Izhaja vsak Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1, Tel. 28-770 Za Itali o: Gor ca Piazza Vitto-ria 18/11 - Pc.š ni predal ('a:el-la postale) Trst 431. — Poštni čekovni račun1: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovirl Posamozna it, 30Ur NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 110). — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 20 0 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. g-. ŠT. 120_______TRST, ČETRTEK 13. SEPTEMBRA 1956, GORICA________________LET. V. PO OBISKU PETRA COMMINA V RIMU tf politiki Italije se pripravljajo velike spremembe Nenni zapušča komuniste - Počasno nastajanje nove vladne večine Voditelj francoskih socialistov senator Pierre Coinimin se je po približno enotedenskem bivanju v Rimu vrnil v Pariz. V italijansko prestolnico je prišel, da bi posredoval med iNennijcvimi socialisti in Sa-ragatoviini socialnimi demokrati ter jim pomagal, da se združijo v eno samo veliko stranko. Stvar se zdi na prvi pogled popolnoma notranjepolitična zadeva Italije, ki ne more bogzna kako zanimati inozemstva. Kaj se tiče ostalega sveta, kako se poedine italijanske stranke cepijo ali združujejo? Toda dejansko stanje je v resnici povsem drugačno: Comminov obisk je vzbudil veliko pozornost ne samo v Italiji, temveč obenem po vsej Evropi in tudi v Ameriki. Zakaj ? Ker je Commin dospel v Rim kot zastopnik francoskega načelnika vlade Molle-la, ki je istočasno voditelj francoskih socialistov, in v imenu Socialistične Internacionale, katere tajnik je Anglež Morgan Phi-lipps. Commin je torej posredoval tudi v imenu britanske Delavske ali Laburistične stranke in njenega voditelja Gaitskella. Ti Angleži so sicer danes navadni zasebniki, toda ves svet ve, da bo njihova slranka morda že v kratkem času spet na oblasti. Gaitskell je bodoči ministrski predsednik, Philipps ali kak njegov somišljenik pa bodoči angleški zunanji minister. Nenni in Sa-raigat sta potemtakem razpravljala v Rimu z odposlancem mož, ki so — kakor Mollet —• že danes na vladi ali bodo v doglednem času imeli zelo vplivno besedo v svetovni politiki. OD KOD ZANIMANJE ZA ITALIJANSKE SOCIALISTE? Zakaj si Gaitskell, Mollet in njuni prijatelji na zapadli toliko prizadevajo, da bi se Nennijeva in Saragatova stranka združili? Zato, ker jim ni vseeno, kdo sedi na državnem krmilu v Italiji. Danes imajo v italijanski republiki glavni in odločujoči vpliv Krščanski demokrati, ki že dolgo vrsto let vodijo državo. Krščanska demokracija je tako močna, da se ne more nobena druga stranka z njo primerjati, njej pripada v parlamentu od 590 poslancev kar 262. Komunisti jih imajo le 143. Toda komunisti so kljub temu zelo nevarni tekmeci Kršč. demokracije; nevarni posebno zavoljo tega, ker so že 10 let tesno združeni z iNennijevimi socialisti, ki štejejo v parlamentu 75 poslancev. Togliatti in Nenni sicer nista imela istega programa, vendar sta v parlamentu in državi tako enotno nastopala, da je večkrat bilo težko delati razloček med njunima strankama. Nenni je od časa do časa obiskal Rusijo, imel razgovore s Stalinom ter dolgo let zagovarjal socialno ureditev in zunanjo politiko Sovjetske zveze. On in Togliatti imata skupaj 218 poslancev. Krščanski demokrati 262. Razlika ni bogzna kako velika. Dolgo časa sta zato upala, da bosta pri nekih volitvah zmagala in se polastila z demokratičnimi sredstvi oblasti v državi. To bi pomenilo, da bi v Italiji dejansko zavladali — komunisti, kar pa ni Nennija prav nič vznemirjalo ali plašilo. Zdi se, da je šele 20. občni zbor boljševi-kov v Moskvi streznil Nennija. Odkritja Ni-kite Itruščeva o Stalinovih grozodejstvih so ga prepričala, da sovjetski družbeni in politični red, katerega je doslej branil, ni bil nikaka »ljudska demokracija«, temveč vlada splošnega strahu in policijskega nasilja. To spoznanje je Nennija močno približalo Saragatoveinu pojmovanju demokracije in med delavskimi množicami se je zato pojavila zahteva, naj se obe sprti stranki spet združita. Mollet, Gaitskell in drugi zapadni voditelji iz Socialistične Internacionale so ugodno priliko izkoristili ter poslali v Rim senatorja Commina z nalogo, da posreduje. Združenje socialistov je za zapad važno zastran tega, ker bi italijanski komunisti zgubili z Nennijem svojega najmočnejšega zaveznika ter bi se s tem precej oddaljila nevarnost komunistične revolucije v Italiji. POT DO ZDRUŽENJA JE ŠE DOLGA Istočasno bi enotna socialistična stranka pod vodstvom Nennija in Saragala postala sposobna, da stopi v rimsiko vlado in podpira skupno zunanjo politiko demokratičnega zapada. Tretji in morda najvažnejši pogoj, ki ga stavijo Nenniju socialni demokrati, pa je, da bi morala politika bodoče združene socialistične stranke sloneli na brezpogojni in resnični demokraciji. Danes govori ves svel o demokraciji in vsi hočejo biti demokrati. Celo boljševiki so na 20. občnem zboru v Moskvi razglasili, da socializem lahko zmaga v svetu tudi brez nasilne revolucije. Uveljavi se lahko s povsem demokratičnimi sredstvi parlamentarnih volitev, to se pravi na ta način, da se zanj izreče in odloči večina ljudstva. In res so komunisti v vseh državah, kjer tvorijo manjšino, odločni zagovorniki demokratičnih načel: bore se za svobodo tiska in združevanja, za enakost pred zakonom in za In res so Saragatovi socialni demokratje postavili Nenniju za zedinjenje obeh strank pogoj, da prizna vsa zavezništva Italije z zapadnimi državami in med drugimi tud' njeno članstvo v Atlantski zvezi. Nennijevi socialisti se niso mogli za to odločiti, zakaj oni bi najraje videli, da je Italija nevtralna, to se pravi, da se ne priključi niti vzhodnemu niti zapadnemu taboru: Italija naj bi vodila povsem neodvisno zunanjo politiiko, kot to delata Indija in Jugoslavija in številne druge države. . Drugi pogoj, ki so stavili Nenniju, je, da prelomi svoje zavezništvo s komunisti in preneha z njimi sleherno sodelovanje tudi v notranji politiki. S tem se Nenni v bistvu strinja, toda ne želi postati sovražnik komunistov. Togliattija je obvestil o svojih razgovorih s Saraga-tom in Comininom ter mu skušal dokazati, zakaj bi bilo njegovo združenje s socialnimi demokrati v ikorist celotnega delavskega gibanja v Italiji. S komunisti bi se Nenni rad v lepem razšel. Z njimi bi v nekaterih rečeh celo še naprej sodeloval: Saragatu je predlagal, naj bi si vsi italijanski delavci ustanovili enotno strokovno organizacijo, v kateri naj bi se v bodoče složno borili za pravične plače in delovne pogoje. Skupna organizacija naj bi se zasnovala v okviru Splošne zveze dela (Confederazione Generale del Lavoro), kjer imajo danes glavno besedo ikomunisti in Nennijevi socialisti. Vendar bi morala nova strokovna zveza biti resnično demokratična ler popolnoma neodvisna od vseh obstoječih strank. Ta Nennijev predlog pa socialni demokrati odklanjajo. vse ostale politične in socialne pravice državljanov. Ko pa pridejo v kaki deželi na oblast, proglase, kaikor nas dosedanja izkustva uče, takoj ali v kratkem »diktaturo proletariata.« To pomeni, da preide v4sa oblast na komunistično stranko, medtem ko se vse ostale stranke izločijo in nimajo več vpliva v državi. Svobodo tiska in združevanja in druge svoboščine uživajo odslej samo komunisti. Saragatovi socialni demokrati so zahtevali od Nennija, naj se tudi glede te točke povsem nedvoumno izjasni. Njegova stranka naj se obveže, da bo spoštovala načela demokracije tudi v primeru, če bi socialisti prišli v Italiji na vlado. Vse pravice, ki jih zahteva-(nadaljevanje na 3. strani) Demokracija naj bo »trajna vrednota" NOVICE Z VSEGA SVETA POGAJANJA O PREKOPU SO SE RAZBILA Odbor peterice, ki je pod vodstvom avstralskega ministrskega predsednika Menzie-sa prišel v Kairo, da prepriča Nasserja, naj sprejme mednarodno nadzorstvo nad Sueškim prekopom, se je vrnil brez uspeha v London. JNasser je bil v razgovorih silno ljubezniv, je odposlance kraljevsko gostil, a je njihove predloge odbil. Nepopustljivo je vztrajal pri zahtevi, da pritiče edino Egiptu pravica, da upravlja Sueški prekop. Pač pa je takoj po odhodu odposlancev poslal glavnemu tajniku Združenih narodov in vsem državam, ki se poslužujejo suešike morske poti, pismo v katerem pravi, da je pripravljen zagotoviti, vsem deželam svobodo in varnost plovbe po kanalu, poskrbeti, da se bo prekop tako razšiiril in spopolnil, kakor zahtevajo bodoče potrebe trgovine, in zajamčiti, da bodo prevoznine zmerne in pravične. Vsa ta jamstva, ki jih hoče vzeti nase Egipt, naj se zapišejo v posebni mednarodni pogodbi. Nasser predlaga, naj se v ta namen skliče pod okriljem Združenih narodov novo zasedanje vseh prizadetih dežel: Angleži in Francozi so z odgovorom in predlogom Egipta silno nezadovoljni. Najraje bi kar udarili po Nasserju z oboroženo silo*. V vzhodnem delu Sredozemlja se še vedno zbirajo angleške bojne ladje in Francozi so ta teden izkrcali na Cipru spet nekaj tisoč vojakov. Toda to je le prazno žvenketanje z orožjem, kajti v Ameriki sta obe vodilni stranki, Demokratska in Republikanska, odločni nasprotnici uporabe sile ter zahtevata, naj se sueški spor reši s pogajanji. Proti volji Amerike si pa Angleži in Francozi ne bodo upali nastopati. Z mobilizacijo si povzročajo samo velike sit roške, saj jih stane vzdrževanje vojske in mornarice v. Sredozemlju nič mainj kot eno milijardo lir na — dan. ULTIMATUM SOCIALNIH DEMOKRATOV Tržaški saragatovci so, kakor vemo, po zadnjih volitvah izjavili, da ne bodo v nobenem primeru glasovali za Bartolija: Če ne dobi Trst novega župana, socialni demokrati ne bodo več mogli sodelovati s Kršč. demokracijo v občinski upravi. Kmalu zatem so pa kljub temu glasovali za Bartolija. Zato so jim krščanski demokrati odstopili nekaj odborniških mest in jim obljubili, da bo tudi podžupan saraga-tovec. Za to ceno so socialni demokrati snedli besedo in se sprijaznili, da bo župan spet Bartoli. Dogovor z njimi so podpisali v imenu Kršč. demokracije njen glavni tajnik prof. Homano, Bartoli in vodja trž. demokristjan-skih občinskih svetovalcev g. Franzil. Zdaj pa trdi g. Romano, da ta sporazum, podpisan 3. avgusta, ni dokončno veljaven in obvezen, češ da ga ni še uradno odobrilo vodstvo njegove stranke. In tako je nastal nov spor s socialnimi demokrati, ki so zagrozili, da izstopijo vsi iz občinskega odbora, če-»e do jutri — v petek —• ne reši vprašanje njihovega podžujiana. I Iz tega vidimo, kako se človek lahko zanese na zatrdila, obljube in besede raznih političnih voditeljev v Trstu. DRAGI ALŽIR V ponedeljek so na> Francoskem začeli podpisovati veliko 'državno posojilo za »poni irjenje« severnoafriške dežele Alžira, ki naj bi znašalo 270 milijard Lir. S tem denarjem bodo vzdrževali vojsko, poslano v Afriko, da ukroti domače uporniško gibanje. Če posojilo ne bo zadostovalo — in zdi se, da ne bo — bo morala vlada povišati prebivalstvu davke. Kolonialno gospostvo je pač danes precej drag »špas«. PO VSTAJI V POZNANJU V nekaj dneh 33 :»o pričela na Poljskem kazenska razprava zaradi izgredov, ki so 26. junija izbruhnili v Poznanju. Pred sodnijo se bo moralo zagovarjati 150 oseb; med njimi so delavci in dijaki in tudi navadni zločinci, ki so izkoristili nemire, da lahko kradejo in ropajo po mestu. 'Najzanimivejše pri tem je, kaj so preiskovalni sodniki dognali glede soodgovornosti zapada za vstajo; »zapadne države« — so sodniki izjavili —• »niso odgovorne za izgrede in niso nudile upornikom pomoči«. Ugotovitev je važna, ker je tedaj vse so* vjetsko časopisje in za njim vse komunistično pri nas in v Evropi trdilo, da so bili izgredi »maslo zapadnih imperialističnih hujskačev« in nikakor ne pristen izraz nezadovoljstva poljskih delovnih množic. Sedaj je uradno ugotovljeno, dia je bilo tako pisanje neresnično. PIJ XII PROTI MARKSIZMU IN KAPITALIZMU Papež je v ponedeljek sprejel zastopnike Mednarodne zveze gospodarstvenikov, ki so se iz vseh delov sveta zbrali na zasedanje v Rimu. Svobodno človeško osebnost —> je rekel — zatira in tlači ravno tako liberalizem, iz katerega se je rodil kapitalizem, kot marksizem. V kapitalistični družbi je človeka zasužnjila premoč denarja in bogatinov, v marksistični pa piemoč družbe in države. Pravičen je le tak družabni red, ki skrbi za blaginjo delovnega ljudstva, a obenem spoštu je svobodo vsakega poedinega človeka. TITO ODLIKUJE ŠKOFE Predsednik republike Tito je odlikoval več grško-pravoslavnih škofov, ker so se v zadnjem času odločno zavzemali za zavezništvo in prijateljsko sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo. i BELCI IN ČRNCI V Združenih državah je vladala posebno v južnih pokrajinah že od nekdaj plemenska mržnja med belci in zamorci. Črncem so dodeljevali posebne prostore v tramvajih, posebna bivališča v mestih, zanje ustvarili posebne šole. Da bi odpravila to plemensko razlikovanje in uresničila enakopravnost med državljani, so ameriška osrednja oblastna pred nedavnim ukazala, naj boido šole enako dostopne belim in črnim dijakom. Toda zastran tega je nastala predvsem v Virginiji in Kentuckiju skoro revolucija. Belci so prepovedali svojim otrokom, da obiskujejo šolo, zamorčke so pretepali in nastali so nemiri, tako da je moralo nastopiti celo vojaštvo' ter braniti zamorce z orožjem pred zbesnelo množico. Proti tej plemenski nestrpnosti je nastopil sam Eisenhower in k besedi se je oglasil tudi vatikanski dnevnik Osservatore Romano, češ da je treba mržnjo proti črncem tudi z verskega stališča najstrože obsoditi. Slično, čeprav ne enako narodno sovraštvo se širi tudi po naših krajih. Potrebno bi ga bilo prav tako obsoditi, kajti vsi ljudje, pa naj bodo te ali one barve, tega ali onega jezika, so bili ustvarjeni po božji podobi. MRTVAŠKA KRSTA IN LOBANJA V Ameriki obhajajo vsako leto 1. in 2. septembra »praznik dela«. Tedaj gre vse na izlete in potovanja in ceste so polne avtomobilov. Razume se, da je na cestah tudi mnogo smrtnih nesreč. Leto® jih je pa bilo vendar precej manj kot lani: ubilo ge je samo •180 oseb. Število se je zmanjšalo zaradi čedalje ostrejših opominov vozačem, naj ne divjajo v smrt. Pri tem je pomagala tudi velika trgovina! z rakvami, ki je postavila na križiščih napise: »Tudi mi imamo pravico do počitnic ... ne nalagajte nam izrednega dela!« Pod desko sta stali mrtvaška krsta in lobanja, da je vozače strah obhajal. PERZIJSKA KRALJICA SORAJA Ta mlada in lepa vladarica spada med najbolj nesrečne žene, kar si jih moremo zamisliti. Poročena je s kraljem Mohamedom Riža Pahlevijem, ki jo srčno ljubi, a od katerega se bo morala kljub temu kmalu ločiti. Po strogih predpisih perzijsko ustave in vere se mora namreč šah, če mu žena v 5 letih ne po vije moškega potomca, razporoči-ti in vzeti drugo. Tako je se dlan ji kralj moral zavreči že prvo ženo, sestro bivšega egiptovskega kralja Faruka, in sedaj ho prisiljen storiti isto z lepo Sorajo, kajti februarja je preteklo že 5 let, odkar sta poročena, a žena mu še vedno ni rodila sinčka. Verski poglavarji pritiskajo na vladarja, naj jo odslovi in se tret jič poroči. Za ženo so mu že določili 18-lelno deklico iz bogatega perzijskega plemena. Soraja in Mohamed Riiza sta nesrečna, ker se imata zelo rada. Širijo se glasovi, da se bo kralj raje odpovedal prestolu in se preselil v Ameriko, kot da bi zapustil ženo. POJDE TUDI BREZ BIKOV V Benetkah sc je te dni zbralo na filmskem festivalu precej zvezdnic, katerim v zabavo so hoteli prirediti razburljivo borbo z biki. Nastopiti bi bil moral bikoborec Do-miniguin, ki je mož ene teh igralk. Bikoborba je cina najsurovejših iger: žival toliko časa dražijo, mučijo in napadajo, dokler se vsa upehana in krvaveča ne zgrudi na tla ter ob negah »zmagovalca« —• pogine. Občinstvo ploska in uživa ob trpljenju in umiranju nedolžne živali. Zato je beneško društvo za varstvo živali prav storilo, da se je pritožilo na sodniji zoper nameravano bikoborbo ter doseglo, da je bila barbarska igra Ikratkomalo prepovedana, četudi naj bi šel čisti dobiček »v korist žrtvam v belgijskem rudniku Marcinelle«. Nežne in rahločutne igralke si bodo morale poiskati drugo zabavo ter se bikom odpovedati. NOVICE »IZRAZITO IZZIVALEN SKLEP« Včeraj je Antony Eden povedal v parlamentu, kaj nameravajo storili zapadne velesile zdaj, iko je Nasser odbil njihove predloge: Ustanovilo naj lt:i: se začasno združenje glavnih koristnikov Sueškega prekopa, ki bi namestilo lastne krmarje ter pobiralo pre-hodnine od vseli Ladij, ki se poslužujejo te morske poti. Egipt bi potemtakem ne imel pravice, da sam upravlja svoj prekop. Če se Nasser ne vda — je Eden dodal — »bodo prizadete dežele ukrenile, kar se jim bo zdelo potrebno«. Pri teh besedah so začeli laburisti hrupno ugovarjati. »Ta sklep« — je vzkliknil Gait-skell — »je izrazito izzivalen!« DOMENICO Dl PINTO Tako se imenuje Tržačan, o katerem piše vse tukajšnje časopisje. Mladi mož, čigar starši so se bili svoj čas priselili iz notranjosti v naše mesto, se je pred leti zagledal v Lojzlko Orel in jo poročil, a se je je zatem naveličal. Pred približno enim tednom je šel z njo na sprehod v Baiikovlje in se vrnil brez nje domov. Rekel je, da jo je z-gubil iz oči in da je najbrž šla k sorodnikom v Jugoslavijo. Nekaj dni pozneje so pa potegnili njeno Iruplo iz morja: in policija je povabila Di Pinta na zaslišanje in ga nato- vtaknila v ječo. Preiskava je namreč ugotovila-, kakšen tič je Di Pinto: že kot fantalina so ga morali poslati v poboljševalniico in ko je imel 15 let, je po. nesreči ubil svojo sestrično. Ženo Lojzko je tako neusmiljeno pretepal, da so ga sosedje prijavili policiji. Le plemenitosti svoje žene se je imel zahvaliti, da ga niso zaprli, ker je revica preprosila policijo, da so ga spustili. Di Pinto je bil zadnje čase brezposeln in Lojzka je prala sosedom perilo, da je z zaslužkom vzdrževala moža iti malega slinčka. Pri tem jo je Di Pinto še varal z drugimi ženskami. V Tržiču je imel 18-letno Ijubav-nico, kateri je laigai, da je neporočen, ter ji obljubljal poroko. Ko je prišla goljufija na dan, je ljubico tolažil, da je žena Alojzija resno bolna in bo v 2 mesecih gotovo umrla. In res natančno v istem času je končala svoje mlado življenje na dnu morja. Vse to vzbuja sum, da je Di Pinto morilec lastne žene. GOSPODARSTVO JUGOSLAVIJE Iz številk, ki so jih pravkar objavili, vidimo, kako se je razvijalo gospodarstvo Jugoslavije v prvi polovici tega leta. V Sloveniji in Ilrvatski je zaradi pomanjkanja električnega toka proizvedla industrija v prvih 3 mesecih manj kot lansko leto. V naslednjih 3 mesecih se je pa pro-'zvodnja povečala v vsej državi za 13 odstotkov. Najhuje pa je, da v Jugoslaviji ne grabijo dovolj stanovanjskih hiš. Slabo je bilo letos tudi s tujskim prometom, Iker so cene v hotelih in gostiščih preveč dvignili. Z druge strani je pa močno zrasla trgovina z inozemstvom. Letos so izvozili 16.399 'agonov več blaga kot lani. V denarju znaša povišek 10 milijard dinarjev. USODA PREEEŽNIKOV V ponedeljek so bile v središču Vidma velike demonstracije beguncev iz Jugoslavije, nastanjenih v tamkajšnjem taborišču. Vmes je morala seči policija, da je vzpostavila v mestu red. Okoli 600 beguncev je na ves glas ugovarjalo' zoper dve stvari: zoper slabo hrano v taborišču in proti sklepu odbora Združenih narodov s sedežem v Vidmu, ki je sklenil vrnili Jugoslaviji 13 beguncev, češ da niso prebežali v Italijo iz političnih vzrokov. Ker je sklep mednarodnega odbora nepreklicen, so seveda vsi protesti brezuspešni. Na zahtevo furlanskih poslancev bodo sedaj vse begunce premestili povrhu še v taborišče v Cremono. V Vidmu jih ne marajo'. Žalostna usoda prebežnikov! SOVJETSKI UMETNIKI PRI KARDINALU Za časa sedanjega filmskega festivala v Benetkah je ondotni patriarh kardinal Ron-calli daroval mašo za vse člane mednarodnih odposlanstev. Službe božje so se udeležili tudi razni sovjetski umetniki in zatem prosili za sprejem pri nadškofu. Koliko je bilo njih začudenje, ko jih je kardinal nagovoril v ruščini. Da beneški škof razume ruski, niso pričakovali. Nadaljevanje s 1. strani jo zase, morajo socialisti brezpogojno priznali tudi svojim političnim nasprotnikom: priznati jim morajo tudi pravico, da pridobe zase večino ljudstva ter pridejo tako spet na oblast. Demokracija ne sme biti le sredstvo, da se i. njim polastiš vlade, temveč »trajna vrednota«, ki jamči stalno svobodo in enakopravnost vsem ljudem in strujam v družbi in državi. Edino na pravici in svohodi se lahko gradi zdrav socializem. PRVE POSLEDICE NOVE POLITIKE Ker nennijevci tudi v tej točki niso še dali takih jamstev, kakor si jih socialni demokrati žele, se je združenje oholi sprtih strank odložilo. Toda uspeh rimskih pogajanj je navzlic temu politično pomemben. Vodstvi saraga lovcev in nennijevcev sta za sedaj sklenili v bistvu naslednje: Najprej prenehajo vsi napadi med obema strankama. Med njima naj zavlada ozračje prijateljskega sodelovanja. Vodstvi doslej sprtih strank se bosta od časa do časa sestajali na skupne seje ter sklepali o> skupnem reševa-| nju političnih in socialnih zadev, ki se po- j CENA KRUHA IN SLADKORJA Ker se je moka na svetovnem trgu pocenila, so se v nekaterih pokrajinah Italije znižale tudi cene kruhu, in sicer od 5 do 25 lir na kilogram. Ravno tako' je sklenjeno, da zmanjšajo ceno sladkorju. Kdaj bodo padle cene tudi na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji? PIJANE RIRE V spodnjem toku Pada pri Portalbera so pred dnevi opazili cele trope rib, ki so se držale na površju in lenobno plavale. Ribičem so se kar z golimi rokami pustile ujeti, tako da so jih nalagali kar zvrhane koše. Nazadnje so si razjasnili uganko. Velika vinarska klet in predelovalnica kisa tam v blb žini je spuščala alkoholno goščo kar v reko. Ribe so jo pile in se opijanile. OD JUTRA DO VEČERA Prejšnji torek se je ameriška filmska igralka Channing ločila od moža, češ da je bil z njo »možgansko' krut«. Vendar se je uboga revica kmalu potolažila: še isto popoldne je privlekla pred sodnika novega moža in se z njim poročila. Kaj počenja igralka Channing, nas seveda zanima: toliko kot lanski sneg. Toda v kratkem bodo bržkone »ugledni« časopisi in filmi prinesli njeno sliko in ljudje bodo zijali v zensko čudo, .ki se zjutraj loči in zvečer spet omoži. I javljajo v vsakodnevnem življenju. Enaka I redna posvetovanja bodo imeli tudi Saraga-lovi in Nennijevi poslanci v parlamentu. Ta poslednji sklep je posebno važen. Ker sede namreč socialni demokrati v Segnijevi vladi, se bodo z Nennijevimi poslanci posvetovali tudi o vladnih zadevah in o njih skupno odločali. Za zakonsike predloge, s katerimi se strinjajo, bodo v parlamentu glasovali tudi nennijevci. Tako so postali čez noč del vladne večine, na katero se bo Segni v parlamentu lahko oslanjal. Vaaen je tudi sklep obeh strank, naj se njuni pristaši posvetujejo ter sodelujejo sploh po vsej državi. Temu se je treba zahvaliti, da je milijonsko mesto Milan lahko te dni izvolilo župana in odbor, ki se bosta opirala na zanesljivo večino v 'občinskem svetu. Saragatovci so se namreč domenili z nennijevci, da bodo svetovalci obeli skupin »složno glasovali za mestne upravitelje. S tem sklepom se strinja tudi Kršč. demokracija, ki je doslej odločno odklanjala sleherno sodelovanje z Nennijevimi socialisti. Zgled Milana bo najbrž vplival na ninoge druge občine v državi ter tako dejansko vključeval nennijevce v Segnijevo vladno večino. To so dogodki, ki utegnejo malo po r.a-lem preobraziti odnos sil in politične razmere v Italijanski republiki. Dolžnost slovenskih staršev je, da vpišejo otroke v slovenske šole! V politiki Italije se pripravljajo velike spremembe Zakon 703 in naše občine Konec letošnjega maja je generalni komisar dr. Palamara raztegnil na Tržaško ozemlje italijansiki zakon štev. 703, iki nanovo urejuje občinske ter pokrajinske davke iu ki je v Italiji v veljavi že od leta 1952. Vse občine našega ozemlja so sredi poletja prejele od prefekture okrožnico, v kateri jih nadrejena oblastva pozivajo, naj poskrbe, da do 1. septembra občinski sveti izglasujejo določene člene tega zakona. In res so vse občine ta ukaz izpolnile, izjemo tvori le Trst, katerega občinski svet se zaradi znanih političnih zapletljajev ni mogel še sestali. Dr. Palamara je prve dnii septembra izdal drugi odlok, s katerim se rok podaljša do 15. oktobra, s čimer je seveda naredil uslugo tržaški občini. Zakon 703 uvaja v nekatere občinske dajatve bistvene spremembe. V današnjem člančiču se bomo omejili le na najvažnejše spremembe občinskih davkov, medtem ko bomo o davku, ki ga ljudje plačujejo pokrajini, pisali enkrat prihodnjič. Novi zakon spreminja predvsem užitnin-ski davek. Zakonodajavac je najbrž nameraval uvesti neki red v te dajatve in je zato predpisal za vse občine, ki po številu prebivalcev spadajo v isto vrsto, enake dajatve. Na splošno lahko trdimo, da se je davek na predmete široke potrošnje nekoliko znižal, medtem ko se je nanovo obdavčila cela vrsta drugih predmetov, kakor so n. pr. športni izdelki, krzna, radijske in televizijske naprave, tekoči plin, štedilniki itd. Po statističnih podatkih so naše podeželske občine imele največ dohodkov od davka na vino in druge alkoholne pijače. Po novem zakonu se bo davek na vino znižal od 18,75 lir na 8 lir za liter. Ker pa so vse slovenske občine na Tržaškem gospodarsko pasivne, jim zakon dovoljuje, da ta daveik zvišajo za 25%; v skrajnem primeru lahko zaprosijo nadrejena oblastva, naj jim dovole še povišek do- 50%. Ta davek bo potemtakem v naših občinah znašal največ 12 lir na liter. Razume se, da bodo vse občine trpele zaradi tega znatno škodo — nabrežinska n. pr. nad 4 milijone, zgoniška okrog 1 milijon, — vendar bi bila ta sprememba kljub temu koristna, če bii se zaradi tega dejansko znižale -cene drugih pre-dtnetov splošne potrošnje. Vse kaže pa, da je to le pobožna želja potrošnikov, poleg tega bo poslabšanje občinskega gospodarstva posredno le škodovalo Občinarjem. Velike občine, kakor je Trst, bodo zmanjšanje davka na vino morda na-diomestiie z nanovo vpeljanimi dajatvami, toda s tem ni še rečeno, da se bodo zrfižale cene predmetov široke potrošnje. Nekateri trde, da se bo z uvedbo novega zakona življenje celo podražilo. Do konca tega leta bo v vseh naših občinah in najbrž tudi v Trstu ostal užitninski davek nespremenjen, ker so občinski sveti iz različnih razlogov razpravo o novih predpisih zaenkrat odločili. Izjemo tvori le Zgonik, kjer je novi zakon stopil v veljavo 1. septembra. Zdi se nam, da tamkajšnji svetovalci niso ravnali pravilno, ko se jim je tako strašno mudilo z uredbo novih določil o mžitninskem davku. Zakon 703 nadalje znatno omejuje dohodke, ki so jih občine imele od prometnega davka (IGE). Medtem ko so sedaj prejemale 9/10 prometnega davka, jim po novem zakonu pritiče le 7.50 odstotka, to se pravi: od 1 milijona davka na promet je doslej šlo občini 900 tisoč lir, odslej ji pa pojde le 75 tisoč. Nabrežinska občina bo n. pr. zgubila približno 3 milijone lir letno. Res je, da so po novem zakonu vpeljali skoraj stoodstotne poviške davka na obrtni-ce in obrtna dovoljenja, na pro-sitorninski davek, na aparate za ekspres kavo ter na druge davke, vendar se bodo s tem naše občine obogatile le za nekaj deset tisočev, kar nikakor ne more nadomestiti milijonskih zgub na trošarini in prometnem davku. Spričo takega stanjia se bo današnje že tako težavno delo občinskih uprav znatno otežkočilo in bodo morali zalo naši občinski možje iskati nove? vire dohodkov, če nočejo zabresti v popolno odvisnost od prefekture, to je države, čemur bi se iz socialnih, političnih ter narodnih razlogov, če je le mogoče, morali izogniti. BOLJUNEC Po daljšem času moramo na žalost ponovno spregovoriti o- tukajšnjem kamnolomu. V sredo preteklega tedna je okrog poldne, ko v kamnolomu razstreljujejo mine, padla za neko hišo velika skala. Malo je manjkalo, da ni zadela poslopja, ker bi v tem primeru povzročila veliko škodo. Lastnik hiše ni dovolil, da bi delavci odstranili skalo, preden niso prišli orožniki in policija. Vse kaže, da se vodstvo podjetja enostavno požvižga na vse naše proteste in da trmasto vztraja pri starem. Kdaj bodo v tem kamnolomu uvedli vse varnostne ukrepe, ki jih predpisuje zakon? Zadnji dogodek jasno priča, da je današnje stanje nevzdržno. Oblastva morajo zato ukreniti nekaj zares učinkovitega, da se čimprej odstranita neznosni ropot in škodljivi prali ter preprečijo morebitne hujše nezgode. Upamo, da bo to pot strogo nastopila tudi policija, ki se je sama prepričala, kako so naše pritožbe utemeljene. ŠTIVAN Pred kakim dobrim tednom so ob levi strani stare ceste za Tržič začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo velike tovarne papirja, o kateri smo že večkrat poročali. Ker je tamkajšnje zemljišče močvirnato, ga morajo sedaj najprej utrditi in je v ta namen potrebnih mnogo tisočev ton kamenja. Šele nato bodo lahko začeli z gradbenimi deli. Naši kmetovalci se boje, da bo zaradi tovarne uničeno mnogo- zemlje, ki jo je s pomočjo države pred nekaj leti bonificiral devinski princ. Zaenkrat pa so začeli z deli na zemljišču, ki ni bilo bonificirano. Novo industrijsko podjetje bi prav radi iz srca pozdravili, če bi bili gotovi, da ne bo služilo v raznarodovalne namene. Bojimo pa se, da bodo tu zaposleni predvsem Istrani, ki sedaj životarijo v bližnjem begunskem naselju. GLASBENA SOLA SPM V TRSTU Vpisovanje lanskih in novih gojencev se začne v ponedeljek, 17. .septembra. Gojenci se vpisujejo vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v šolskih prostorih v ulici Machiavelli 22/11. Poučujejo, se: klavir, violina, harmonika, orkestralni instrumenti in glasbena teorija. Marijino slavje na Opčinah Preteklo nedeljo popoldne je bila na Opčinah običajna skupna proslava v čast fatiui- gotovo še ostrejša od lanske, in sicer zaradi tega, ker bodo komunisti storili vse, da si zopet priborijo večino, ki so jo pri lanskih volitvah izgubili. Da si priborita naklonjenost delavstva, sta CIGL in UIL poslali ravnateljstvu pismeni predlog naj izplača delavcem letne nagrade 100 delovnih ur. Nočemo soditi, ali je modro prihajati tik pred volitvami na dan s takimi predlogi; mnenja pa smo, da bo zrelo delavstvo znalo samo o tej stvari najbolje soditi. RAZSTAVA IZ 18. STOLETJA Deželna uprava je sklenila, da ostane razstava iz življenja na Goriškem v 18. stoletju odprta do konca t. m. Tako jo bodo obiskali lahko tudi še vsi oni, ki si je doslej iz eneia ali drugega razloga še niso mogli ogledati. OBVESTILO BEGUNCEM V sredo, 19. septembra, ne bo ob 8,30 del'l ž*vež beguncem, ki no dobili že zadnjič podporo po abecednem redu od A do L. Ostati prejmejo ži ež v čertek, 20. sept mbrai, ob 2,30. Vsi na) e zgla i}> naravnost v sklad šču v ul. S. Gabrie’e Marijan Komjanc PODBONESEC Podbonesec (Pulfero) je naselje 10 do 12 hiš v gornjem kotu nadiške doline, na cesti, ki čez državno mejo pelje v kobariški kot. Ta skromna a čedna vasica je tudi središče občine. Podbonesec je postal samostojna občina leta 1929, ko so fašisti združili občini Tarčent in Konec. V Podbonescu imamo same gostilne, trgovine in razne urade. Vas je romantična in zelo privlačna za turiste; zato vidiš tu ob nedeljah in praznikih številna vozila iz Furlanije, Trsta in Gorice. Da bi nase vzbudili še večjo pozornost, so naši trgovci s pomočjo in podiporo deželnega turističnega odbora organizirali za soboto zvečer in vso nedeljo, 1. in 2. septembra, velik festival, ki je sijajno uspel. Prirediteljem fo pomagali videmski dnevniki, ki so ves teden vabili ljudi v Podbonesec, kjer naj bi bili ples, sirečolov in umetni ognji in kjer naj bi turistom bile na razpolago slavne nadiške gubance, okusne ronske breskve in druge zemelj sike dobrine. Da bi zabrenkali tudi na domoljubno struno, so naznanili, da bodo ves izkupiček festivala uporabili za po- Boji so trajali pet dni. Šele ko je francoski generali Broussier spiravil konjenico in lopove po pobočjih Nanosa in Golega vrha čez Žingarico na vzhodno stran Razdrtega, je major Cazzano uvidel, da ni rešitve. Vendar je odbil vse pogoje za častno predajo. Sele ko je peti dan razdelil do smirti utrujenim brambovcem zadnji hleb kruha in niso več v trdnjavah imeli kaplje vode, je Mac-donaldu poslal ponudbo za predajo. V nedeljo zjutraj je avsitrijska posadka z godbo spredaj korakala iz utrdb v Razdrto. Francozi so z občudovanjem gledali razcapane vojake in se čudili, kako je moglo nekaj bataljonov slabo oboroženih brambovcev pet dni ustavljati francosko armado. V Razdrtem so naše brambovce razorožili in začela se je žalostna pot v ujetništvo v Palmanovo. BESEDA NI KONJ Okoliški bataljoni so se še nekam junaško postavili in reševali vojaško čast tržaškega podeželja, če že ne mosta. Zato so jo .pa tudi pošteno skupili. Ko so Francoizi sredi maja leta 1809 zasedli naše kraje, niso mogli dovolili, 'da bi jim za hrbtom grozila kaka nevarnost. Ko so se brambovski bataljoni, posebno po porazu pri Razdrtem raztepli, so avstrijska oblastva znova podžigala prebivalstvo, naj se dvigne kot »črna vojska« pro-tii Napoleonu. Kranjski deželni glavar grof Brandis je 12. maja istega leta razširil po vsem Primorskem poziv na »črno vojsko«. V navodilih je bilo tudi rečeno, naj si vsi moški oid 16. do 50. leta pripravijo šest do sedem čevljev dolge in tiri palce debele kole, da bodo z njimi udrihali po Francozih; kdor se pa bolj spozna na vile, kose, ali celo na Ikakšno puško, naj kar s tistim orožjem pride k brambovcem. V iimenu cesarjevega brata Janeza so posamezna poveljstva tudi v slovenskih proglasih obljubljala, da si bo i stavitev spomenika padlim vojakom občine, ki jih je čez 200. Ondotni prebiva Lei so namreč tako revni, da niso mogli doslej postaviti niti skromnega spomenika padlim za domovino. Na tako vzpodbudno vabilo smo se odzvali tudi mi ,in se odločili za nedeljski popoldanski izlet v prelepo vas. Ker je po lepi asfaltirani cesti proti Podbonescu drdrala nepretrgana veriga vozil, bi bila vožnja na kolesu nevarna. Zato- smo se raje peljali na avtobusu, ki je neprenehoma vozil iz Čedada. Podbonesec je bil tako natrpan tujcev, da nismo mogli iztakniti niti kotička, kjer bi lahko sedli h kozarčku dobrega vina. Razgovarjali smo se z domačini in gosti iz kobariškega kota, ki jih je bilo veliko. Opazili smo, da so domačini ogorčeni, ker so prireditelji izrabili spomin na padle vojake v čisto dobičkarske namene, saj so ta dan priredili celo ples, ki je koristil le gostilničarjem. Pokazali so nam spomenik padlim iz bivše ronske občine, ki stoji na občinskem domu, ter nam povedali, da je tudi v Tarčentu velik in zelo lop spomenik vsak prostovoljec po končani vojni smel služiti kruh s kakršnimkoli delom. Kajpak so bile take obljube tudi za naivnega zemljana preveč voitle, da bii si kdo zaradi njih in cesarjeve zvestobe urezal gorjačo in lomastil po francoskih bučah. Spravili so skupaj le nekaj sto mož. Napoleonov oklic pa je že 14. maja ukazoval, da se razpušča deželna hramba. Kdor izmed brambovcev se ne bo v štirinajstih dneh vrnil na svoj dom, mu bo nova oblast zažgala hišo in zaplenila premoženje. Od graščinskih g os p o sik je nova vlada zahtevala popis vsdh brambovcev, ki so bili vpoklicani, in je ostro zažugala njih družinam, če bi se član — brambovec ne vrnil domov. V Ljubljani so Francozi iztaknili zaloge obleke in opreme za brambovske bataljone. Vse to blago je mestni birič na javni dražbi prodal po ukazu maršala Marmonta. V Trstu so se pa še bolij tresli, ker je vladni komisar Joubert zagrozil, da ho vse mesto zažgal, če se mu ne predajo brambovski bataljoni. Razume se, da so se brambovski »Žolnirji«, kakor so tedaj imenovali vojake, potuhnili in na skrivaj odšli na svoje domove, Tako ni bilo treba ne topov ne pušk, samo francoske zvitosti in ostrih besed, pa je »črna vojska strica Janeza« zginila. Kakšen strah so vlili lepaki in oklici s prižnic, je jedrnato povedal neki brambovec tam iz Brega, ki se je vrnil iponoči domov, treščil v kot svoj junaški kllobuk ter dejal: »francoske besede niso konj«; marveč kaj hujšega, si je mislil. Kolo zgodovine se pa vedno siuče. Tako so tudi Francozi spoznali, da je beseda res včasih še manj kot konj. Ruska zima in daljna stepa pod Moslk.vo s'a leta 1813 premagali tudi Napoleona. Francoska vojslka se je umikala tuidii iz Ilir- /a padle te bivše občine. Ljudje se vprašujejo, ali je res sedaj potreben še tretji spomenik! Vsekakor je festival sijajno uspel. Občinstva je bilo še preveč, saj je celo zmanjkalo jedače in pijače. Trgovci so napolnili žepe in si veseli manejo roke, padli vojaki pa bodo najbrž še dolgo čakali na tretji spomenik. Po-dbonešlki župan Blazutič, mesar in bivši goreči skvadrist, bi se moral z enakoi vnemo zanimati ne le za koristi podboneških trgovcev, ampak tudi za kričeče potrebe ljudstva te revne občine. SPET MEBJASCI , V šentlenartski in šempetrslki občini so se spet pojavili merjasci. Ljudje so se že oddahnili, misleč, da je ta nadloga odšla v druge kraje. Toda pred nekaj dnevi, ko so se lovci podali pod Staro goro, so nekateri izmed njih proti jutru opazili večjo skupino merjascev, ki so jo lomili proti dolini. Lovci so na merjasce sicer streljali, a jih niso zadeli. Ta vedno lačna žival je naš?mu ljudstvu napravila že irelo veliko škode na poljskih pridelkih. Lovci pa ne bodo odnehali m bodo prej ali slej nadležne živali večinoma postrelili ali jih pa pregnali daleč od naših hiš in polj. škili dežel, o katerih je Napoleon zapisal, da bodo za večno pridružene njegovi kroni. Ta »veeno« je pa trajal za Tržaško le od maja 1809 pa do 8. oktobra 1813. Ta dan so se Francozi pri Sv. Justu na gradu podali. Pri preganjanju Francozov so se spet izkazali brambovci iz Istre in Brežani, ki so avstrijskemu stotniku Lazariču pomagali čistiti francosko vojsko. Ljudstvo je bilo namreč jezno zastran velikih »frajnkov« ali davkov in hude vojne službe. Ko je francoski orel odletel z naših krajev, se je prikazal na obidk v Trst tudi cesar Franc. Leta 1816 je potoval v kočiji iz Gorice na Tržaško. Pri Sv. Križu so njemu na čast postavili na obeh straneh stare ceste dva kamnita stebra s cesarskim ptičem na vrhu. Tu so cesarja 'iin spremstvo pričakovali tržaški odličniki. V prvi vrsti je pa stal obnovljeni domači slovenski bataljon v paradni uniformi, ki ga je cesar pohvalil. »BACOLI« JIH JEZIJO Od takrat se je začelo tudi najprej liho, potem pa vedno bolj odkrito nasprotovanje meščanov proti okoliškemu bataljonu. Malo dušika tej jezi sio dali strupeni meščani, ki so za kakim križanskim brambovcem siknili psovko »bacolo« (ščurek), ker so brambovci nosili črno-rjavo uniformo. Ta jeza je imela svoje posebne izvirke. Vlada je že leta 1836 spet organizirala okoliški bataljon kot nekako deželno stražo. V mestu so jo uradno imenovali »guardia ci-vica-territoriale«. Delila se je v šest čet, za vsak okoliški mestni okraj po ena. Moštvo je bilo sestavljeno povečini iz okoličanov Slovencev, le častniki so bili tržaški meščani. Ta mestna ali deželna straža je bila vojaško organizirana. Skrbela je za varnost v predmestjih in v mestni okolici. Naši predlniki so po starem imeli navado, da so v vsaki službi, kjer so besedo dali, tudi vestno opravljali svojo dolžnost. Tržaški meščan, v čigar žilah je že tedaj iplala mešana kri, je pa vedno bil šviga-švaga. Enemu je dal besedo, za drugega —'če ie neslo — je pa delal. (Dalje) R. B. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Vzgajajo nam morilce in bedake Vsakokrat ko grem mimo tiste ograje iz desk, ki zapira pločpik ob bodočem nebotičniku v ulici Car-ducci, mi pritegnejo pogled velikanski živopisami filmski lepaki, s katerimi je vsa ograja prelepljena Največkrat kažejo človeka, ki meri s pištolo v bliž-njika ali se sklanja še s kadečim, se samokresom v roki nad ubitega, ali ko je pravkar zadel nekoga s pestjo v obraz^Ne manjka seveda tudi prizorov, ki prikazujejo nasilje nad ženskami ip podobno. Vse to je naslikano grobo in brez okusa, a zelo nazo -no in realistično. Pogled na te lepake me vsakokrat pretrese, a je vendar nadvse poučen. Kaže 'namreč, kaj nam nudijo v kinematografih in česa se lahko nauči naša mla-dipa iz filmov. .Lastniki kinodvoran se izgovarjajo, da so filmi pač izdelani po okusu občinstva in. da ljudje hočejo take filme. In res se mi je že večkrat zgodilo, da sem našed pri predvajanj« kakega resnično dobrega, umetniško ip etično neoporečnega filma dvorapo napol prazno, ali pa sem moral poslušati za hrbtom zasmehljive opazke razočaranih gledalcev, ki tol rajši gledali streljanje med gangsterji in druge; take zanimive prizore. Slabi filmi so pajbrž že toliko pokvarili okus občinstva, da ne zna več ločiti med dobrim in slabim. 2E SKVARJENI OKUSI Zanimivo je, da se pajbolj jeze na dobre filme prav tisti, katerim so taki filmi najprej namenjeni: delavci ip mladina. Človek postane zato žalosten, ko sliši, kako prav delavci pajbolj zabavljajo čez take dobre, človeško vzgojpe predstave. Uživajo pa ob bedastih ali okrutnih ameriških filmih, kjer igrata vlogo »sex-apeal« in pištola. Slabi filmi so v teku desetletij že toliko skvarili okus ljudi, da pe vedo več, kaj je lepo in dobro. Žrtev takih filmov so predvsem, mladi ljudje. Pri gledanju takih divjaških filmov pridejo do prepričanja, da se dajo življenjski problemi rešiti s streljanjem in da so roparji ali gangsterji največji moderni junaki. Naučijo se občudovati nasilje in si zaželijo, d'a bi bili podobni svojim filmskim jupakom. Odtod toliko fantov v ozkih ameriških hlačah iz grobe modre tkanine in v temnih kvadriranih srajcah s skoro do komolcev p odvihanimi rokavi. Toda taka mladina se ne zadovoljuje s tem, da je 'e po zunanjosti čim bolj podobna filmskim gangsterjem ali njihovim prijateljicam. Mladi fantje začno pospematj ameriške roparje tudi v obnašanju in govorjenju. Pripravljeni so vsak hip koga udariti v obraz, največkrat seveda takega, ki je telesno šibkejši od njih; z rokami pa sploh ne vedo več kam drugam kot v hlačne žepe. Neprestano zmiga-vanje z rameni spada ravno tako k »stilu« in čim večja nerodnost ip pevljudnost tudi. Prave junake pa se počutijo šele takrat, kadar pridejo do pištole. In ko jo imajo enkrat v hlačnem žepu, jo tudi prej ali slej uporabijo, če ne pride seveda že prej do kake nesreče. Tako se je pedavno zigodilo nekje v Italiji ,da sta našla fantička pištolo svojega starejšega bratargangsterja ter se z njo toliko časa igrala, dokler se ni eden, smrtno zadet zgrudil. KAJ PREDVAJAJO Ideal deklet, ki hodijo gledat take filme, pa postanejo ljubimci z avtomobili pajmovejših serij ali gangsterji-junaki, ki se znajo hrabro spopasti na strehah s policijo, potem ko so oropali kako banko. Morda se dekleta tega same ne zavedajo, a v pjih vendarle tli želja ,da bi imela prijatelja s takim avtomobilom ali s pištolo v enem hlačnem žepu, v drugem pa šop malomarno zmečkanih dolarskih bankovcev. Morda bo kdo rekel, da je vse to pretirano, toda treba je le pogledati na programe kinematografov! Dne 11. t. m. so p. pr. predvajali y Milanu 60 gang-strskih in dtugih filmov, ki so prikazovali nasilje, umore, uboje, rop in podobpo z naslovi kot p. pr. »Groza vozi po avtomobilski cesti«, »Ne iščite morilca«, »Strel s pištolo« m tako dalje. Tako je vsak dan tudi pri pas. PONEUMNJENA MLADINA Tako ameriški film1 dan za dnem, leto za letom moralno zastruplja in poneumlja našo mladino. Uči jo, da je uporaba nasilja moderno junaštvo, da je pištola v hlačnem žspu nekaj nujno potrebnega, da človek »impopira« samo s predrzpim in prezirljivim vedenjem in da je življenje vredno, da ga živimo, samo če se lahko prevažamo v dolgem blešče- čem 'avtomobilu. Tak filpi uči pašo mladino naj-ostudnejšega materializma, ker ji jemlje vse ideale razen avtomobila ip dolarja. Napravlja jo brez posluha za vse lepote in vrednote življenja, ki jih ni mogoče kupiti z denarjem. Zato so taki ameriški filmi, ki jih je neprimerno več kot dobrih, prav tako pevarni kot najbolj prevratne ideologije, ker uničujejo zlasti v mladem rodu moralo ter ga navdajajo z nezadovoljstvom jp mržnjo do vsega, kar mu je pa/poti do lahkega in uživanja polpega življenja im z mržnjo tudi do staršev. Uči jih prezira in mržnje do domovine, ki jim pe more nuditi tega, kar nudi mlademu človeku »Amerika«. Ip tako se vzbudi v mladih ljudeh želja, da bi obrnili domovini hrbet, da bi si izbrali »novo domovino«, v kateri upajo najti lagodnost ip užitke, ki jim jih »stara« pe more nuditi. Seveda so potem razočarani ,zakaj take »pove domovine« ni nikjer na svetu razen v ameriških filmih; a tega jih je sram priznati ,in tako živijo dalje z velikim razočaranjem in neutešenostjo v sebi ter postanejo lahek plen političnih demagogov in totalitarizmov. E. Z. Stefano Terra je ime, ki se ga morda kdo spominja še jz burnih dni leta 1953, iz dni tržaške kri- I ze. Takrat je bil dopisnik pekega italijanskega lista v Jugoslaviji. Kot tak se je udeležil tudi velikega | partizanskega shoda na Okroglici. Tam pa so ga prijeli in (porinili čez mejo, ker je v gneči baje pre-vsiljivo z rokami dvoril nekemu slovenskemu dekletu, ki miu je zato primazala zaušnico, nakar se je razburil in začel zabavljati. Kmalu potem je objavil potopis iz Jugoslavije, v katerem si je privoščil slovenska dekleta. Za njegovim sramotenjem pa je bilo dobro čutiti jezo in razočaranje. (Najbrž se mu pa s tem jeza še ni ohladila, saj je objavil pred kratkim pri založbi Bom-piapi roman z naslovom »Trdnjava Kalimegdan« (La fortezza del Kalimegdan), v katerem si spet privošči slovenska dekleta. V romanu popisuje dogodivščine časnikarja, ki išče po glavpih mestih na Bližnjem vzhodu ip pa Balkanu sled za pekim človekom. To mu omogoča, da lahko popisuje zanimivo okolje ip pustolovščine svojega junaka. Naslov se nanaša na Beograd in tamkajšnji park, urejen na kraju nekdanje turške trdnjave, ki se je imenovala Kalimegdan. V Beogradu ima njegov junak prilož- Avgust Černigoj o svoji umetnosti Naš tržaški slikar prof. Avgust Černigoj, ki je nedavno tega razstavljal v Kranju, je sedaj prenesel razstavo v Maribor. Ljubljanski kulturni štirinajstdnevpik »Naši razgledi« je prinesel v zadnji številki (25. avg.) razgovor z pjim. Povedal je, da je prvikrat razstavljal v Ljubljani že leta 1925. Zdaj je razstavljal v Ljubljani že petič. Slikarstvo in grafiko goji povsem vzporedno in enakovredno. Od takrat, ko je pred leti opustil kopstruktivizem, je spet našel pot pazaj k slikanju na platno v klasičnem smislu, seveda z vsemi možnimi izumi. »To, kar sem razstavljal zdaj v Ljubljani, bi označil za postkubistično pojmovanje,« je rekel. »Iz realnega sveta odhajam v abstraktni, se pravi, težim za tem, da oblikujem nov izrazni jezik ip preko njega pridem do popovne kopkretnosti, čeprav mefiguralnega značaja. Seveda izhajam vedno iz narave, predmet je vselej moj objekt. Vendar pa ne mislim s tem svojim novim izrazom ustvariti samo neko dekorativnost, ampak doseči pov svet, ki je prav tako realen, samo da je osvobojen preteklih oblik. Gledalec tako doživi novo kopkretnost, kot recimo neko muzikalno etudo.« Zagotovil je, da ne gre za pikak larpunlartizem ampak le za izraz sodobpega sveta. »Mi stremimo za tem, da čim enostavneje izražamo povi pojav prostornosti in barve v soddbpem likovnem svetu. Glavno, za čemer težimo, je prostor. Ce je impresionizem dognal svetlobo v slikarstvu, sodobno slikarstvo išče predvsem prostorpost.« List objavlja tudi nekaj Černigojevih reprodukcij. KULTURNE VESTI Slovenski umetnostpi kritiki piso zadovoljni z reprezentativno razstavo sodobne jugoslovanske u-metnosli, ki je zdaj odprta v Ljubljani in' ki niaj bi krožila po raznih italijanskih mestih, da bi seznanila italijansko javnost z delom jugoslovanskih u-me'.nikov. Zadovoljni niso niti z izborom umetnikov, ki so zastopani na razstavi niti z njeno kvaliteto. V zadnjem času so postali pozorni pa prekrasne freske iz 16. stoletja, ki so jih svoj čas odkrili v cerkvici sv. Ahaca nad Senovim na Dolenjskem. Skrite so bile pad votlim stropom in doslej se ni nihče zanje brigal. V cerkvici je zdaj vtoska klet. Ljubljanski Mestni muzej bo skušal rešiti tudi dragocene freske v »lutrovski kapeli« na gradu v Sevnici, ki so bile dozdaj tudi pozabljene. Skupina pisateljev iz Jugoslavije bo obiskala Sovjetsko zvezo. Slovenske pisatelje bo zastopal Ivan Potrč. Vrnili bodo obisk sovjetskih pisateljev. V Rusiji bodo ostali kakih 20 dni. Jugoslovanski umetniki, ki razstavljajo pa beneški Bienpali, so bili povabljeni, naj bi priredili razstavo v Amsterdamu na Holapdskem. nost spoznati slovensko dekle, hotelsko sobarico, ki se mu naravnost vsiljivo ponuja. Ce je imel res toliko uspeha pri slovenskih de kletih, kot se baha, bi lahko bil vsaj toliko viteški, da jih pe sramoti. Zdi se pa, da izvira vse njegovo sramotenje iz velikega razočaranja, ki ga je moral doživeti bodisi na shodu na Okroglici ali še kje drugje. V bistvu zelo malenkosten človek brez humorja. Najbolj čitan pisatelj Pred leti je bij vsemu svetu zpan angleški pisatelj Conam Doyle, ki je ustvaril lik slavečega detektiva Sherlock Holmeisa. Danes ga je pa po vred-posti ip zanimivosti izpodrinil francoski pisatelj Georgea Siimanon. Tega štejejo danes meri pisatelje, čigar kpjige detektivske vsebine najbolj berejo po svetu. Simenonovi policijski romani niso samo kake razburljive zgodbe, ampak imajo tudi svojo umetniško vrednost. Preden se je pisatelj uveljavil, je moral prehoditi itežko, trnjevo pot, kar se odraža tudi v njegovih spisih. Rojeni je bil pred 53 leti v Liegu kot sin revne družine. Kmalu je ostal brez očeta .Zapustiti je moral šole ip se vdinjaiti kot prodajalec v neki knjigami, da je pomagal družini. Ker je imel dosti prostega časa, je začel knjige kar s kraja prebirati. Imel je sedemnajst let, ko ga je sprejel neki urednik v službo kot pomagača. Polagoma je začel pisati kratke zgodbe iz malega 'domačega okodja, a vse tako živo in preprosto, da so bralci v glavnih junakih videli sami sebe. Ko si je prihranil nekaj denarja, ga je zamikal Pariz. Tu je našel založpika, ki mu je plačeval po pet stotink od' vrste za kratke romane. Delal je po štirinajst ur dnevno in je toliko napisal, da si je nahranil lepo vsoto ,ki mu je omogočila, da je šel po svetu. Na potovanjih si je nabral toliko spovi, da ga ni domišljija piti minuto več pustila pri miru. S Ta-hitskih otokov se je nenadoma vmil v Pariz. Kupil je pisalni stroj in začel pisati — ne več pod izmišljenim imenom Sim kot doslej, ampak kot Sl-menop — daljše to poglobljene policijske romane. Ustvaril je lik policijskega nadzornika Maigreta. Ta je dobričina in dober poznavalec ljudi. Zločince zasleduje in jih s svojo dobroto ujame in spreobrača. Maigret je postal kar živ in ga poznajo po vsem svetu. Simenon si j»e pridobil ugled in denar. Njegovih 164 romanov in nad' 200 povesti je priča neverjetne pisateljeve delavnosti. Vsak dan napiše po eno poglavje romanov. Simenonova dela prevajajo stalno in sproti v 27 jezikov .Toda njemu ni na tem, da toliko zasluži, 'ampak bi rad, da hi se uresničila napoved velikega pisatelja Gidea, ki mu je rekel: »Vi ste prvi resnično poljudni romanopisec širokih množic vseh narodov; postali pa boste lahko pravi, resnični romanopisec, ip sicer eden pajvečjih na svetu.« GOSPODARSTVO GROZDJE SE ZORI: UŽIVAJMO GA! Vsi ljubimo grozdje, ki je za nas zdravilna ter popolna hrana. Grozdna jagoda sestoji iz lupine, mesa in soka ter iz grozdnih zrn ali pečk. Te vsebujejo mnogo čreslovine in niso prebavljive. Grozdna lupina pa je večinoma prebavljiva; vsebuje mnogo kvasil, ki so podobna kvasilu za kruli, oziroma testo, in razne vitamine. V glavnem pa je lupina sestavljena iz celuloze. Vse sorte grozdja seveda nimajo enako debele lupine, saj je ta pri odličnih namiznih sortah grozdja zelo tanka. Najvažnejši del jagode pa je njeno meso, ki predstavlja 85% jagode. Vsebuje od 65 do 85% vode, 12 do 30% sladkorjev, okoli 1.1 % beljakovin, 1.4% maščob in okoli 0.5% pepela. V jagodi imamo torej skoraj 4/5 vode, ki pa ni talka, kakršna je tista iz vodovoda. Jagodova vodia je živa in vsebuje veliko število razstopljenih snovi, ki jih znanstveniki polagoma odkrivajo. Za gozdni sok so bistvene važnosti sladkorji, ki mu dajejo, prijeten ter sladek okus. Ta sladkoba nikdar ne odbija, ker je sladkor tesno povezan s kislinami, ki sladkobo raznežijo in poživijo. Razmerje med sladkorji in kislinami je odvisno dozorelosti grozdja. Bolj dozorelo grozdje vsebuje več sladkorja in manj kislin ter narobe. V grozdnem soku je več sladkorjev, toda glavna sta sadni in grozdni sladkor. Človeško telo z lahkoto vsrka ta sladkorja in ju presnovi, tako da se prav kmalu spremenita v energijo. V 1 kg zrelega grozdja je približno 200 gramov sladkorja, iz katerega dobi telo 800 kalorij, to se pravi več kot iz 1 1 mleka. Vse te kalorije oziroma energija pa ne koristijo samo mišicam, temveč vsem človekovim organom (tudi srcu). Grozdje pa ni samo vir moči in s tem dopolnilo naše prehrane, temveč je tudi hitro delujoča ,in učinkovita hrana, ki krepi in osvežuje od dela utrujenega ročnega in umskega delavca. Ta lastnost grozdja izvira iz sorazmerno majhne količine beljakovin in maščob. Od soli najdemo v grozdnem soku predvsem spojine s fosforom in kalijem, nato pa spojine z apnom, natrijem, klorom, železom, bakrom, manganom itd. V grozdju so tudi našli celo vrsto vitaminov: od vitamina A, raznih B in C do PP. V starih časih sta človeški nagon in tisočletno izkustvo videla v grozdju le zdravilo, danes pa se razvija že posebna stroka zdravilstva, tako imenovana ampeloterapija — zdravljenje z grozdjem — ki ugotavlja zdravilne učinke grozdja. Z grozdjem zdravijo predvsem želodčne in črevesne bolezni, kot sta zaprtost in zapeka. Zdravilno, vpliva tudi na jetra in ledvice. Z grozdjem zdravijo danes mnoge bolezni, ki so odvisne od presnavljanja. Grozdje mora seveda biti zdravo in popolnoma dozorelo. Použiti je treba vse dele jagode, torej tudi lupino in grozdna zrna. Jagode moramo zdrobiti ter jih dobro prežvečiti. Najboljše je seveda! grozdje izbranih namiznih sort, ki jih tudi v naših krajih čedalje več gojijo. Privoščite grozdja predvsem otrokom! Prijalo jim bo najbolj zjutraj po zajtrku. Privoščijo pa naj si ga tudi odrasli! ČEBULA IN KALIJEVA SOL V pokrajini Parma je kmetijsko nadzor-ništvo izvedlo pri čebuli razne poslkuse gnojenja. Temeljno gnojenje na ha je bilo 8 q superfosfata, 320 kg žveplenokislega amoniaka, 130 kg apnenega solitra ter 270 kg apnenega solitra za navrhno gnojenje. Nekatere parcele so bile gnojene dodatno še z 200 kg kalijeve soli, druge pa s 400 kg istega gnojila. Parcele z 200 kg kalijeve soli so dale v srednjem pridelek, višji od 21 q čebule, parcele s 400 kg pa več ko 36.5 q. V zadnjem primeru se je zaradi bogatejšega gnojenja s kalijevo soljo zvišal čisti dobiček za 52.000 lir. Naši kmetovalci in vrtnarji mnogo premalo upoštevajo koristnost kalijeve soli, drugače ibi je več kupovali in bi dosegli višje pridelke. 8-TEDENSKI PIŠČANEC = IV2 kg Reja piščancev v baterijah (ihroilers) se je razvila že v pravo industrijo. Kot smo či-lald v našem listu, bodo na perutninski farmi v Latini zredili za zakol vsak) dan 10.000 piščancev. Ti so v 10 tednih godni za zakol. Kot vsaka industrija hoče tudi ta to dobo sedaj skrajšati. Na dveh ameriških univerzah (Delaware in Maryland) so o tem delali poskuse in sedaj so znani zaključki enoletnih poskusov na univerzi v Delaware. Tu so redili neko izbrano vrsto piščancev, jo krmili s posebno hrano ter dosegli pri 8 tednov starih piščancih težo 1 in 1/2 kg. V srednjem so piščnci použili manj kot 3 kg krme, kar pomeni da sta za 1 kg žive teže potrebna dva kg krme. Ta uspeh so dosegli s tem, da so krmo obogatili s kalorijami, in Sicer so premešali med krm,o goveji loj in ovčjo ter svinjsko mast. V celoti je bilo v krmi 12% maščob. Uspeli zaenkrat še ,ni prodoren: posrečilo se je sicer skrajšati dobo reje in tudi znižati količino krme, a zaužita krma je dražja. Poleg tega ni mogoče držali Velikih zalog lake krme, Iker se kmalu pokvari. Zaenkrat pripravljajo tako krmo samo za dobo nekaj dni. — Znanost pa bo gotovo kmalu premagala tudi to zapreko. NOVO UMETNO SLADILO Poleg medu in sladkorja poznamo kot sladilo še saharin, ki je mnogokrat slajši od sladkorja, a ne vsebuje nobenih redilnih snovii, in ki končno pusti nekak grenak okus. Sedaj se naun obljublja novo sladilo, ki ima čistejši in nežnejši okus kot saharin. Imenuje se »natrijev cikla,mat«. V nasprotju s saharinom se novo sladilo lablkio uporablja tudi za kuhanje, oziroma sladkanje kompotov itd. Ciklama! pa je za polovico manj sladek kot saharin in je zaenkrat tudi dražji. Izdeluje ga neka tvornica v Rotterdamu na Holandskem. J TOVARNA tP%'mcie KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje i t d. Izvrši vsako delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. V CŠportni pregled ODBOJKA Tekme za svetovno prvenstvo odbojke, ki se odigravajo v Parizu, se počasi bližajo koncu. Najresnejši kandidat za končno zmago je Češka, ki v finalni skupini ni izgubila niti ene tekme in je zato na čelu lestvice s 6 točkami pred' SZ, Romunijo in Bolgarijo. Moštvo ZDA je precej razočaralo ljubitelje tega športa, saj je bilo že trikrat poražena Jugoslavija nima sreče, ker kljub velikim naporom in izredno dobri igri doživlja samo hude poraze. Jugoslovanskim odbojkarjem je uspelo premagati le Madžarsko s tesnim izidom 3-2. V tolažilni skupini se dobro uveljavlja Italija in sicer po zaslugi jugoslovanskega vaditelja Trinajstiča. Trenutno je Italija na drugem mestu: prva je Brazilija. V finalni skupini ženskega prvenstva vodi SZ. Sledita ji Češka tn Romunija. NOGOMET V prijateljskem srečanju je Jugoslavija z lahkoto premagala državno moštvo Indonezije z izidom 4-2. Gledalci pa niso bili zadovoljni z igro, ki so jo pokazali Jugoslovani, kajti vsi želijo, da bi se »plavi« dobro izkazali na olimpiadi. Italijanske enajsto-rice so v nedeljo poslednjič preizkusile svoje moči, kajti 16. t. m. se začnejo tekme za nogometno prvenstvo. Zanimiva so bila srečanja najboljših moštev, ki so z nakupi novih igralcev ter s prodajo starih popolnoma spremenila svojo sestavo. Fiorenti-na, letošnji italijanski prvak, je zaigrala neodločeno (3-3) z Milanom. Isti izid sta dosegli Roma in Juventus. Avstrijski Wacker pa je ostro porazil milanski klub Ipter (3-0). Triestina je z Reggiano zaigrala neodločeno (0-0). Ti izidi seveda ne morejo pokazati dejanske moči enajstoric, kajti vsa moštva so v nedeljo nastopila v nepopolnih sestavah. MOTOCIKLIZEM V Monzi je bila zaključna motociklistična dirka narodov, ki je obenem, veljala za svetovno prvenstvo. Doseženi so bili odlični uspehi v vseh kategorijah. Italijanske znamke so se uvrstile na prvo mesto. 'Ubbiali je pa vozilu MV zmagal tako v kategoriji 125 oc kot v kategoriji 250 oc; Liberati in Duke sta na motorju Gilera zmagala v kategoriji 350 oc oziroma 500 oc. Po zaslugi Milanija se je Gilera dobro izkazala tudi na dirki s prikolico. Novi svetovni prvaki so: Ubbiali (125), Ubbiali (250), Uomas (350), iSurtees (500) ter Noti (prikolice). Končna lestvica motornih znamk j.e naslednja: M V (125, 250 in 500), Guzzi (350) in BM,W na dirki s prikolico. ATLETIKA V Oregonu (ZDA) je 24-1 etn j Američan 0’Brien sunil kroglo 19,05 m daleč in s tem postavil nov svetovni višek. Ameriški atlet, bodoči olimpijski zmagovalec, je letos v polni moči, saj je že šestkrat v sedmih mesecih popravil rekord v lej disciplini. Strokovnjaki sodijo, da je la svetovni višek najboljši atletski uspeh vseh časov. Na Švedskem je na mednarodnem srečanju Anglež Pirie premagal slavno madžarsko trojico Roszavoelgy, Tabori, Iha-ros in dosegel v teku na 3000 m nov svetovni čas. ki je 7’52”8. JADRANJE V neapeljskem zalivu so se zaključila tekmovanja za svetovno prvenstvo jadrnic. Zmagala je italijanska jadrnica Merope lili s posadko Straulino-Rode ter si tako osvojila svetovni naslov. Na drugo mesto se je uvrstila ameriška jadrnica North Star H, na tretje pa kubanska Kur.ush IV. Italijansko moštvo je osvojilo tudi evropsko prvenstvo. TAD P RA3- TODA* SREČO IMATA,**® DA SEM SLIKAL VAGINO RLlCA' NTE ..SICER SEM 5,1 PA W^AT3 Ml • SLU, DA BOSTA OBTIČALA IN < DA VAJU BOM MORAL SE r% > -REŠEVAT I... /w*n,— HVALA Tl LAROTNIR, DA St NATO REŠIL,, ’ TODA NAJIN CILJ NI DOSEŽEN IN Ml s DVA GREVA v— l NAPREJ. J VAT PA VAMA TE? TEZO v-VOHATA? J NO, KAT PA ZIJATA? MAR STA RES MISLI L A, DA BOM OSTAL TAM NO, RAJ PA ZIJATA? MAR S MISLI L A, DA BOM OSTAL NA TA VRH? HAN AH A! STOPI= MO NO OHOLI TE SHALE, NE" HAT VAMA BOM POR At AL HVALA Tl, LA DA St NATO ■ TODA NATI NI DOSEŽE s DVA OREV l NAPREJ VAT PA VAMA TE? TEZO v-VOHATA? J HOTEL!? Tl WSEVEDA! Z AVTO* Sl TOPE3?.$# BUSOM SEM SE PRIPELJAL.-REČEM ;.\ W TJ VAMA-KRASNA CE= :IA I ( STA',! SEM VAT BON £E rn \3v PRIŠEL, r-— IVIDlS? NA TISTI VRH SVA NA* MENTENA. ZANIMA NATU, RA" VO BOS T3A GOR PRISPEL, SAT AVTOBUS NE VOH NAv prej : /- /s—r-— VIDVA SEVEDA TAUIH UŽITROV NA POTI NISTA ShC MPPBSNETI PENZIO’ NIST, VAVO NATU TE POTEGNIL!.. IN MIDVA V, SVA MU ŽE ČE - j, f* vD\ STITALA ! UH! J 3AZ ? NO, LAHVO VAMA REČEM, DA1 SE V TALE HRlBčER SL SPODL^ StLASrTO^^MO-%^d RAVA... UM, MIDVA SVA PA MISLILA , DA NA TA VRH NI Llsj!«: SE NIHČE PRIPLEZAL. j^S |f . iltihv MEDTEM BTA ZVITOREPEC IN tRDONTA ŽE PLEZALA NAPRE3... /—v"'—, / ČE SE NE MOTIM, TE TO VRVAVI ZOB, NA LATE REG A NI SE NIHČE < ^ -o PRIPLEZAL,J ,.V [NAMA SE ITO MORA POSREČITI . BORITI SE MORA" VA IN ZAVZETI TA VRH TE SLAVE NE PRIVOŠČIM NIVOMUR DRUGEMU' JM Met e senci 1101 _ ~ Ne, ni ji bilo potreba biti v skrbeh, zakaj Fran ni bil več bol-bik. Njegova močna narava, predvsem pa krepka volja do zdravja sUi ustvarili čudeže. Vendar je bila Erna lako vznemirjena, da ni bila zmožna čakati na strežaja, ki je spremil Frana skozi postranska vrata in po ovinkih na prosto. Fran! Zaprla je oči in spremljala svojega dragega na poti, kjer ga ne sme nihče srečati. Kako ga ima rada! Pa on? — Pri tem vprašanju ji je začelo srce močneje biti. Kljub napetosti je občutila, da so s'e Franu odprle oči in da se bo kmalu olresel vezi, v katere ga je zapletla Dely Krancrjeva. Nenadoma se je Erna zbudila iz tega razmišljanja. Strežnik se je bil vrnil in se je zadovoljno smejal skozi dobrodušne oči. »Posrečilo se je, sestra Erna! —< Zdaj ... ali slišite?« Preiko grajske strehe je zašumelo. Erna je planila na balkon. Prav nizko je brnelo letalo in iz kabine je mahala roka v pozdrav. Vsa bleda od napetosti in veselja je Erna slonela na ograji in gledala za srebrnim ptičem, kako se je vzpenjal vedno više in nato odletel proti severu ... v svobodo. * .* * .. . ^ Ko je Karel v obednici zaslišal šum vijakov in ropot motorja, je ves iz sebe planil od mize. S težave je še videl, kako je letalo naredilo zavoj in odletelo v severno smer. »Letalo!« je vpil. — »Moje letalo, mama. Nekdo ga je ukradel!« »Toda, dečko moj, kdo naj v tej samoti ukrade letalo«, je skušala gospa Marta potolažiti sina. Tedaj je stopila Erna na teraso in je naznanila, da hoče neki tujec govoriti z zdravnikom. »Karer, pravi da se piše.« To je bil strežajev priimek. Karel sc je osuknil: »Brž pridem!« Planil je mimo dekleta v jedilnico. Trenutek potem se je iz sobe zaslišalo vpitje in razbijanje po mizi. »Kaj se je neki zgodilo«, je vprašala Erna go9po Marto. Ta je pa skomignila z rameni in v zadregi obrnila oči. V sobi se je še vedno slišalo razgrajanje. Čez hip je prišel ve® zaripljen v obraz ven Karel. »Pobegnil je, mati... z letalom! Kako je neki zmogel v la-kem stanju!« • A?r. IUDIMANA, NA TISTI LE VRH IMAME" 1AVATA LEZTI ? NAR. NA TEGA PA SAZ NE PRIPLEZAM...TODA...EJ, ČAD BI TIMA DAL SE ENRRAT >OPRA POD NOS'.. LE RANO? tO, ORREPČAM SE, POTEM BON >A ŽE VIDEL, MODEREN PLANINEC SE NE ^ SPUfečA V TARE OTROČARIJE ROT VIDVA, RARO Sl PA POTEMy y P PRIŠEL SEM .-.•.VV.N -.i J TEDENSKI KOLEDARČEK 16. septembra, 17. septembra, 18. septembra, 19. septembra, 20. septembra, 21. septembra, 22. septembra, nedelja: Ljudmila, Sodimi >-ponedeljek: Lambert, Ervan torek: Tomaž, Tomislav sreda: Amulf, Vilograd četrtek: Evstahij, Morana petek: Matej, Blagoslov sobota: Mavricij, Celimir VALUTA TUJ DENAR Dne 12. septembra si aineriški dolar avstrijski šiling 100 francoskih frankov 100 dinarjev funt šterling nemško marko peaos švicarski frank zlato napoleon dobil oz. dal za: 626—629 Ur 23,25—24,20 lir 144—149 lir 83—89 lir 1600—1620 lir 145,50—147 lir 18—20 lir 146,50—147,50 lir 715—717 lir 4950—5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 16. septembra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11,30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlaj-še; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 21.00 Maseagni: Prijatelj Fritz, opera v 3 dej. Ponedeljek, 17. septembra ob: 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert pianistke Mirce Sancinove; 19.15 Radijska univerza; 21.30 2enski kvartet Večernica; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti. Toneik, 18. septembra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Koncert sopranistke Jelke Brajša; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 F raji' Levstik: Tugomer, tragedija v 5. dej., nato Priljubljene melodije. Sreda, 19. septembra ob: 12.55 Kmečki kvartet iz Doline; 18.30 Radijska mamica; 18.40 Koncert pianista Gojmirja Demšarja; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 22.00 Iz slovenske književnosti to umetnosti. Cetertek, 20. septembra ob: 18.00 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 19.15 Sola in vzgoja; 21.00 Dramatizirana zgodba, nato Večerne mejodije. Petek, 21. septembra ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 18.40 Koncert sopranistke Anite Meze; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Srebrna sedmorica; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne ‘književnosti in umetnosti. Sobota, 22. septembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 16.00 Sobotna novela; 16.15 Domači odmevi; 16.40 Orkester Carlo Pacchiori; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.15 Koncert violinista Karla Ruipla; 22.30 Lisztove skladbe. VPRAŠANJA IM ODGOVORI Vprašanje št. 290: Za ograjo okoli dvorišča bi najraje imel kakšno vrinrjco. Ali je mogoče dobiti primerno vrsto? Odgovor: Preden ste postavili vprašanje, ste najbrž kje videli kako z vrtni.tmi prepleteno ograjo. Zakaj ne vprašate tam za cepiče ali po aknje ce ali vsaj za jme dotične vrste. Revija »II giardir o fiorito« priporoča vrtnico »Ro a multiflora«, ki ja bila prinešetna iz Japonske. Baje raste zelo hi io, napravi ograjo nepredirno, je zelo trpežna, je ne napadajo bolezni in mrčes, prenaša mraz ta sušo, uspeva tudi v nerodovitni zemlji in se lahko razmnožuje tudi s semenom. Maja meseca se pokii e s šopki nežnih belih cvetov, ki dišijo po medu, po’eti je lepo zelena, v jeseni pa se olepša s tisoči rdl;č h Vprašanje št. 291: Za izračunavanje sodove vsebine je neka računska oblika, katero pa sem pozabil. Ali mi morete osvežiti spomin? Odgovor: V vsakem primeru morate pri sodu izmeriti notranjo širino dpa (d) in širino na najbolj vzbočenem delu, to je pri vehi (D), ter razdaljo med doiom ali notranjo višino (v). Ko imate te podatke, uporabite eno naslednjih računskih oblik: Vsebina je 0,2 x v x (d + D)2 ali pa: Vsebina soda j.e 0,8 x v x d x D. Ta oblika je najbolj praktična. Poleg navedenih dv-eh pa je še vse polno drugih načinov izračunavanja. KULTURNE VESTI Arheološka odprava pennsyKanske univerze je odkrila 8 milj severno od Jeruzalema, v bližini kraja El Jib, razvaline svetepisemskega mesta Gibeon. Obstojalo je že okrog poldrug tisoč let pred Kristusom, najbolj imenitno pa je bilo približno 700 let pred Kristusom. Italijanska filmska industrija se nahaja v krizi predvsem zaradi previsokih nagrad, ki jih zahtevajo glavni filmski igralci, kot n. pr. Gina Lollobrigida, Sofia Loren, Totd in drugi. Gina Lollobrigida dobi budi po 50 milijonov za en sami film. Pri tem si »še ne more privoščiti otroka, ker še nima zadosti prihranjenega«, kot je nekoč izjavila. Nek švedski viseučiliški profesor je razrešil pisavo jezika, ki so ga govorili na Kreti pred šest tisoč leti. Podoben je jeziku davnih Hetitov. Najboljši sodobni italijanski pesnik Giuseppe Un-garatti je dobil te dni veliko nagrado za pesništvo, ki jo podeljujejo vsaki dve leti v belgijskem mestu Knokke Le Žoute. Nagrada znaša stotisoč belgijskih frankov. Pisatelj Ernest Hemingway je dokončal v zadnjem času tri nove knjige in tudi četrta — obsežen roman — bo kmalu dokončana, če že ni. Dokaz bi bil v tem ,da je te dni prispel s Kube, kjer živi, v Francijo, četudi je prej zagotavljal, da se ne bo ganil s svojega posestva, dokler ne spiše novega dela. Na kraju blizu Lienza na Vzhodnem Tirolskem, kjer je nekdaj stalo rimsko-keltsko mesto Aguntum, so našli v zadnjem času nove važne ostanke, med drugim razvaline velike rimske palače. Mesto so najbrž uničili z ognjem in mečem stari Slovenci. Ostanki zidov so še črni odi požara. Judovski znanstveniki in 'gospodarstveniki v Izraelu skrbno prebirajo sveto pismo stare zaveze in si izpisujejo vse podatke o naselbinah in studencih, ki so obstajali v sedanjih puščavskih predelih preči tri tisoč leti. Tako so odkopali že precej zasutih studencev v puščavi Negeb in ustanovili ob njih nove naselbine. Režiser Herbert Griin bo uprizoril v celjskem gledališču povest »Zločin« Ivana Potrča, ki jo je sam dramatiziral. Ta Potrčeva povest se mu zdi »ena najlepšiih knjig zadnjega časa, če ne sploh najlepša, četudi so jo isami marksistični kritiki označili za umetniško neuspelo delo, ker je napisana preveč »črno-belo« in psihološko premalo poglobljeno. Griin je še mlad, a zelo častihlepen režiser, ki skuša napraviti iz Odra predvsem propagandno ustanovo. Tako je n. pr. prvi v Jugoslaviji uprizoril še v rokopisu iz srbohrvaščine prevedeno hudo protiversko dramo »Gloria«. OBVESTILO Vpisovanje dijakov na slovensko učiteljišče v Trstu se je začelo 1. seiptemibria in bo trajalo do 25 septembra. Natančnejša' pojasnila daje tajništvo vsak dain od' 9. do 12. ure. Izdaja Konzorcij (Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiše Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Fr ančiška 20 Telefon 29-477 Gospa Marta je položila prst na usta in je sinu pomignila. »Saj je vseeno, mama! — Možaka sem na mestu odpustil.« Erna ni pokazala svojega veselja. Vse se je tako izteklo, kot si je zamislila. Zdaj se ho izmuznil še strežaj Karer s Franovo prtljago in se odpeljal za njim v zdravilišče, kjer bosta oba skrita. Ona pa bo prejela od strica Ludvika brzojavko, naj pride v važni družinski zadevi brž domov. Cez pol ure je gospa Marta povedala Erni, da je njen sin z avtom odpotoval v mesto. * * * _________________________________________________________________ Karel Ronald se ni vrnil brž v tovarno, ampak se je najprej odpeljal k Dely. Srečal jo je na stopnicah opravljeno za sprehod. »Pridi, takoj moram govoriti s teboj«, je hlastno bruhal iz sebe. »Kaj se je zigodilo?« je polna pričakovanja povprašala. »Nekaj popolnoma nepričakovanega; toda stopiva gor v sobo.« Dely se je obrnila in šla po stopnicah navzgor. Roka se ji je tresla, ko je vtikala ključ v ključavnico'. Stopila sta v sobo. »Fran je zbežal ... z letalom«, je vzdihnil. Dely je po/bledela, kot da se bo zdaj, zdaj onesvestila. Toda njene ogljene oči so žarele. »Se to je manjkalo«, in se je tako histerično zasmejala, da je Karla mrzlo spreletelo po hrbtu. — »Namišljeni bolnik je postajal vedno bolj zdrav in krepak! Vaš ronaldin je pravi življenjski eliksir. Zdaj je pa ptiček kar iz zelezne kletke odletel. Stopi iz postelje, pograhi letalo in ni ga več!« — Spet se je zarežala. Njen smeh je bil poln zaničevanja in zasmeha, tako ga ga Karel m mogel več dolgo prenašati. »Nehaj!« je zavpil nad žensko. — Vedel je, da jo le z nasilnostjo obvlada. — »Jaz bi bil danes naredil konec; zanesi se na to!« »Kaj pomaga zdaj? — Kakšne bodo posledice?« Delyne oči so se v strahu razširile, j)Ali ti je jasno, da nam je ubežnik zdaj hudo nevaren?« Karel je to možnost le mimoigrede pretehtal. »Kako naj dokaže, da sva midva...?« Dely je stopila tesno ik njemu: »Ronaldin je dokaz — in ne pozabi na strežnika Karerja. Karel, mera, ki si jo nazadnje predpisal bolniku, je precej obtežilna.« Karel se je zdrznil: »Prav imaš! Jaz sem pa hotel celo policijo obvestiti. Delv ga je zgrabila za obe roki: »Za božjo voljo, pust; policijo pri miru. Počakaj! Morda se bo Fran sam kje zglasil. On je že nekje zunaj in midva zaman trapiva glavo.« Karel je prikimal. — »Pojdi, peljiva se v tovarno in poglejva tam!« »Pa če ic začel sam kaj sumiti in naju je on naznanil policiji?* Karel sc je zgrabil za glavo. »iNiikar me ne tiraj v blaznost s svojimi če .. . če . . . Ah, čemu sem se sploh spustil v to igro?« Nc-glo se je obnil k Dely in ji sovražno zabrusil: »Ti si kriva! — Ti si me s tvojo prekleto lepoto k temu zapeljala!« Dely je obstala pred njim kot vkopana. Bleda je bila kot marmor, iz njenih mrzlih oči so bliskale strele in gledala je na moža s takim prezirom, da se je ta kar dkrušil. »Figavec . .. podla mevža«, je sikala kot kača. »Na to obdol-žitev, ki ji sam ne verjameš, sploh ne odigovarjam. Zdaj pa zgini .. .« — Tako naglas je vpila, da je Karla kar strlo in jo je molče ubogal. Zazdelo se mu je, da se pretaka led po njegovih žilah. Dcly ga je pahnila od sebe, pustila ga je samega v njegovi tesnobi in v strahu. Ko je odhajal, je občutil njen pekoči pogled na t ilniku. Bilo je strašno . . . neznosno!