141 Evidentiranje in analiziranje sprememb plazu nad Belco z geodetskimi metodami Dušan Petrovič * , Janez Goršič * , Albin Mencin * , Klemen Kozmus Trajkovski * , Tilen Urbanč ič * , Dejan Grigillo * Ključ ne besede: zemeljski plaz, oslonilne toč ke, daljinsko vodeni letalnik, TLS, primerjava oblakov toč k Key words: landslide, control points, unmanned aerial vehicle, TLS, point clouds comparison Razširjen povzetek Plazovito poboč je nad naseljem Belca v dolini Save Dolinke je eno bolj aktivnih erozijskih žarišč v Slovenji. Okoli 100 m široko in 500 m dolgo strmo plazišč e s povpreč nim nagibom okoli 45° v zgornjem delu vsebuje znatne količ ine nestabilnega materiala. V februarju 2018 je po deževju in zmrzali prišlo do več jega skalnega podora (ocena 27.000 m 3 kamnitega gradiva, Kostevc 2018), ki je zasul gozdno cesto, ki je potekala preko plazu ob dolini Belce do pašnih planin pod Kepo. Ceste zaradi nestabilnosti niso sanirali, zato so kmetje morali živino na pašo na planino goniti preko Avstrije in prelaza Sedlič (1438 m). Ponoven podor se je zgodil po obilnem lokalnem deževju konec oktobra 2018, ko je grušč odlomljenega materiala zasul spodnji del struge potoka Belca, hidroelektrarno in žago ter nevarno ogrožal stanovanjske objekte ob glavni cesti Jesenice - Kranjska Gora. Prva sanacija je vsebovala odvoz nakopič enega materiala ob žagi in hidroelektrarni ter odvoz materiala iz struge do izliva v Savo Dolinko. Hkrati se je izkazalo, da je na mestu odloma v zgornjem delu poboč ja še veliko terenskih razpok (slika 1), ki so predstavljale grožnjo za ponoven podor, zato je bila 5. 12. 2018 izvedena nadzorovana sprožitev dela dodatnega nestabilnega materiala, katerega količ ina pa ni dodatno ogrožala objektov in infrastrukture. Nadaljnje nadzorovano proženje preostalega nestabilnega materiala je predvideno za pomlad 2019 (objava RTV Slovenija). Slika 1 - vidne razpoke terena v zgornjem delu plazišč a * UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova c. 2, Ljubljana 142 Raziskovalci Katedre za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje ter Katedre za inženirsko geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani smo se evidentiranja plazu lotili 8. 11. 2018, nekaj dni po jesenskem podoru. Okoli območ ja plazu in struge potoka Belca smo vzpostavili 16 oslonilnih toč k (slika 2) in njihovo lego določ ili z metodo RTK GNSS z inštrumentom Javad Triumph-LS. Dve toč ki sta bili vzpostavljeni nad plazom (01 in 02), dve v sredini plazu, na območ ju dostopa nekdanje ceste (04, 04a), preostale pa v dolini vzdolž struge do izliva v Savo Dolinko. Na osrednje območ je plazu oslonilnih toč k zaradi nevarnosti plazenja nismo postavljali. V treh misijah smo z daljinsko vodenim letalnikom fotografirali celotno območ je plazu in struge Belce do sotoč ja, pri č emer smo plaz fotografirali s poševnimi posnetki pod kotom 45°, strugo pa z nadirnimi posnetki. Iz pridobljenih podatkov smo izrač unali oblak toč k, ga umestili v državni koordinatni sistem in iz njega izgradili digitalni model površja ter ortofoto. Digitalni model struge se je izkazal kot ustrezen, medtem ko model plazu zaradi izjemne reliefne razgibanosti poboč ja in neugodne lege nekateterih oslonilnih toč k za izmero z metodo GNSS ni zadostil prič akovani kakovosti. Snemanje smo zato ponovili 4. 12. 2018, ko smo se osredotoč ili na plaz. Šestim stabiliziranim oslonilnim toč kam iz prve izmere smo dodali in stabilizirali štiri dodatne talne (03, 04b, 06, 07) in dodatne oslonilne toč ke za terestrič no lasersko skeniranje (TLS), na sliki 2 označ ene z r, vse pa izmerili tako s klasič no tahimetrič no izmero z instrumentom Leica TCRP1201 kot tudi z izmero GNSS, a tokrat z dvema različ nima instrumentoma (Javad Triumph-LS in Leica Viva GS15) in dvema metodama izmere, RTK in hitro-statič no. Območ je plazu smo poševno fotografirali z daljinsko vodenim letalnikom, soč asno pa z enega stojišč a v bližini toč ke 10 vidni del plazu tudi skenirali s terestrič nim laserskim skenerjem Riegl VZ-400. Po izrač unu koordinat vseh oslonilnih toč k smo pri obdelavi fotografij z letalnika in pri obdelavi podatkov skenerja upoštevali lege oslonilnih toč k in izrač unali georeferencirane oblake toč k poboč ja plazu. 11. 12. 2018, nekaj dni po izvedenem nadzorovanem proženju plazu, smo meritve ponovili, ponovno smo opravili poševno in dodatno še nadirno fotografiranje z letalnikom ter terestrič no lasersko skeniranje. Tri talne in ena za TLS namenjena stabilizirana toč ka so se sicer pri razstrelitvi unič ile, vendar je število in razporeditev preostalih toč k omogoč alo izdelavo in georeferenciranje oblakov toč k, prav tako pa tudi izdelavo digitalnih modelov površja in ortofota. 143 Slika 2 - mozaik izdelanih in državnih ortofotov območ ja z oslonilnimi toč kami vseh opravljenih izmer 144 Primerjava digitalnih modelov površja plazu pred in po nadzorovanem proženju je prikazana na sliki 3. Prostornina nasutega (dodatnega) materiala, na sliki v oranžno-rdeč ih odtenkih, je okoli 15.000 m 3 . Izrač unana prostornina odstreljenega dela, na sliki v zeleno- modrih odtenkih, je okvirno 11.000 m 3 . To območ je je imelo pred umetno sproženim podorom nezadostno gostoto pridobljenega oblaka toč k, predvsem zaradi snemanja zgolj poševnih fotografij. Poleg tega so po odlomu nastale previsne stene, kar predstavlja težavo pri izrač unih iz višinskih modelov. Območ ja nasutega materiala imajo v obeh izmerah zadostno gostoto oblaka toč k in topografsko niso problematič na, zato lahko sklepamo, da je tudi okvirna prostornina sproženega odloma 15.000 m 3 . Slika 3 - primerjava višinskih modelov območ ja plazu pred in po nadzorovanem odlomu Na osnovi vseh izdelkov ter uporabe podatov Laserskega skeniranja Slovenije, morda pa tudi morebitnih pridobljenih drugih meritev (Kostrevc 2018), bomo skušali še dodatno č im toč neje in ustrezneje interpretirati dosedanje in morebitne prihodnje podore na območ ju plazu. Literatura Vir: Kostevc, M. 2018. Ocena ogroženosti naselja Belca pred drobirskim tokom, diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.