za nakup materiala za poslovanje, - za osebne dohodke delavcev, vključno s prispevki, če dobivajo osebni dohodek na hranilno knjižico ali na tekoči račun pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki Ljubljana. Da lahko dobite posojilo v navedene namene, morate poslovno sodelovati z Ljubljansko banko. Gospodarsko banko Ljubljana tako, da imate pri njej svoj žiro račun. Če niste dolžni imeti žiro računa, morate imeti pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki Ljubljana, dinarski ali devizni hranilni račun. Višina posojila je lahko največ šeststptisoč dinarjev in je odvisna od vaše kreditne sposobnosti. Posojilo lahko črpate takoj, ko ste sklenili pogodbo o posojilu. Banka nadzoruje namensko uporabo posojila, zato ji morate ob črpanju posojila predložiti ustrezno dokumentacijo. Posojilo, Iti ste ga dobili za nakup materiala za poslovanje, morate vrniti najkasneje v dvanajstih mesecih, posojilo za osebne dohodke s prispevki pa najkasneje v treh mesecih. Posojila za poslovni prostor, opremo, stroje Občanom, ki imajo samostojno proizvodno ali storitveno obrt, nudi Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana posojila za: - nakup poslovnega prostora (delavnice) od organizacije združenega dela ah od fizične osebe, - graditev, dograditev, rekonstrukcijo ali adaptacijo poslovnega prostora, - nakup nove ali rabljene opreme, strojev, orodja za opravljanje obrti. Načini pridobitve tovrstnih posojih so naslednji: - namensko dinarsko varčevanje, - vezava dinarskih sredstev in - vezava dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. Pri namenskem dinarskem varčevanju se lahko odločite in pogodbeno dogovorite z banko, da boste varčevali z enakimi rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Najkrajša varčevalna doba je dve leti. Tovrstno posojilo ne more biti manjše od trideset tisoč dinarjev in ne večje od osemsto tisoč dinarjev, odvisno od vaših potreb in od vaše kreditne sposobnosti. Po končani varčevalni dobi in nepreklicni vezavi privarčevanega denarja dobite posojilo, kot je razvidno iz pregleda, ki je natisnjen na koncu sestavka. Vezan denar vam banka povrne po odplačilu posojila. Pri t vezavi dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz, dobite takoj posojilo v višini: - 250 odstotkov od vezanega zneska, če vezete dinarska sredstva, - 300 odstotkov od vezanega zneska, če vezete dinarsko protivrednost banki prodanih konvertibilnih deviz. Banka vam vrne vezan denar po odplačilu posojila. Doba vračanja posojila je odvisna od namena posojila in amortizacijske dobe kreditiranega osnovnega sredstva ter je največ dvanajst let za nakup, graditev, dograditev, rekonstrukcijo ah adaptacijo poslovnega prostora in največ šest let za nakup nove ali rabljene opreme, strojev in orodja. Posojilo lahko črpate takoj po sklenitvi pogodbe o posojilu in ga morate porabiti v dvanajstih mesecih. Banka nadzoruje namensko porabo posojila na podlagi ustrezne dokumentacije. Pogodbeno se lahko dogovorite, da boste posojilo vračali v enakih mesečnih, trimesečnih, polletnih ali letnih zneskih. Kdor ima obrt kot postranski poklic, ne more dobiti posojila v te namene. Posojila za pospeševanje kmetijstva in pridelave hrane Kmetovalcem, ki so se usmerili v določeno kmetijsko pridelavo, občanom, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetovanjem in svoje pridelke prodajajo ter so se usmerili v določeno pridelavo, občanom, ki se šele nameravajo ukvarjati s kmetijstvom ali drugo dejavnostjo za pridelavo hrane, občanom, ki se ali se bodo ukvarjali z ribolovom ali gojenjem rib, namenja Ljubljanska banka. Gospodarska banka Ljubljana posojila za: - nakup strojev in opreme, - nakup osnovnih sredstev za čebelarjenje, - nakup, graditev, dograditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij in drugih objektov za kmetovanje, - nakup ah melioracijo zemljišč za kmetijsko pridelavo, - nakup živine za vzrejo ali zakol, - ureditev objektov za pridelavo vrtnin in sadik, - nakup osnovnih sredstev za ribolov, - preureditev in opremo prostorov za kmečki turizem. Posojila v navedene namene lahko dobite: - z namenskim varčevanjem, - z vezavo dinarskih sredstev ali - z vezavo dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. Če ste se odločili za nemensko varčevanje imate dve možnosti. Namensko lahko varčujete z enakimi rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevalna doba ne more biti krajša od dveh let, posojilo v te namene pa ne manjše od trideset tisoč dinarjev in ne večje od osemsto tisoč dinarjev. Privarčevan denar po končani varčevalni dobi, za katero ste se odločili in pogodbeno dogovorili, nepreklicno vezete in dobite posojilo kot je razvidno iz pregleda na koncu tega sestavka. Vezan denar banka vrne po odplačilu posojila. V primeru, da ste se odločili za vezavo dinarskih sredstev ali za vezavo dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz za pogodbeno dogovorjeno dobo, dobite takoj posojilo v višini: - 250 odstotkov od vezanega dinarskega zneska ali - 300 odstotkov od vezane dinarske protivrednosti banki prodanih konvertibilnih deviz. Banka vam vrne vezan denar po odplačilu posojile. Posojilo lahko začnete črpati takoj po sklenitvi pogodbe o posojilu, porabiti pa ga morate v dvanajstih mesecih. Namensko porabo odobrenega posojila banka nadzoruje na podlagi ustrezne dokumentacije. O načinu vračanja posojila se pogodbeno dogovorite ali boste posojilo vračali v enakih mesečnih, trimesečnih, polletnih ali letnih zneskih. Čas vračanja posojila je odvisen od namena posojila in amortizacijske dobe osnovnega sredstva, ki ste ga nabavili ali uredili z najetim posojilom. Najdaljši čas vračanja posojila je dvanajst let za graditev, dograditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij in drugih objektov za kmetovanje, za preureditev prostorov za kmečki turizem in za ureditev ali obnovo dolgoletnih nasadov. Za vse druge namene je čas vračanja posojila največ šest let. ^ O vseh podrobnostih se pozanimajte v enotah Ljubljanske , banke, Gospodarske banke Ljubljana, kjer vam bodo tudi najbolje svetovali. Posojilo izraženo v odstotku na privarčevan znesek brez obresti Varčevalna doba v letih Redni mesečni pologi Enkratni pologi 2 300% 350% 3 350% 400% 4 400% 450% 5 450% 500% 6 550% 600% 7 600% 650% 8 650% 700% 9 700% 750% 10 in več 750% 800% SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Datum: 18. 10. 1982 Štev.: 827/11-82 Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik daje v 15. dnevno javno razpravo osnutek prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj: Zap. Priimek in ime, naslov štev. Zaposlenost vi. 1981 Prosilec Zakonec 1. PODBEVŠEK JULKA, Sp. Pa lovce 2 2. SMEŠNJAVEC FRANČIŠKA, Kidričeva 25 3. PRELESNIK ANICA, Okroglo 4. ŽAVBI VINKO, Vaseno 5 5. ADROVIČ RAŠO, Parmova 6 '■" ; - 6. CEKOVSKI SANDE, Parmova 9 7. JONTEZ IVANKA, Perovo 10 a 8. KOROŠEC BRANKA, Cankarjeva 2 9. JUHANT JOŽE, Gmajniča 30 č 10. ĐOLIČ MILIJANA, Jakopičeva 27 11. TEGEIJ LIDIJA, Medvedova 30 12. BERGANT HELENA, Suha-dolc 52 13. ZUPAN MARINKA, Županje njive 17 a 14. ŽMAVC ANGELA, Jakopičeva 27 15. ŠTRITOF SILVA, Klavčičeva 2 16. HUSAJ MAJDA, Novi trg 43 17. ŠINKOVEC MILENA, Novi trg 18 18. POGAČNIK TATJANA, Jakopičeva 26 19. DROLC ANA, Jakopičeva 1! 20. MLADENOVIČ MARINKA, Jakopičeva 22 21. KRANJEC MAJDA, Kajuho-va 3 22. OSOLNIK BOJAN, Črna 15 23. SLAVIČEK IVAN, Jenkova 1 24. VRHOVNIK SONJA, Olse-vck 14 25. ĐERIČJELA, Ul. M. Blejca 2 26. BERISA GRADIŠEK FELI-CIJANA, Klavčičeva 3 27. GRUBEŠIČ ANKICA, Šmar-ca 24 h 28. SITAR DARINKA, Tunjiška 2c 29. KREMPL ZDRAVKO, Kaju-hova 1 30. GRDIN MARTA, Vrhpolje 5/38 31. GAVRANOVIČ NUŠA, Ljubljanska 3 c 32. BOSANČIČ MILKA, Ul. M. Blejca 10 33. PIKL MIRA, Ul. M. Blejca 6 34. POSAVAC NADA, Tunjice 3,4 ■ . 35. NOVAKOVIČ DUŠANKA, Moste 1 36. TURK HELENA, C. treh talcev 37. PUNTAR IVANKA, Jerano-vo 16 38. ŽUPANČIČ IZTOK, Cankarjeva 9 39. GRAŠIČ JANKO, Šmarca 72 40. ČAUŠEVIČ HASIB, M Blejca 14 41. ISKRA ALENKA, Cankarjeva 6 42. FLER1N CILKA, Kidričeva 48 43. GRUDEN FRANČIŠKA, Klavčičeva 7 44. BABIC IL1NKA, Šlandrova 2 45. JEREBIC FRANCKA, Zg. Stranje 68 46. PREGEL GIZELA, Medvedova 18 * Alprem Emona Stol Integral nezaposlena Utok Utok Merkator Titan SIS-strok. si SALUS - Stol Stol Stol - Tiskarna Lj. Tiskarna MK Titan Stol Tosama Stol - Svilanit Stol zamenjava Kočna Papirnica Količevo Tobak Stol - Stol _ IUV Unitas Vrhnika Ljubljana VVZ Kamnik Stol Kočna Donit Svilanit nezaposlena študent Svilanit Svilanit Titan - zamenjava ZD Kamnik Titan zamenjava Eta Varnost Elektroteh. - zamenjava Institut J. Š. Jugotekstil Kočna IMP Svilanit KIK ZD Graditelj zamenjava RTV UNZ zamenjava Eta - Utok - Svilanit KIK - Kom. podj. Dom upokojencev privatno privatno Graditelj Eta LB-GB Kom. podjetje upok. - upok. - upok. — ■ upok. - upok. - Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu poziva vse udeležence javnega natečaja za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti, ki v prednostni listi niso upoštevani, kakor tudi vse druge občane, ki imajo kakršnekoli pripombe na gornji seznam, da le-te v roku 15 dni po objavi posredujejo na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik - Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu. Kamnik, Steletova 8. Po končani javni razpravi bo Odbor obravnaval pripombe ter sprejel prednostno listo, na podlagi katere bodo vsem udeležencem natečaja izdane obrazložene odločbe. , Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu: Kadunc Jože. I. r. sniti naše gibanje, tako, da smo zaostajali za glavnino plazu. In ko se je plaz ustavil, me je bilo groza tiste trenutke, ko sem štel glave, ki so gledale iz snega in spraševal, če so vsi živi in zdravi. In ko so mi to potrdili, je prišlo pravo olajšanje, saj je bil po svoje pravi čudež, da smo jo tako poceni odnesli - samo eden je imel zlomljeno rebro - ker je bil plaz širok dobrih 150 m, peljali smo se z njim kar 300 m.« Planinska šola Mladinski odsek je pred letom dni dobil nov polet; pomladi! se je in številčno povečal, pa tudi dejavnost se je razmahnila. Z novo načelnicu Matejo Grilje se je rešil iz krize in znova zaživel. Vrstili so se izleti, očiščevalne in delovne akcije... Na jesen se jc začela tudi planinska šola, ki ima namen seznaniti mlade z življenjem v gorah in jih pridobiti za delo v mladinskem odseku. Iz tega odseka črpajo kadre tudi drugi odseki Planinskega društva, česar se pogosto premalo zavedamo in zato tudi neupravičeno zanemarjamo to področje. Vsakoletni odziv mladih ni preveč pohvalen, pa še od redkih izjem jih mnogo planinske šole nc vzame dovolj resno in kmalu odnehajo. Škoda, saj se planinci in alpinisti trudijo in bogatijo svoja predavanja z diapozitivi, ki prikazujejo njihovo dejavnost v domačih in tujih gorah. Na enem mestu si tako mladi ogledajo in poslušajo zanimiva predavanja - vendar jih, kot kaže, to bolj malo zanima. Veliko je mladih, ki sicer hodijo v gore, toda stika z matičnim planinskim društvom, razen plačevanja članarine, nimajo. Škoda, da sc ne vključijo v delovanje društva, da bi jih združilo z ljudmi, ki imajo isti cilj in skupno bi organizirali oziroma naredili prav zanimive izlete, vnesli bi v društvo nove ideje, sklenila bi se nova prijateljstva in delo bi še bolj zaživelo. Nič drugega ni treba, kot obiskati društvene prostore PD Kamnik na Kidričevi 38 ob torkih od 18. ure, ko se začne planinska šola. Če so jo že opravili, pa kasneje, ko pridejo na sestanek ostali člaiii. Tudi na osnovni šoli Toma Brejca se je že začela planinska šola in tudi tu je odziv bolj skromen. Zares škoda, da med mladimi ni interesa, saj imajo v programu za športno značko tudi nekaj izletov v gore, ki so visoke nad 2500 m in tu bi imeli lepo priložnost, da se pobliže seznanijo z gorami. V Kamniku,-ki ima bogato planinsko tradicijo, prihodnje leto bo 90-letnica PD Kamnik, in je zibelka slovenskega gorništva, ni prav veliko ljubiteljev gora. Škoda, saj je to ena od dejavnosti, ki ne zahteva veliko materialnih stroškov - gore imamo prav pred nosom - in jc dostopna širokemu krogu ljudi. Vsa prizadevanja ljudi, ki se ukvarjajo s planinsko vzgojo, so tako zaman. ALPINISTIČNA ŠOLA Tudi Stari grad jc znova zaživel. V plezalni vrtec hodijo zdaj mladi tečajniki letošnje alpinistične šole, ki se jc začela prejšnji mesec. Ko se bo v gorah obdržal prvi zapadli sneg, bo konec toplih dni. Novi tečajniki pa morajo narediti pred dolgo zimsko sezono še nekaj plezalnih tur v kopnih skalah, zato jih kmalu čaka prva resna.tura. Alpinistični inštruktorji jih v Starem gradu vestno urijo v plezanju in jih seznanjajo z vrvno tehniko. Ko bo sneg pobelil tudi plezalni vrtec, bo alpinistična šola v prostorih PD Kamnik, kjer sc bodo tečajniki seznanjali s teorijo in raznimi temami, ki so za alpiniste še kako pomembne. Spoznali bodo življenje v gorah s tiste plati, s katere jc mnogim za vedno zastrta. In če bodo želeli živeti z gorami, bodo čez dve leti lahko stopili pred komisijo in opravili izpite za alpiniste. Če jim to ne bo dovolj, bodo postali gorski reševalci, alpinistični inštruktorji, gorski vodniki ... Odprla se jim bodo tuja gorstva: Centralne Alpe, Hindukuš, Kara-koum. Andi, Himalaja... IRENA M. Šola za gorske vodnike v Nepalu Letos smo v kamniških planinskih vrstah poleg Irene Markuš imeli še enega »svetovnega popotnika«. Bojan Po'lak je bil namreč v sklopu tehnične pomoči Jugoslavije deželam v razvoju skupaj z Andrejem Štremf-Ijem iz Kranja poslan v Nepal v letošnjo šolo za nepakke gorske vodnike. Tam je opravljal dolžnost vodje te šole. Po vrnitvi domov smo ga povprašali po vtisih. - Kako je s to šolo, kdo jo je ustanovil in kdo uči v njej? »Šolo je Nepalu zgradila Jugoslavija v sklopu tehnične pomoči. Že več alpinistov, himalajcev iz sveta je imelo podobne ideje, toda Alešu Kimavci ju jo je uspelo tudi realizirati. Tako stoji sedaj v Manangu, pokrajini za glavno verigo Anapurn, na nadmorski višini 3450 m šola in v njej je bil letos septembra že 4. tečaj za nepalske gorske vodnike. V prvih dveh tečajih so predavali samo Jugoslovani, od lani naprej pa je udeležba mednarodna. Tako sem imel letos kot vodja tečaja v svoji predavateljski ekipi poleg našega Kranjčana še dva Francoza, ki sta poklicna gorska vodnika in redna pro- ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in sestre MARIJE DOVIČ rojene Pogačnik iz Mekinj se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem drugim za izraženo sožalje, darovane cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi i Mekinje, 30. septembra 1982 Kamniška planinska pot Kamnik naj bi dobil svojo - kamniško planinsko pot, ki bo odprta ob 90-letnici društva - 19. julija 1983. Lepote vrhov Kamniških Alp privlačijo številne goste - planince. Obiski na teh vrhovih so vsako leto številnejši. Osvojitev nekaterh zahteva že kar solidne planinske izkušnje in spretnost. Že večkrat je bila izražena želja, da bi tudi ta del slovenskih gora imel svojo planinsko pot - planinsko transverzalo. Čeprav so posamezni vrhovi že sestavni del drugih planinskih poti, pa to ne bo zmanjšalo zanimanja, niti to ne bo vplivalo na celovitost in mikavnost načrtovane poti. Posamezni vrhovi so kar zahtevni. Osvojiti Jezersko Kočno je že pravcati podvig. Knako velja za Skuto. Grintovec spada med nekaj najvišjih vrhov v Sloveniji, itd. Aktivnost kamniških planincev je splošno znana. Mnogi so bili člani odprav - alpinističnih in so dosegli zavidljive vzpone. Znano je, da so kamniški planinci v 90 letih, kar organizirano delujejo, želi mnoge uspehe tudi na drugih pmlročjih in za to prejeli pomembna družbena in društvena priznanja, oziroma priznanja planinske Zveze. Zaradi dolgoletne planinske tradicije in uspešnega delovanja jc Planinsko društvo Kamnik uvrstilo v svoj program prireditev ob 90-letnici svojega delovanja ureditev KAMNIŠKE PLANINSKE POTI. Ta naj bi bila odprta ob jubileju društva t.j. - 19. julija 1983. leta. Predlog Kamniške planinske poti zajema naslednje vrhove: I. Mcnina planina, 2. Velika planina, 3. Konj, 4. Korošica, 5. Ojstrica, 6.Planjava. 7. Kamniško sedlo, 8. Brana, 9. Okrc-šelj, 10. Turska gora, II. Skuta, 12. Dolgi hrbet, 13. Grintavce, 14. Kočna - Jezerska, 15. Češka koča, 16. Kokr-ško sedlo, 17. Kalški greben, 18. Kal-ška Gora, 19. Krvavec, 20. Koroška Rinka, 21. Kranjska Rinka, 22. Velika Baba, 23. Kamniški vrh, 24. Kom- potela - vrh Korena, 25. Mokrica, 26. Storžič in 27. Raduha. Od predlaganih 27 naj bi v ožji izbor prišlo 20 do 22 vrhov. Predlog je v javni obravnavi med društvenimi organi, s tem zapisom pa želi planinsko društvo dobiti še nove predloge, dopolnitve ali spremembe tudi od vseh drugih planincev, ki so se pripravljeni vključiti v oblikovanje te poti. Planinsko društvo bi želelo dobiti mnenja o izboru vrhov, prosi pa tudi za predloge za poimenovanje opisane poti. Vse predloge pošljite na Planinsko društvo Kamnik, Kidričeva 38, vsaj do 15. novembra 1982. Planinska pot naj bi bila le ena izmed številnih slovesnosti, ki jih društvo pripravlja za svoj jubilej. O ostalih akcijah, načrtovanih za jubilejno leto, bo društvo obveščalo Ka-mničanc sproti in jih tudi prosilo za sodelovanje ter pomoč pri organizaciji in konkretnih uresničitvah posameznih nalog. Vse, ki bodo prehodili kamniško planinsko pot, čaka lična značka, ki bo skupaj /. vodičem in dnevnikom i/dclana pravočasno. STANE SIMŠIČ PLANINSKE KOČE SO ZAPRTE V nedeljo, 24. oktobra so se /a letos zaprla vrata najvišjega planinskega doma v Kamniških Alpah, koče na Kamniškem sedlu. Tako so sedaj zaprte vse višje ležeče koče in so obiskovalcem na voljo le skromno opremljene zimske sobe. Te so prepuščene skrbi obiskovalcev, ki pa se je do sedaj često pokazala kot zelo pomanjkljiva. Zalo ob začetku zimske sezone ponovno pozivamo vse obiskovalce naših gora in zimskih sob, da pospravijo za seboj smeti in druge odpadke, predvsem pa, da dobro zapirajo okna in vrata, da ne bodo zimski viharji nanosili v sobo snega. Bojč fesorja na francoski državni šoli za smučanje in alpinizem.« - Kakšen je namen šole? »Namen šole, oziroma tečaja je, da dobijo Nepalu in to predvsem tisti, ki hodijo v gore, določena znanja. Običajno imajo veliko izkušenj in vzdržljivosti, toda manjka jim osnovno tehnično znanje, kot npr.: uporaba cepina, varovanje, reševanje itd. in ravno to znanje pridobijo v šoli. Na ta način se izboljša njihova strokovna usposobljenost, saj je za večino to tudi njihov poklic, poleg tega pa se povečuje tudi varnost njih samih in tistih, ki jih vodijo v gore.«. »Ker je bila to šola, je bilo tur malo in še tiste, ki so bile. so bile v sklopu pouka. Tako smo pristopili na koto 5350 m in koto 5370 m, prečili smo v eni turi Nitje (5800 m) in Naur (5850 m) in splezali na Thorong (6065 m).« - Kdaj si imel najtežje in kdaj najlepše trenutke? »To je bilo skoraj ob istem času. Na zadnji turi nas je tik pod grebenom zajel plaz, ki je poleg mene odnesel še tri tečajnike, s katerimi sem bil skupaj na vrvi. Uspelo mi je nekako upoča- OBČINSKI ODBOR ZZB NOV in OBČINSKA KONFERENCA ZRVS KAMNIK OBJAVLJATA PROSTA DELA IN NALOGE TEHNIČNEGA SEKRETARJA Pogoji: srednja ekonomska ali srednja administrativna šola, dve leti delovnih izkušenj. Prijave s priloženo dokumentacijo sprejemamo 15 dni po objavi razpisa, na naslov: OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KAMNIK, Titov trg št. 1, 61240 Kamnik. Rok obvestila o izbiri je 30 dni po izteku objave. ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene. mame. stare mame. sestre in tete DANICE KREK z Gmajnice 30 b se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in bodrilne besede, za podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke. ZB Komenda. DO Stol za poslovilni govor in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Starem in medicinski sestri Mariji Štarnovi za vso skrb in nego ob njeni težki bolezni ter g. župniku in dekanu za lep cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Metod, hčerke Anica. Joži; Dani z družinami. Metoda, sin Miran in ostalo sorodstvo. Športna prireditev v Mostah Na sliki: Na mednarodnem prvenstvu v ČSSR leta 1980 je Božo Janežič osvojil 10. mesto. Božo Janežič - državni prvak v motociklizmu Komaj osem let je bilo Božu Janežiču iz Kamnika, letošnjemu državnemu prvaku v cestnohitrostnih dirkah z motorjem 250 ccm, ko je prvič sedel na očetov moped. Očetova odsotnost je bila sijajna priložnost za preizkus brenčečega kolesa. Čeprav je Že na prvem zavoja »pogrnil«, se od tedaj skoraj ni več ločil od priljubljenega jeklenega konjička. Doma je bilo vedno dosti motornih koles, saj se je tudi oče nekoč preizkušal na dirkah v okolici Kamnika. Zato za Boža nedvomno velja stari rek, da sadež ne pade daleč od drevesa. Zares je Božo Janežič začel preizkušati moč motorja in svoje sposobnosit na cestnohitrostnih dirkah šele pred šestimi leti, ko mu je bilo 22 let. Tedaj v Sloveniji ni bilo motociklističnih dirk. Zanje ga je navdušil prav tako letošnji državni prvak Peter Verbič iz Domžal. Tako sta skupaj začela dirkalno pot pri domžalskem AMD. »V začetku sem imel precej težav z odvečnimi kilogrami,« pravi Božo. »Zato sem tudi ostal na motorju z 250 ccm. Nekateri mislijo, da za motociklistične dirke ne potrebuješ posebne telesne pripravljenosti. Vendar so v zmoti. Velika razlika je med tekmovanjem in vsakdanjo vožnjo z motorjem. Prav zato sem posvetil veliko pozornost pravilni prehrani in nabiranju telesne zmogljivosti. Zlasti veliko sem smučal.« Ko je Božo začel žeti prve uspehe na jeklenem konjičku, so se mu prijatelji in znanci čudili, zakaj ne tekmuje v okviru domačega avto moto društva. Najlažje je bilo začeti v druščini s prijateljem Petrom Verbi-čem, ki je že tekmoval pri domžalskem društvu. Potem pa je presedlal k domaČemu. Po približno 16 letih smo za Jankom Štefetom v Kamniku zopet dobili državnega prvaka v cestnohitrostnih dirkah z motorjem. Kamniško AMD je pokazalo veliko razumevanje za Janežičev polet, vendar ga društvo denarno ne more podpreti. Zato pa si člani močno prizadevajo, da bi nekaj denarja za svojega veterana iztržili pri kamniških delovnih organizacijah. Pripravili so celo program. Nadaljnjo udeležbo na državnem in svetovnem prvenstvu si ni moč zamišljati brez novega motorja. »Doslej sem vse prihranke vložil za ta šport. Doma so mi prispevali hrano in stanovanje zastonj. Obleko in obutev si kupim šele tedaj, ko je ponošena. Tudi honorarno delam, da bi čim več privarčeval. Vendar sam ne bom več zmogel. Poleg motorja potrebujem za vsako tekmovanje še skoraj za vrednost motorja rezervnih delov. To tekmovanje sploh ni primerljivo z nogometom ali košarko, ko vzameš kovček s perilom in sedeš na letalo.« Veliko razumevavnja za Božov šport imajo v Titanu, kjer je zaposlen. Dajo mu brezplačni dopust, letos pa so mu prispevali tudi 5 tisoč dinarjev. Težaven gospo- darski položaj in stabilizacijski ukrepi pa skoraj onemogočajo kaj več. Vendar so v Titanu ponosni na Janežičev uspeh. Se posebno lepo so ga pričakali kot zmagovalca na letošnjem državnem prvenstvu v Gro-belniku pri Reki. »Lepo so okrasili moj stroj, v delavnici pa obesili velik napis: Čestitamo državnemu prvaku! Sodelavci in prijatelji so se skoraj bolj razveselili mojega uspeha, kot sem se ga bil sam.« Od leta 1977 je sodeloval na vseh državnih prvenstvih, pred dvema letoma v Vzhodni Nemčiji za mednarodni pokal socialističnih dežel in na Češkem. Lani se je prvič udeležil svetovnega prvenstva za turistično trofejo na angleškem otoku Man. Med 88 tekmovalci se je uvrstil na 32 mesto, kar je za naše razmere pri tem športu zelo ugodno. Velja namreč omeniti, da je v Jugoslaviji samo 40 tekmovalcev v kategoriji 250 ccm motorjev. Tudi sicer se pri nas motociklisitčne dirke ne morejo primerjati z angleškimi, kjer so najbolj razvite, imajo pa tudi zelo urejeno financiranje. In kakšne načrte ima kamniško avto moto društvo ter naš letošnji zmagovalec? »Društvo mi zares stoji ob strani in me spodbuja. Upam, da bomo s skupnim prizadevanjem le našli nekoliko več razumevanja in denarne pomoči pri kamniških tovarnah, katere bi na tekmovanjih tudi reklamiral. Zaenkrat se je odzvala Ljubljanska banka. Moja največja želja je, da bi se še naprej lahko udeleževal državnih in svetovnih prvenstev, za katera pa moraš imeti veliko srečo, da te izberejo. Za svetovno prvenstvo, z znatno zahtevnejšo tekmovalno progo, bom potreboval povsem nov motor. S prodajo starega in ob pričakovani pomoči bo morda moja želja uresničena. Optimist sem.« Morda se bo kdo ob zapisu pogovora z Božom Janežičem zamislil, zakaj sploh potrebujemo tako tvegan in drag šport? Do včeraj sem sama podobno razmišljala, danes ni več. Medtem, ko je marsikje po svetu s strani države urejeno finaciranje tega športa, je Božo vsa ta leta skoraj sam prebijal debel led. Cestno-hitrostne motociklistične dirke pa imajo zelo velik pomen, saj so z njimi preizkušene vse novosti in metode čim večje varnosti na motornih kolesih v cestnem prometu. Pravi dirkači niso nobene kamikaze, zatrjuje naš sogovornik. Kajti na tekmovanjih ni najpomembnejša hitrost, ampak pravilno obvladanje motorja za najzanesljivejšo dosego cilja. Božo Janežič se prav dobro zaveda, kako nevarna je vožnja z motorji po naših cestah, zato se v vsakdanjem življenju najraje vozi s »fičkom« in nikoli preveč ne pritiska na plin. MIRA JANČAR V soboto, 9. oktobra, smo v krajevni skupnosti Moste že tretjič organizirali tradicionalni tek po ulicah Most. Tokrat je organizacijo prevzela OO ZSMS Moste v sodelovanju s krajevno skup-nostjo in KO SZDL Moste. Prireditev smo pripravili že teden dni prej, vendar nam je slabo vreme prekrižalo račune. Tudi v soboto je bilo vreme slabo, tako da je od prijavljenih sto tekmovalcev nastopilo 48 tekmovalcev, največ domačinov. Nastopajoči so bili razporejeni v 8 kategorij, od katerih je bilo največ cicibanov. Najmlajši udeleženki je bilo 7 let, najmlajšemu udeležencu pa komaj 6 (vendar je tokrat nastopil že drugičVnaj-starejša tekmovalka je štela 47 let, najstarejši veteran pa 49 let. Nastopajoči so se takole uvrstili: Cicibanke 1972 in mlajše (1 krog): 1. Jereb Jelka; 2. Žnidar Bernarda; 3. Hočevar Mateja; 4.Erce Anita; 5. Klimovič Dubravka; Cicibani 1972 in mlajši (1 krog): 1. Uršič Tomaž; 2. Plevel Damijan; 3. Bobnar Marjan; 4. Benda Boštjan; 5. Kepic Gašper; 6. Cibašek Renato; 7. Dobernik Gregor; 8. Ovojač Gregor; 9. Kavčič Stanko; 10. Razpotnik Peter Pionirke 1968 in mlajše (1 krog): 1. Ju van Mateja; 2. Petek Brigita; 3. Klemen Irma; 4. Ika-novič Esma; 5. Smolnikar Damjana; 6. Poljšak Nives; 7. Jerman Judita; 8. Jerman Ana; Pionirji 1968 in mlajši (2 kroga); 1. Cobej Damjan; 2. Sitar Robert; 3. Cibašek Izidor; 4. Altner Igor; 5. Močnik Metod; 6. Pre-zelj Vid; 7. Ravnikar Franci; 8. Kepic Boštjan; 9. Cibašek Tomaž; 10. Uršič Milan; Mladinci, rojeni 1964 in mlajši (3 kroge): 1. Golob Primož; 2. Petek Branko; 3. ŠpehonjaToni; 4. Štebe Tone Člani (6 krogov): 1. Novak Franc; 2. Rokavec Marko; 3. Pi-bernik Metod; 4. Urh Ivan; 5. Pibernik Peter Veteranke (2 kroga): 1. Terezija Geč Veterani (3 kroge): 1. Bartol Ivan; 2. Riedl Radovan; 3. Benda Janez; 4. Geč Blaž; 5. Preželj Anton Za prva mesta so udeleženci prejeli lepa priznanja, v posameznih disciplinah pa so bile tudi uvrstitve nastopajočih iz krajevne skupnosti, ki so tudi prejeli lepa priznanja. O. D. Balinarji so se zdramili Balinarska sekcija pri ŠD - Virtus na Duplici že vrsto let bolj ali manj aktivno deluje. Ljubiteljev tega športa, od najmlajših do najstarejših, je iz dneva v dan več. Spoznali smo, da zanimanje za to igro naglo narašča, zato pobuda, da ustanovimo »Balinarski klub - VIRTUS«. PUH Priprave za ustanovni občni zbor so bile zelo kratke, v pičlih 10 dneh smo morali urediti vse potrebno dokumentacijo za registracijo kluba in igralcev. Mogoče se bo kdo spraševal, zakaj registracija igralcev. Že pred leti je bila želja balinarjev, da se vključimo v tekmovalni rang ljubljanske balinarske zveze. To nam je v tem letu popolnoma uspelo, saj je v klubu 33 članov, od tega je 18 članov registriranih pri BZS. Prišel je čas tekmovalne sezone, ki smo jo vsi bolj ali manj optimistično dočakali. Tako smo 7. septembra prvič nastopili v ligaški konkurenci. Odgovornost za upravičenost kluba so prevzeli igralci: Marjan Prelovšek, Franc Zobavnik, Miro Mikuš, Jože Pestotnik st., Jože Pestotnik ml., Stane Osolnik, Miro Semprimožnik, Maks Štebe ml., Miha Zupin, Vojko Poljanšek. Naj navedem samo rezultate, ki so za začetnike v ligi odlični: 1. kolo: 7. 9. 1982 KODELJEVO : VIRTUS 1:1,2. kolo: VIRTUS : REKORD 1:1, 3. kolo. STOŽICE : VIRTUS 1:1,4. kolo: VIRTUS : LOKOMOTIVA 1:1,5. kolo: STRMEC : VIRTUS 0:2, 6. kolo: ZALOG : VIRTUS 0:2,7. kolo: VIRTUS : BU-DNIČAR 1:1, 8. kolo: BORAC : VIRTUS 1:1,9. kolo: VIRTUS : ZA-DVOR 2:0; LESTVICA: 1. 1. ZADVOR 9 7 1 1 15 2. VIRTUS 9 3 6 0 12 3. STOŽICE 9 4 3 2 11 4. KODELJEVO 9 3 5 1 11 5. BUDNIČAR 9 3 4 2 10 6. LOKOMOTIVA 9 4 14 9 7. STRMEC 9 2 2 5 6 8. PARTIZAN 9 14 4 6 9. BORAC 9 14 4 6 10. REKORD 9 0 4 5 4 Iz doseženih rezultatov je razvidno, da je ekipa VIRTUSA presenetljivo in uspešno zastopala svoje barve in popeljala še eno športno panogo v občini Kamnik čez občinske meje. Ob koncu se bi radi javno zahvalili za vso podporo, katere smo bili deležni v tovarni »STOL«, posebno pa bi se zahvalili Borisu Švajgerju st., Dušanu Štefuli in Albinu Smolnikarju za razumevanje pri obnovi igrišča in nabavo ustreznih pripomočkov. MARJAN PRELOVŠEK Teniske novice Teniška sezona gre nepreklicno h koncu, saj dež tako pogosto namoči igrišča, da je igranje že kar redko zadovoljstvo. Čeprav je tenis sezonski šport, bodo igralci lahko tudi pozimi trenirali - seveda le ob določenih urah. Razpored je takle: telovadnica pri zdravstvenem domu: torek: 16-17.30 - tečaj za začetnike sreda: 19-20.30 - trening za pionirke sobota: 14-17 - rekreacija za začetnike telovadnica v Mekinjah: torek: 18-20 - trening za pionirje tekmovalce sobota: 9-12 - trening za pionirje tekmovalce telovadnica pri OŠ Toma Brejca nedelja: 9-11 - rekreacija za člane' športna hala pri OS Frana Albrehta četrtek: 20-22 - trening za pionirje tekmovalce sobota: 14-16 - trening za pionirje tekmovalce Klub si že dlje časa prizadeva, da bi vzgojil močno pionirsko vrsto, ki bi si lahko nabirala izkušnje na turnirjih in kasneje prerasla v močno člansko ekipo. Doslej ni bilo prave povezave s šolami, zdaj pa se nameravajo trenerji dogovoriti z učitelji v nižjih razredih, da bi k tenisu pritegnili tiste pionirje in pionirke, ki so sposobni za treninge in jih tenis veseli in zanima. Kasneje bi jih selekcionirali in nadaljevali delo z najuspešnejšimi. Zavedamo se, da je le z načrtnim in stalnim delom z mladimi moč zagotoviti kamniškemu tenisu napredek in mesto v slovenskem in tudi širšem prostoru. Navada je že, da se člani kluba poslovijo od sezone s tovariškim srečanjem. Letos bo to srečanje v soboto, 6. novembra v gostišču pri Bundru. V navadi je tudi, da vse stroške poravnajo člani sami. Srečanje bo tudi priložnost za podelitev priznanj tistim, ki so se letos še posebej izkazali in dosegali uspehe na klubskih in drugih tekmovanjih. Zato vabimo vse člane, da se srečanja udeležijo. Pri Bundru pravijo, da nas pričakujejo ob 19-ih. ILUŠ H. OBČANU I prehodom v jesenski in zimski čas organizira 2TKO občine Kamnik, Odbor za množičnost, zimsko rekreativno vadbo in sicer za: moški, sreda. 20.30-22.00 lanske, četrtek, 17.30-19.00 družine, petek, 17.30-19.00 v telovadnici Zdravstveni dom v Kamniku. Vadbo bodo organizirano vadili strokovni sodelavci. V TVD Partizan Mekinje pa bo vadba potekala za: moške, sreda, 20.00-22.00 ženske, petek, 20.00-22.00 Občani pridite in vadite z nami! ZTKO - Odbor za množičnost Občipsko prvenstvo v nogometu V začetku oktobra je Občinski sindikalni svet Kamnik organiziral občinsko prvenstvo v malem nogometu. V slabem vremenu se je tekmovanja udeležilo enajst ekip. Čeprav brez nastopov v predtekmovanju, je zasluženi zmagovalec moštvo Titana, ki je v finalni tekmi premagala ekipo Zarje. Poleg prvouvrščenih ekip je treba pohvaliti tudi moštvo Stola, predvsem zaradi športne poteze, ko so pri izvajanju enajstmetrovk omogočili zamenjavo poškodovanemu igralcu Zarje. Rezultati: Zarja : Titan 0:1; KIK I. : Stol 3:2; Alprem : Titan 0:3; Svit : SKG 0:3,-SPB : Stol 1:4; Zarja : Graditelj 2:1; Menina : Utok II. 1:2; KIK II. : KIK I. 0:5; Titan : SKG 3:0; Utok I. : KIK I. 0:3; Zarja : Utok II. 5:0; Zarja : Stol 6:5; Titan : KIK I. 1:0. JOŽE ARKO Ji Kamniški občan Trdo delo obrodilo sadove V začetku oktobra se je kamniški karate klub udeležil prijateljskega ekipnega republiškega turnirja v borbah za člane in za pionirje v Laškem, kjer so člani v zasedbi: Stanič, Alagič in Mikuš (na sliki z leve proti desni), zasedli prvo mesto. Ekipa Kamnika je bila tudi tehnično najmočnejša, saj sta bila v njej kar dva mojstra karateja, nosilca 1. DAN-a (Alagič in Mikuš). Tako so tuirateisti iz Kamnika uspešno zaceli novo tekmovalno sezono, ki je obetala uspehe že na letni karate šoli in tekmovalnem seminarju avgusta v Umagu, kjer je Mikuš v borbah za absolutno kategorijo zasedel prvo mesto in prejel pokal istrske riviere. V klubu so začeli več pozornosti namenjati delu s pionirji in mlajšimi mladinci, ki nabirajo znanje in izkušnje pod vodstvom izkušenega trenerja Alagiča in tako v bližnji prihodnosti pričakujejo uspehe tudi v pionirski in mladinski konkurenci. KKK KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani. 99