L' GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDN K LETO II. LJUBLJANA, JULIJ-AVGUST 1962 ST. 7 8 Razširjeni plenum občinskega odbora szdl vic-rudnik Kmetijstvo in gozdarstvo naša skupna naloga Dne 15. junija je zasedal v prostorih ObLO razširjeni plenum občinskega odbora SZDL Vič-Rudpik, ki je podrobno razpravljal o kmetijski in gozdarski problematiki v občini ter na koncu zasedanja sprejel vrsto pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj teh dveh panog v okviru naše občine. Zelo poglobljena in jasna sta bila referata predsednika komisije za kmetijska vprašanja pri občinskem odboru SZDL Milana inž. Rovana in njenega člana Miloša inž. Binderja. Prvi je v svojem referatu nakazel glavne probleme našega kmetijstva ter smernice, kako odpraviti mnoge pomanjkljivosti, drugi pa je obdelal vprašanje gozdarstva ter vse naloge, ki naj bi pripomogle k pravilnejšemu razvoju te panoge. Nedvomno je bila seja plenuma zc-'° potrebna, zakaj v mnogih primerih ^ kažejo posledice napačnih gledanj 8 strani prebivavstva na posamezne ukrepe, ki ji izvaja naša ljudska °l'last. Zato je plenum izzvenel v Stoini misli, da morajo vsi občani složno sodelovati pri uveljavljanju raznih odlokov in morajo naši oblasti ter političnim organizacijam prožiti več pomoči, ne pa da jim celo nasprotujejo ali pa zavračajo [njihovo konkretno prizadevanje za napredek občine nasploh. Zaradi aktualnosti objavljamo v celoti oba referata in sprejete zaključke, da bi tako prišli v si občani naše občine do enotnih pogledov na razvoj našega splošnega gospodarstv a. Julij - mesec velikega upora Aklualni problemi gozdarstva Naša skupnost si vedno bolj prizadeva, da 1 tudi v gozdarstvu prišlo do Ixdj naprednega o®8podarjenja, ki bi temeljilo na Ivolj soeiali-*benih odnosih ter zato stremi, da bi se tudi oUzdarstvo še Intlj intenzivno vključilo v soei-tirno preobrazbo vasi. V gospodarstvu naše občine zavzema go-^rstvo zelo pomembno mesto, na katerega 10 brez dvoma vplivali novi gos[H>darski in-* rUnicnti tako, da se ta panoga vedno bolj *®"Uj® mnogih administrativnih s|>on in sc z Udbo družite nega upravljanja |M>s|iešuje uve-J*v'ljanjc novih gledanj na njegove probleme. ^utONe v gos|>odarjcnju z zasebnimi gozdov i oba zakona o gozdovih, še posebno pa PUbliški zakon o gozdovih, postavila na kva-fhu> popolnoma novo bazo tiiko, da je S0?dna politika načelno identična z že znano Idiliko v kmetijstvu. Prvenstveno gre za '«Wcijo načela enotnosti akcije na vasi. balistična zveza kot politični faktor pa je Pr8v tu dolžna, da s |M>glabljanjcm v problematiko usmerja to akcijo, ji daje politični ton, j pomaga reševati težave, ki nastopijo na Unu in da opravlja določeno koordinacijsko »lohiluacijsko funkcijo. Izhodišče za našo akcijo pri formiranju ^ '* l * 111h odnosov na vasi je v gozdarstvu isto kot kmetijstvu; prvič zato, ker imamo v oIm-Ii 1‘oilarskih panogah opraviti z istim lastnin- močno oviro naprednejšega in intenzivnejšega gospodarjenja, bi naša družba v svojem interesu odstranila to oviro. Toda vzporedno s tem moramo rešiti še ostale probleme, kot so socialna vprašanja in [Kalobno. Socialna vprašanja so pomembna, saj socialistična preobrazba vasi ne pomeni znižanja življenjskega standarda tega dela našega prebivavstva. Zato si skokovitega prehoda v lastninskih odnosih v naših razmerah ne moremo privo- Nadaljcvanje na 2. strani darovani milijoni življenj v borbi ne morejo biti samo simbol, za ČLOVEŠTVO IN VSAKEGA POSAMEZNIKA St) PREDVSEM DEDIŠČINA ODGOVORNOSTI, KI SE JE MORAMO VSELEJ IN POVSOD ZAVEDATI. V MESECU VSTAJE SE GLOBOKO ZAMISLIMO IN VPRAŠAJMO, ALI NT NAŠA OBOROŽENA VSTAJA IN BORBA OSTALA VSE PREVEC KAMEN1T SIMBOL PRETEKLOSTI. NE. ONA MORA OSTATI TRAJNA IN ŽIVA OBVEZNOST. OSTATI MORA ZADOLŽITEV IN NOSI VEG NAPREDKA IN POGLEDA V TISTO PRAVIČNO BODOČNOST, ZA KATERO SO DAROVALI ŽIVLJENJA MILIJONI DELOVNIH LJUDI NAŠE DOMOVINE. Z ZASEDANJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Razprava o komunalnih zadevah Pod predsedstvom Ivana Pometa sta v soboto, 50. junija t. 1., zasedala občinski zbor in zbor proizvajalcev ObLO Ljuldjaina-Vič-Rudnik, ki sta najprej na skupni seji razpravljala o poročilu sveta za komunalne zadeve, poročilu o realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov ObLO za irvili pet mesecev letošnjega leta ter o predlogu sklepa o potrditvi tefrega davčnega računa za minulo leto. Po teh poročilih sta zbora na ločeni >eji razpravljali in sklepala o odločbi samostojne knjižnke Prežihov Voranc, poroštvih gospodarskim organizacijam kakor tudi o nekaterih premoženjskih pravnih zadevah. I »kitu problemom, to je •/. močnim privatnim ^ 0rjeui; drugič zato, ker v večini slučajev ct nastopa v isti osebi kot kmctijec in kot y w*®r in tretjič, ker se moderno in biten- 1,0 gozdno gos|>odarstvo ua razdrobljeni 111 [Kisesti ne dà organizirati, |>odobno kot j b'odcrnega kmetijstva ni mogoče zamisliti na Parceliranih obdelovalnih |>ovršimdi. Seveda v "c gre samo za to. Če bi bila stvar samo *e,,i, kako obračunlati s posebno lastnino kot Iz poročila sveta za komunali e zadeve, ki je v prvi polovici letošnjega leta na svojih sejah ugotavljal in obravnaval aktualne prob’emie s področja komunale, je bilo videti, da je bilo delo tega organa vsestransko razširjeno, ne glede na široko področje komunalne dejav nosti v mestu in posameznih skupnostih. Poročilo sveta je tokrat zajelo tudi podatke o problematiki ko- munalnih objektov' in naprav, ki se financirajo iz proračunskih sredstev in skladov ObLO. Poglejmo najprej, kakšno je stanje z našimi cestami ? Po zadnjih podatkih imamo v občini 208 km občinskih cest in 76 km ulic v mestnem območju. Vseh 284 km ulic in cest, ki so v pri-stojnosti ObLO, sodijo poti v zdrževanje cestnega sklada ObLO. Od tega števila kilometrov cest je prešlo v zadnjem času v sestav občinskih cest IV. reda 60 km nekdanjih cest III. reda, ki jih od začetka letošnjega leta vzdržuje okrajna uprava za ceste. To je le nekaj skromnih statističnih podatkov, ki pa vendarle ne kažejo nekaterih bistvenih dosežkov in problemov na področju komunalne dejavnosti. Zaradi čim večjega prometa ugotavljamo, da so nekatere ceste močno obremenjene s prometom tako, tla je potrošnja gramoza že presegla svoje osnovne meje. Med temi naj navedemo nekaj najbolj kričečih primerov: cesta Cmavus —Podpeč, Vič, Vnanje gorice, Želim-ije, Turjak. Rašica, Rob in Peruzzijeva cesta. Nadaljevanje iva 5. strimi AKTUALNI PROBLEMI GOZDARSTVA Nadaljevanje s 1. strani šiiti in zato pot administrativnih sprememb pri reševanju lastniških odnosov tudi v gozdarstvu ne pride v poštev. Ko torej odpiramo novo področje razvijanja socialističnih odnosov na vasi, ko pristopamo tudi na i>odročju gozdarstva k boljšemu proizvodnemu sodelovanju med kmetom in gospodarsko organizacijo, ko širimo akcijo po-družhljanja tudi na gozdno proizvodnjo, je potrebno, da se o nekaterih stališčih pomenimo, ker so si le-ta včasih, zlasti glede izvajanja omenjene politike, lahko zelo nasprotna. Izdelati moramo enoten koncept glede [krIpuž-bljanja gozdne proizvotlnje, koncept, ki ho podprl na eni strani realizacijo letošnjih |>ove-žanih izvoznih nalog in stabiliziral naše lesno tržišče, na drugi strani pa prekinil določeno dczorientacijo kmeta, ki jo opažamo na terenu v njegovem malodušju ter ga zainteresira za kooperacijo. To pa bo končno tudi pripomoglo pri združevanju gozdnih zemljišč, na katerih bo moč uvesti metodo naprednega in umnega gozdnega gospodarjenja. Na terenu se vedno bolj opaža, da nekateri neodgovorni posamezniki širijo parole o «podržavljanju« zasebnih gozdov, o ukinitvi zasebne lastnine in podobno. Zato je naša dolžnost, da ljudem razložimo, v čem je bistvo podružbljanja gozdne proizvodnje in kakšen cilj želimo s tem doseči. Naša dolžnost je, da se [»ogovorimo in uskladimo razna stališča glede oblik podružbljanja gozdne proizvodnje, glede gospodarskih organizacij, ki naj bi bile nosilke te akcije, ter kako te gospodarske organizacije usposobiti, kako razviti delovna področja in ne nazadnje, da se pogovorimo o vlogi političnih in vseh inštrumentov družbe v tem procesu. Dovolite mi, da vam še na kratko prikažem stanje gozdarstva v naši občini: Od celokupne površine občine (52.000 ha) pokrivajo gozdovi približno 26.000 ha ali 48o/o celotne površine. Družbeni sektor zajema okoli 5000 ha ali 19o o, v zasebnem sektor ju pa je okoli 21.000 ha ali 81 o/o zasebnih gozdov. Celotna površina gozdov je v glavnem razdeljena na dve gozdno-gospodarski območji: na ljubljansko in ribniško-kočevsko. Z družbenimi gozdovi gos[>odax'ijo v okvirit teh območij dve gozdni gospodarstvi — GG Ljubljana in KGP Kočevje ter Kmetijsko posestvo liarje in nekateri zavodi in ustanove. Gozdna gospodarstva gospodarijo na površini približno 4600 ha, na ostali površini pa drugi že našteti koristniki. Podatki kažejo, da znaša lesna zaloga v gozdovih občine 3,8 milij. m:i, oziroma 146 m3/ha. Od tega odpade na gozdove družbenega sektorja 780.000 m3 ali 150 m'/ha, na zasebni sektor pa 3 milij. m3 ali 140 nrVha. Skupen prirastek je približno 83.000 m3 ali 3.2 m3 na hektar, od tega v družbenem sektorju 18.00 m3 ali 3,5 m3/ha in v zasebnem sektorju 65.000 ms ali 3,1 m3/km. Te ugotovitve nam jasno narekujejo, da moramo gozdno proizvodnjo intenzivirati in gospodariti z gozdom tako, da bomo dosegli optimalno količinsko in kvalitetno proizvodnjo lesne mase. Stanje ni zadovoljivo niti v družbenih gozdovih, kaj šele v zasebnih gozdovih. Ako vzamemo, da bi glede na ugodne podnebne in rastiščne razmere morala znašati lesna zaloga okoli 250 m3/ha in prirastek skozi 6 m3/ha, potem je glede na sedanje stanje gozdno zemljišče v občini izkoriščeno povprečno komaj s 60o/o, v zasebnem sektorju pa samo nekaj čez 55o/o. Zasebnik omenjenega stanja v večini primerov ni zmožen popraviti. Zamislimo se še nad eno ugotovitvijo: 81 o/o vseh gozdnih površin, ki so v zasebnih rokah in kjer napade 79o/o vsega etata, daje blagovni proizvodnji v najboljšem primeru le 50—60o/o od potrebne količine sortimentov. Zato sodi vprašanje podeželske potrošnje lesa in dhvladovauje zasebnih gozdov oziroma proizvodnje v njih med osnovna vprašanja gozdnega gospodarjenja. Od rešitve teh vprašanj ni odvisno samo uravnovešenje sečnje s prirastkom, oziroma s proizvodnimi možnostmi gozdov7, temveč tudi razvoj industrije za predelavo lesa, oziroma celotne lesne industrije. Velika večina državljanov je pravilno razumela zadnje ukrepe družbe, s katerimi je bilo ustavljeno nadaljnje obratovanje žag vene-cijank. Pojav je bil obsojen kot vir določene anarhije, za katero na našem lesnem trgu in v primarni predelavi lesa ni mesta. Omenjeni pojav je povzročil, da se je žagal in preprodajal les na veliko. Samo na območju naše občine je obratovalo prek 70 žag vcnecijank, od tega približno 60 takih, ki so bile v rokah zasebnikov in ki so bile s|»osobne vse skupaj razrezati precejšnje mase lesa. Ker je šlo za širši pojav, je naenkrat postalo pereče iz[>oi-njevanje planskih nalog, tako pri preskrbi naše lesne industrije s hlodovino, kot za izvoz. Dalje je vzporedno prišlo do velike škode zaradi precejšnjih lesnih odpadkov, do katerih prihaja, če se razrez opravlja na primitivnih žagah venecijankah — saj gre okoli 40o/o asortimenta v izgubo. Istočasno pa moderne industrijske žage niso bile v polni meri izkoriščene, po drugi strani so se žagarji na razne načine izogibali plačevanju prometnega davka. Slo je za gospodarsko škodo na celi fronti. To je treba ljudem [«»jasniti, da bodo bolje razumeli zadnje ukrepe. Z e vsa leta nazaj se je vedno poudarjal družbeni interes pri gospodarjenju z gozdovi, ker so le-ti izrednega pomena za našo družbo in ekonomiko. Že sam proces gozdne proizvodnje je sam na sebi izrazito družbenega karakterja, ker vemo, da je proizvodni proces v gozdarstvu dolg povprečno 100 let, kar presega okvir privatnega gospodarjenja. Ilavno zato se je stalno z raznimi ukrepi skušala regulirati eksploatacija gozdov7, da bi se s še vedno privatno lastnino zagotovila stalnost in trajnost proizvodnje. Obenem pa sc je z ukrepi skušalo onemogočiti kapitalistično gospodarjenje gozdovi in lesom ter degradacija gozdov. Vsi ti ukrepi pa so bili v glavnem administrativnega značaja, kot na primer: predpis gozdne takse, določitev etata itd. Samo administrativni ukrepi ne zadoščajo več in če želimo povečati zmogljivost gozdov, povečati prirastek in napraviti red v lesnem tržišču, je nujno, da dosledno preidemo na podružblja-nje gozdne proizvodnje. Jasno pa nam je, da je pospeševanje gozdnega gospodarstva v naših [»ogojih socialistične izgradnje možno le prek KZ in Gozdno-gospodarskih organizacij, z odgovarjajočo obliko sodelovanja kmečkih posestnikov in lastnikov7 gozdov s temi organizacijami. Gozdni [»osestnik mora vedeti, da je to |»ot, ki bo tudi njemu omogočila doseganje večjih proizvodnih rezultatov z manj najrora in s tem višji življenjski standard. Končni cilj tega vsestranskega proizvodnega sodelovanja gozdnih [»osestnikov in gospodarskih organizacij pa je združevanje gozdnih zemljišč, ker vemo, da je umno, ekonomsko in racionalno gospodarjenje možno le z večjimi kompleksi in ne gospodarjenje z vsako [»arcelo posebej. Zasebne gozdove delimo glede na lastnike v dve glavni kategoriji: v nekmečke gozdove in kmečke gozdove. Kategorijo nekmečkih gozdov je pravzaprav ustvarilo odtekanje enega dela kmetijskega prebivavstva v druge dejavnosti. Ta kategorija stalno narašča. Pri vseh teh naj bi obveljala le dolgoročna zakupna oblika, ker gre tu za kategorijo tistih gozdnih [»osestnikov, ki jim gozd služi le kot vir dodatnih dohodkov in so ti gozdovi zato izpostavljeni čezmernemu izkoriščanju. Inštrumenti naj bodo tako izdelani in usmerjeni, da sc tej kategoriji [»rebivavstva ne bo več izplačalo, da sami gospodarijo v svojih gozdnih parcelah. Seveda smo za zakujmo obliko zainteresirani tudi pri drugi važnejši in pomembnejši kategoriji zasebnih gozdov, to je pri kmečkih gozdovih. Tu je ]>oleg zakupa potrebno razvijati tudi vse tiste oblike kooperacije, ki borio v7 danem [»oložaju za kmeta in gos[HMlarsko organizacijo najliolj primerne. Pri uvajanju kooperacijskih oblik oziroma oblik sodelovanja moramo biti čiml»olj enostavni. Tu gre predvsem bolj za to. da že obstoječo proizvodno sodelovanje izrazimo v [«»scimi obliki, pri čemer smo predvsem zainteresirani, da zajamemo vse ustrezne sortimente pravočasno in tako prispevamo k stabilizaciji in preskrbljenosti notranjega tržišča in rednemu izpolnjevanju izvozne obveznosti. gami oziroma gozdnimi gospodarstvi. V tem smislu bi zanje morali veljati ostrejši davčni ukrepi, v njihovih gozdovih bo potrebno poostriti kontrol» in v primeru, da nekdo malomarno in nestrokovno ravna s svojimi gozdovi, kar pomeni, da oprav lja črne sečnje, zanemarja pogozdovanje ali krši gozdni red, ustvarja pogoje za širjenje gozdnih škodljivcev in bolezni itd., bo lahko Obl.O na predlog pristojnega sveta odvzel gozdove takemu lastniku za določen čas in jih dal v gosjiodarjenje pristojni gozdarsko-go,|«»dnrski organizaciji. Za KZ in GG bo nedvomno najbolj ugodna oblika podružbljanja gozdne proizvodnje [»rek dolgoročnega zakupa, ker omogoča združevanje gozdnih zemljišč kompleksno gospodarjenje. Na vsak način je potrebno inštrumente tako izdelati, da borbi čimbolj stimulirali gozdne posestnike za omenjeno obliko sodelovanja. Mislim, da se je laže odločiti za fiksno rento, kot naprednejšo obliko sodelovanja med kmetom in gos|»odarsko organizacijo, saj le-ta jasneje in načelno loči kmeta-lastnikn od knic-ta-delavca. Tudi zemljiška lastnina se tu [«»-javlja že v razčiščeni obliki denarne rente. V primeru, da gre za enostavno obliko kooperacije — torej za dosedanji način proizvodnega sodelovanja, razširjen še na eksploatacijo gozdov — izraženo v [»»godbeni obliki, ostanejo lastniku gozdnih sortimentov vse obveznosti rio družbe, torej dolžnost plačevanju zemljarinc, gozdnega sklada (za nekaj odstotkov zmanftanega) in prometnega davka. Da pu bi bil posestnik vendar zainteresiran tudi za to enostavno obliko sodelovanja, bi ga bilo treba na določen način stimulirati, mogoče pri odkupnih cenah. Tudi to naj bi bil predmet današnjega razgovora. Vendar moramo tudi pri tej obliki koo|>cracije iti na dolgoročnejše dogovore, s perspektivo prehoda te oblike sodelovanju v zakupno obliko. Ker gre za uvajanje novih oblik proizvodnega sodelov anja, s čimer začenjamo pomemben proces za gozdno gospodarstvo, mi dovolite, du nekoliko bolj podrobno spregovorim o zakupu kot eni in kooperacijski [«»godbi kot drugi obliki [»odruz-bljanja gozdne proizvodnje v zasebnem sek- j torju. V7 primeru zakupa bo gospodarska organizacija prevzela zasebne gozdove v gospodar-1 jcnje. Lastniku gozda pa bo zagotovi la na- [ slednje : 1. Ob prevzemu gozdov7 bo gospodarska I organizacija zagotovila lastniku gozdov najmanj I 50o/o vrednosti stoječega lesa na panju, kat j mu pripada zato. ker je lastnik gozda. T*, vrednost sc ugotovi na podlagi etata oziroma deleža, ki ga daje [»osestnik v zakup. Vrednost lesa na panju dobimo, če od tržne cena odštejemo proizvodne stroške lastnika ob upO-1 števanju [»lačila njegovega dela in javnih da- j jatev kot so: davek na promet proizvodov, dohodnina in prispevek za režijo. 2. Lastnik gozda ima pravico do zakonit« količine lesa za domačo uporabo ter do izko- ; riščanja postranskih gozdnih proizvodov. Gospodarska organizacija lahko dodeli lastniku V 1 ta namen tehnični les in drva na sečišču, predvidenem za [losamezno leto. Povprečna trans-1 [»orina razdalja se izračuna iz oddaljenosti vseh njegovih parcel, katere vzame v zakup >l’ primerja s povprečno transportno razdaljo '' gosjiodarski enoti. Ce [iride do bistvenega odklona. m ugodnega za kmeta, se zal» predvidi primerna odškodnina, na osnovi izgubljenega časa zmanjšane storilnosti in daljšega prevoz®7 3. Lastnik gozda ima pravico do zaposlit»'« pri gozdnih delih ob enakih [»ognjih. LaslitcV posestnika pri gozdnih «ledih je mogoča naslednji način: če posestnik odda le manj3« gozdne površine gosjiodarski organizaciji in O"* to ni glavni vir dohodkov, mu gospodarsk3 organizacija zagotovi tisti zaslužek, ki ga j® imel doslej s tem, da sklene z njim začasa® delovno razmerje. Le pa mu je bil gozd glavni vir dohod' kov, mu lahko gospodarska organizacija zag®' lovi stalno zaposlitev z rednimi dohodki, ®« se seveda ne ukvarja s svojim kmečkim l»®' sestvom. V drugem primeru, ko skleneta gospoda«' ska organizacija in gozdni [»osestnik kooper#' eijsko pogodbo, se gozdni posestnik obveže, ®* izroči gospodarski organizaciji vsa dela ** naslova gospodarjenja s svojimi površinam*» katera so predvidena v gozdno ureditven«*® načrtu in v [«»godbi posebej označena. Sem s««lijo: — skrb za izvajanje gozdno - gos[««la rsk«' ga načrta, ; — planiranje bi izvedba vseli del l’(| obnovi, negi in varstvu gozdov ter novogradnj in vzdrževanju gozdnib komunikacij, — [«»sek in spravilo etata, v kolikor (r lastnik sam ne more izvršiti, — skrb za urejanje gozdov in revfz*j** gozdno-gospodarskegn načrta v smislu zakon* tih določil, nadalje !«► gospodarska organi**®^* «lajala prispevek v gozdni sklati. . Gozdni [»osestnik se zaveže, da Im* D**« gos|M)«larski organizaciji določeno količin«» v določenih sortimentih in v določenem c1*1^ Nadaljevanje na 3. str**® Sporočamo cenjenim bravccm, da smo s to številko „Našc komune** izšli nekoliko kasneje, kakor običajno, ker velja za julij in avgust, prihodnja številka ,,Našr komune** pa bo izšla zopet 1. septembra. Dopisujte v „Našo komuno** — vprašujte in odgovarjajte na vprašanja, da bo naš list resnično postal tribuna članstva Socialistične zveze. Kazumljivo je, da ne l»o«io vsi lastniki pripravljeni koo[»crirati s kmetijskimi zadru- Smotrne delovne akcije so tu li pri urejanju gozdov korlstlnc Aktualni problemi gozdarstva Nadaljevanje s 3. strani za kar sprejme tudi plavilo zn ustrezno delo. Gozdni posestnik lahko proda ves svoj etat za eno ali vež let na panju. V tem primeru je dolžna gospodarska organizacija k pogodbi dodati razčlenitev stroškov sernjc, spravila in prevoza. Posamezne proizvodne faze lahko izvrši posestnik v svoji režiji. V kolikor gozdni posestnik ne odda v prodajo gospodarski organizaciji v gospodarskem načrtu predvidenega in odobrenega etata, ®u ostane dosedanja oblika sodelovanja z gospodarsko organizacijo. S to pogodbo ni lastnik gozda omejen v svobodnem razpolaganju z gozdno površino (prodaja, dodelitev, prenos *td.) in tudi ne v ostalih lastninskih pravicah, z izjemo v pogodbi navedenih nalog in obveznosti. Glede na starost sestojev, geografski polo-Mj in oddaljenost od komunikacij, njihove bonitete oziroma proizvodne zmogljivosti itd. bi moralo veljati načelno stališče, da je družba zainteresirana za vse gozdove, torej za nižinske in višinske, gozdove z zrelimi masami z® sečnjo in mlade gozdove, za iglavec in ^ri žaganju lesa v gozdovih vedno bolj uporabljajo sodobno orodje Ustavi in 1Vee. Stimo oblika sodelovanja Im) različna ^ v pogodbi se 1m> to tudi različno izrazilo, ®znosti enih in drugih pogodltcnih part-CrÌCv Invio različne. Davčna politika naj lv> primerna in naj Pospešuje nadaljnje migracije višinskega 1‘fcbivavstva v nižino. Omenjene oblike proizvodnega sod e lo \ a-lai ki v bistvu predstavljajo socialistično ko-JHr*cijo, bivio povzročile v teku razvoja in 1K><1 vplivom naraščanja družbenih sredstev v Sozdarstvu naši. republike nastanek novih so-. ls,|cni!i gozdnih obratov in gozdnih gospo-^®rstcv takoj, ko sc bodo razvili in vzpostavili tf^nomsbi odnosi na vasi. Zaradi vsega tega je '* gledati na omenjeno problematiko kom-, no in jo obravnavati v okviru procesa lističn« preobrazbe na vasi. «k vprašanja, kdo naj bi bil nosilec te tc Podfužbljanja gozdov, naj |v>udarim, «la razprave ne Ivvlo koristile stvari fvvlnii-Jaaja, v kolikor bi bile takšne, kmo je Ivilj ^''stičen, ali GG ali KZ. Pri tem je važno ci’ ^*1° je kadrovsko tehnično in organiza-sk| ° s*r<,b<>vno lv>lj s|k>soImmi. Taki so lu«ii komisije za |Kvlnižbljiitij<‘ gozdne pro-i nÌc v zasebnem sektorju pri svetu za ' ''Jstvo in gozdarstvo pri 01.0 Ljubljana, . Predlagala, da bi gozdno gosivvlarstvo '* gozdove tam, kjer že ima večje str-Pr ? bomplekac družbenih gozdov in se vmes lt ^ c*ajo gozdne parcele v zaselmi lasti. Po-*’ga pn [,j g«,zdno gos|HHlarstvo prevzelo v gospodarjenje gozdove v tistih k. o., ki ležijo poleg omenjenih strnjenih kompleksov in ki z njimi tvorijo gravitacijsko celoto. Vemo, da so se gozdna gospodarstva, ki gospodarijo z družbenimi gozdovi, v teku svojega 10-letnega razvoja razvila v solidne in ekonomsko močne gospodarske organizacije, ki so sposoime gospodariti z gozdovi na sodoben način in so v tem oziru zanesljivo jamstvo za dosego omenjenega cilja. V zasebnem sektorju pa so dosedaj s kmečkimi posestniki imele opravka predvsem KZ. Gospodarjenje z gozdovi v tem sektorju pa so urejali v občini štirje obrati pri KZ. Gozdni obrati pri KZ so že dosedaj opravljali vse dejavnosti gospodarjenja, razen izkoriščanja gozdov. Celo več, tudi v izkoriščanje so posegali gozdni obrati s tem, da so odkazovali drevje za posek. V rokah privatnika je torej le posek drevja, proizvodnja sortimentov, spravilo in delno transport. Po tej fazi dela se v 8O0/0 primerov pojavi les zopet pri KZ, ki ga posreduje potrošnikom. Iz tega vidika situacija niti ni tako kritična, z druge strani pa so zasebni gozdovi razdrobljeni med ‘približno 3600 goz«hiih posestnikov, kar pomeni, da imamo na tej površini vsako leto 3600 sečišč. Kljub poseganju KZ v gosp«>darjenje z zasebnimi gozdovi, se je sečnja lesa vsako leto opravljala [H) vseh teh razdrobljenih parcelah in ravno to predstavlja glavno oviro za izboljšanje proizvodnje v teh gozdovih. To stanje naj hi tudi odpravilo omenjeno podružbljnnje gozdne proizvodnje. Po drugi strani pa moram poudariti tudi to, da je KZ vendarle predstavljala najbolj množični in najmočnejši organizacijski nosilec socialistične politike v zasebnem sektorju. Seveda pa ho treba vložiti še veliko sil, da bo KZ postala res vodilni in odločujoči ekonomski činitclj na vasi. Zavedati se moramo, da so gozdni obrati pri KZ takšni, kot so danes, v precejšnjem številu brez nekih večjih izkušenj in da jih bo treba organizacijsko in kadrovsko krepiti ter združevati s sosednjimi. V tem smislu bo treba razčistiti odnos do strokovnih kadrov, pri samih kadrih pa premagati njihovo pogosto ozko gledanje na tc probleme, določena tehnokratska stališča in zabubljcnost samo v svoje delo. Glede na aktualnost nalog bo mesto oziroma status go-z«lncga obrata v KZ treba jasno «loločiti, tako kot to zahtevajo veljavni zakonski predpisi. Napraviti je treba ustrezne programe dela in izvršiti sistematizacijo delovnih mest, kjer to še ni napravljeno. Glede na vse zgoraj navedeno je bilo konkretno za našo občino predlagano, da bi bilo gospodarjenj- s privatnimi gozdovi takšno: Ker vemo, da je v vs<'h pogledih najboljše gospodarjenje z večjimi površinami, ker se med drugim lahko izgube na slabših površinah pokrivajo z dohodki iz boljših površin, bi bilo najbolje, da sc ne bi začelo z drobljenjem že itak majhnih površin, katere so danes v sklopu KZ in dodeljevanja dela le-teh v upravljanje drugi gospodarski organizaciji, konkretno GG ali KGI’ Kočevje. Na ta način bi KZ izgubile mnogo površin in še to velikokrat najboljše. Ne bi bilo zato napačno, če bi se pogovorili o predlogu, ki so ga že nekateri «lali, da naj prevzame na odmočju občine, v gospodarjenje gozdove samo ena gospodarska organizacija ali dve (mišljeno je tu GG Ljubljana in KGP Kočevje) ali pa «la se vsi gozdni obrati združijo v eno enoto z obrati po posameznih zadrugah ali kako podobno. Prelivanje enega dela sredstev iz gozdarstva v kmetijstvo, brez katerega danes KZ ne prosperirajo, bi se «lato-mogoče tudi urediti. Poleg že vseh obravnavanih Vprašanj bo tudi eku!acije in podobno. Nit j no bi bilo treba izenačiti ekonomske pogoje gospodarjenja tudi na relaciji KZ — GG v tem smislu, da bi za gozdove, ki jih bo imela KZ v zakupu, veljale iste dajatve, kot jih ima GG za svoje gozdove. Priporočamo pristojnim gospodarskim organizacijam in kadrom, ki bodo angažirani v tej akciji, ki Irodo v praksi izvajali naloge podražbljartja, da najprej rešijo ustrezno vprašanje razmejitev «lelovnih področij med GG in KZ čisto konkretno in «la se o tem soglasno dogovorijo. Politično zelo nevarne so lahko diskusije o tem, kdo je bolj poklican, da na določenem področju vzpostavlja nove proizvodne oilnose potem, ko sc bomo dogovorili, «la jih nekje GG, drugod KZ. Vse gozdno gospodarske organizacije se morajo vključiti v ta proces in maksimalno organizirati pri razvijanju novih odnosov, kajti one predstavljajo interese socialističnega ekonomskega faktorja. Ti interesi pa morajo biti medsebojno usklajeni in enotni. Postavljati v samem začetku tega procesa na ostrino vprašanja nekaterih reorganizacij bi pomenilo, o poleg naših gozdno gospodaskih organizacij spodbujala k taki politiki predvsem komuna in vse subjektivne sile v njej. Občinski odl>or SZDL s svojimi krajevnimi od 1)<)ri SZDL mora v prvi vrsti prevzeti iniciativo tolmačenja podružbljanja gozdov in vseh ukrepov, ki so se v zadnjem času izvajali na terenu, na ta način, da botlo dokazali kmetu — individualnemu lastniku gozdov, da je proces podružbljanja v sedanji stopnji razvoja nujen. Zato predlagam, tla krajevni od-l>ori takoj pričnejo sklicevati sestanke pa vaseh z lastniki gozdov, kjer se bo lc-tcm na čimbolj jasen in pristopen način obrazložilo pomen in način sklepanja pogodbonih odnosov7. Skušati moramo pojasniti posestnikom, da omenjeni proces poihužbljanja no, pomeni atentata na njihovo lastnino, ne pomeni odvzemanja njegovih lastninskih pravic, temveč zasleduje samo načelo smotrnega gozdnega gos[K)«larjenja, načelo dobrega gospotlarjenja. Toda pojasniti bo treba ljudem tudi, da socialistična družba ne dovoljuje anarhije v svojem gospodarstvu in je ne ho dovolila niti v gozilnem gosjxxlarstvu, ker imamo od tega vsi skupaj samo škodo. Široko aktivnost bo treba razviti na terenu okrog KZ in GG. Tu je potrebno doseči, «la IkkIo najproj zadružni sveti omenjeni koncept razvoja osvojili kot svoj koncept. Pri vsej tej akciji pa ne smemo pozabiti, da gre pri vsem tem le za človeka, v prvi vrsti za našega ilelovnega kmeta. On se je v teku specifičnega zgodovinskega razvoja tako navezal na zemljo kot pogoj svojega življenjskega obstanka, da še danes živi v iluziji, da mu le ona zagotavlja nenehno izboljšanje življenjskih pogojev. Od tu izvira tudi njegova bojazen preti zadrugo oziroma socialističnim gospodarstvom, «la bi mu ne odvzeli te zemlje. Ob nadaljnji industrializaciji naše «ležele, intenzivnem pospeševanju kmetijstva ter uvajanju modernega gozdnega gosj>otlarstv a pa se bo postO[H>ma spreminjala naša vas in dobila novo, socialistično podolm. Več zavzetosti komune za kmetijstvo! V teku zadnjih nekaj let smo na področju kmetijstva dosegli pri nas precejšnje uspehe. Ti uspehi so bili doseženi v direktnem |>ove-čanju proizvodnje, prav tako pa tudi na poil-ročju gibanja socialistične preobrazbe vasi. S tem, ko sc stanje v7 naši kmetijski in gozdarski proizvodnji bistveno spreminja pretivsem iz vidika družbeno-ekonomske rekonstrukcije kmetijske proizvodnje, sc začenja spreminjati tudi materialna |>o«ilaga, na kateri živi in sc ra/vija naša vas. Seveda pa te spremembe povzročajo številno nove ekonomske, socialne in |>olitičnc probleme, katere moramo reševati vsak dan. Sedanja doba je značilna |>o tem, da »e vlagajo maksimalni napori za nadaljnjo industrializacijo dežele in izgradnjo modernega industrijskega kmetijstva. Razvojno g Kit v kmetijstvu narekujejo dmžbcno-politični in ekonomski momenti, ki izhajajo iz stališča naše koncepcije socializacije vasi na eni strani, na drugi strani |>a iz stališča povečanja kmetijske giroizvodnje. Po statističnih gKxlatkih sc je gire«! vojno ukvarjalo s kmetijstvom 75<>/o celotnega pre-bivavstva bivše Jugoslavije. Kljub temu pa je bila giroizvodnja v primerjavi z «irugimi cv- ropskimi državami zelo slaba, oziroma med najslabšimi, računajoč na posamezno površino. Sc«laj se ukvarja s kmetijstvom samo še 55o/o jirebivavstva, v naši republiki jia celo samo 30o/o. Proces zmanjševanja zagioslcnili v kmetijstvu gia se neprenehoma odvija še nagirej ter moramo nanj računati z vso resnostjo. Iz navedenega sl«‘di, da moramo z manjšim številom zagmslenih v kmetijstvu s gioinočjo sodobnih giroizvajalnih sredstev dvigniti giroiz-votinjo «lo takšne stopnje, «la bomo sgiosobni prehraniti tiste, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, gioleg tega gia še ustvariti viške za izvoz. Zaradi tega giroblcm (Kivečanja giroiz-vodnje ni samo vprašanje jKivečanja življenjske ravni, temveč je to hkrati tildi družbeno-giolitično vprašanje. Prav zaradi tega lahko ugotavljamo, da je nadaljnja modernizacija kmetijske giroizvodnje «mako pomembna, kakor odločitev o izgradnji ključne industrije v Jugoslaviji, Pri izbiri gioti za giovečanje kmetijske giroizvodnje nismo girevzeli vzorca gio kapitalističnem sistemu oliuhožanjn kmečkih množic, niti ne sistema kolektivizacije k«it v SSSR, temveč smo izbrali lastno, specifičnim giogojcin prilagojeno jiot. V giriluidnjcm času bo »e vedno med naj- važnejšimi nalogami socialističnih sil na vasi gioglobljeno giolitično delo, kjer osvojitev teh giolitičnih in inodcriioznanstv enih konceptov «xl-giira giot hitremu napredku in blaginji. Razvoj kmetijstva v tej smeri je vsekakor ozk«i povezan s prizadevnostjo in razumevanjem družbenih organizacij in komime. Akcije vseh subjektivnih sil na vasi morajo hiti usmerjene predvsem na dve j hm! roč ji : L na razvoj družbenih giosestev, ki morajo gxistati visokoljcdelsko proizvodnjo. Intenzivne živinorejske oziroma poljedelske proizvodnje pa ne moremo ustvariti vse dotlej, dokler ne bo izvršena dokončna melioracija Ljubljanskega barja, na katerega |M>vršini je večina zemlje družbenih posestev. V okviru kooperacijske proizvodnje se, kljub velikim slabostim predvsem zaradi najnižjega tipa te oblike na območju naše občine, vendarle ugotavlja uporaba umetnih gnojil, kar brez dvoma vpliva na povečanje proizvodnje. Vsekakor pa bi bili pridelki, doseženi v kooperaciji, znatno večji, če bi kmetje naštevali in tudi izvajali agrotehnična navodila, kmetijske zadruge pa da bi sodelovale z večjim deležem dela v proizvodnji. Kooperacija med KZ in kmetovavci je še zelo enostavna in se v glavnem omejuje na nakup gnojil, semena in zaščitnih sredstev, v manjši meri pa na oranje in ostala strojna dela iz kmetijstva. Ostale višje oblike kooperacije, ki bi povečale obseg akumulacije KZ in jacalc kvaliteto sodelovanja kmeta, pa se doslej v naši občini niso uvedle. Večina zadrug je prav v tej smeri storila doslej mnogo premalo. Gre predvsem za to, da bi KZ postala dejanski iniciator in nosilec sodobne proizvodnje, ne pa servis privatnega kmeta. V tej smeri l>omo morali naše delo l>olj odločno usmeriti, če hočemo doseči namen in vlogo, ki naj jo ima zadruga pri procesu po-družbljanja proizvodnje. Z združitvijo KZ na območju nase ObLO so le-tc ]«)stale močne gospodarske enote z 250 in nad 400 milijoni bruto prometa letno. Vse KZ so prešle na lastno kmetijsko proizvodnjo, vendar pa ne povsod enako smelo in z zadostno analiziranimi koncepti družbene proizvodnje. Ti koncepti naj ne bi bili trgovski, temveč bi morali zajemati v sa obeležja specifičnosti posameznega področja. Prav zaradi tega ne bi to smela biti samo stvar KZ, temveč osnovni problem dela vseh subjektivnih sil dotičnega področja. Vse KZ, skupno z obratom Ljubljanskih mlekarn obdelujejo 757 ha zemlje, v letu 1962 pa bodo zajeli še nadaljnjih 280 ha zemlje. Na vseh površinah urejajo živinorejske farme, kjer sedaj redijo 859 glav goveje živine, to število pa se bo vzporedno z novimi gradnjami podvojilo. Sistem upravljanja v KZ in družbenih posestvih bi sc moral prilagajati ekonomskim odnosom, zato moramo posvečati zadružnim svetom kot organom samoupravljanja in organom delavskega upravljanja na družbenih posestvih vso skrb in |Kjzornost. Proizvajalcem pa bi morali v najširšem |H)menu besede omogočiti čim tesnejše sodelovanje v proizvodnem procesu, kakor tudi s stimulativnim načinom nagrajevanja doseči čim večjo storilnost. Na območju komune je še posebno važen činitclj pri socialistični preobrazbi vasi Kmetijsko posestvo Barje, ki je pred leti nastalo z združitvijo bivših manjših družbenih obratov Jesenkovo, Bokalce, Verd in Markovec. Proizvodnja na tem, v republiškem merilu večjem posestvu, je usmerjena na proizvodnjo mleku, mesa in vrtnin, kakor to narekuje bližina mesta Ljubljana. Specifičnost proizvodnje tega I>osestva je vezana na problematiko proizvodnje na nemelioriranem področju Ljubljanskega barja, kjer so proizvodni stroški vsekakor v znatni meri večji, kot na trdinski zemlji. Humusno precej bogata zemlja zaradi neurejene hidrotehnike še ne more dati zadovoljive količine proizvodov. Kljub temu pa so bili doseženi precej ugodni rezultati pri proizvodnji nekaterih pridelkov, na primer pšenice 27<| ha, silažne koruze 318<|/ha, živinske pese 375 q ha. travniškega sena 49q/ha. Navedeni podatki dokazujejo, da je na barjanskih površinah še veliko proizvodne rezerve, ki pa za svojo aktivizacijo zahteva šc ogromno finančnih sredstev. Ta finančna sredstva presegajo s|>osobnost posestva samega, kakor tudi vseh KZ tega območja in je stvar melioracije Ljubljanskega barja odvisna od republiških in zveznih sredstev. Bo izvršeni hidromelioraciji 1h> treba preiti na parcialno reševanje celotnih področij za sociali t čne obrate in tu skoncentrirati celotno tehnično in finančno moč. 18.000 ha obsežno Ljubljansko barje, ki do nedavnega praktično ni ustvarjalo omembe vrednega bruto dohodka, bo s sistematičnim vlaganjem sredstev, pravilno organizacijo in sodobno agrotehniko postalo močan in moderno urejen proizvodni bazen. Zemljiški fond posestva Barje se jc zadnja leta močno povečal in meri trenutno 2487 ha, to je za 1000 ha več kot letu 1958. V teku tega in deloma prihodnjega leta ima posestvo predvideno nadaljnjo arondacijo 1000 ha na področju tržaške železnice, Badne in Ljubljanice. Kljub velikim težavam specifičnosti proizvodnje na Ljubljanskem barju jc posestvo zelo |K)iiicnibeii činitclj pri prehrani mesta Ljubljane, saj smo v preteklem letu proizvedli 2,566.000 litrov mleka. Ta proizvodnja pa z vsakim letom močno narašča, tako da je preskrba mesta z mlekom v veliki meri krita iz socialističnih obratov, predvsem iz jiosestva Barje. Proizvodne težave, ki v glavnem izvirajo iz specifičnosti Ljubljanskega barja, pa trenutno še ne dajejo zadovoljivega finančnega rezultata. Zato jc prvenstvena nalogu celotnega kolektiva, kot tudi vseh ostalih faktorjev, čim-prej uravnovesiti krmno bilanco, kar je eden 'od osnovnih [logojcv hitrejše rasti posestva in boljšega finančnega rezultata. Laposoltitev obstoječih proizvodnih kapacitet mora hiti torej primarna naloga celotnega kolektiva. \ se to pa v največji meri odvisi od dobre organizacije same proizvodnje, kakor tudi od urejenih pogojev dela. Vsekakor drži, tako za posestvo kakor tudi za KZ, ila je visoka cenena in kvalitetna proizvodnja odraz ekonomskih odnosov in notranje organizacije v KZ ali posestvu. Vse kmetijske zadruge, vključno z obratom Ljubljanskih mlekarn, Horjul in posestvo « * V Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Žorž Vlado. Tiska Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol V Ljubljani. Barje izkazujejo za leto 1951 v lastni proizvodnji izgube, ki so naslednje: Barje 114 milijonov. z amortizacijo in anuitetami 187 milij. dinarjev. KZ Dobrova 1.468.000 dinarjev, Ig 10.800.000 din. Preserje 1.188.000 din. Horjul 5 931.000 din. Velike Lašče 6.000.000 din, tako da znaša celokupna izguba v kmetijski proizvodnji ObLO Vič 212.387.000 din. Sama absolutno izražena izguba v dinarjih še zdaleč ne more predstavljati slike kvalitete gospodarjenja, saj je bil količinski obseg proizvodnje posameznih obratov zelo različen. Analiza lastne kmetijske proizvodnje posameznih obratov za posamezne proizvode v letu 1951 daje ilei slike gospodarjenja v KZ in posestvu Barje. Pri proizvodnji mleka je na primer povprečna letna molznost po kravi v zadrugi Velike Lašče 2372 litrov mleka, na posestvu Barje 2499 litrov, na obratu v Horjula pa 2940 litrov mleka. PLC za liter mleka pa je obratno — sorazmeren s količino mlečnosti in znaša v 'Horjulu 56 din po litru, v Vel. Laščah Laščah 82 din, na [»osestvu Barje pa 84,1 din. Pripomniti moramo sicer, da je povprečna molznost po kravi 2597 litrov na socialističnem sektorju daleč nad nivojem glede na privatni sektor, vendar pa jc to še vedno odločno premalo, da bi vplivalo na znižanje PLC. Brez dvoma pri sedanji ceni odkupa mleku ne bo lahko ali pa je celo nemogoče izkazati rentabilnost v proizvodnji mleka, vendar pa bi morali podvzeti vse ukrepe, da bi PLC pri litru mleka znižali izpod 60 dinarjev. Predvsem bi morali odločno poseči v selekcijo živine in odstraniti tiste živali, (razen prvesnic), ki kljub optimalnim obrokom ne dajejo v povprečju 2500 litrov mleka. Na drugi strani pa bi morali ponovno analizirati krmne obroke predvsem z vidika hranilnosti, pa tudi ekonomike. V velikih primerih na dražjo proizvodnjo vpliva nakup dragega sena ali nastilja. Temu se je težko izogniti tam, kjer ima obrat na razpolago samo siala) barjansko seno in je primoran naku|>ovati seno. Prirastek pri mladi živini in PLC za kg proizvodnje daje naslednjo karakteristiko za posamezne obrate: V Horjulu znaša dnevni prirastek 1,10 kg, v Preserju in Mokrcu 0,9) kg, na Barju 0,86 kg, v Velikih Laščah 0,80 kg, ua Dobrovi pa samo 0,61 kg. Z ozirom na večjo ali manjšo količino prirastka je tudi PLC zelo različna in znaša na Dobrovi 439 din za kg, na Barju 430 din. v Preserju pa 291) din za kg. Ti podatki objektivno prikazujejo kvaliteto gospodarjenja glede na količino dnevnega prirastka, medtem ko je PLC prirastku odvisna tudi od drugih faktorjev. Tako j ■ na primer p ri ne t ■ k v novih hlevih obremenjen z amortizacijo iu anuitetami, kar ni slučaj v starih hlevih, kjer poleg tega ni treba plačevati tu li najemnine in eventualnih drugih dajatev. Obratno pa je zopet v v ečjih novih hlev ih t dmologija dela, kot na primer krmljenje iu odstranjevanje gnoja, cenejša kot v starih majhnih hlevih. Hektarski donosi prav tako dokazujejo, da se bo dala proizvodnja s pravilno agrotehniko v precejšnji meri povečati. Hektarski donos sena je v Velikih Laščah znašal 28q/ha, v Preserju 50 ij/ha, v Mokrcu 30, na Dobrovi 40, na Barju 49 tj/ha; silažne koruze pa na Barja 318 fj/ha, na Dobrovi 450, na Mokrcu pa samo 250 ij/ha. Pri tem seveda ne moremo ocenjevali gos|>odarjcnja z navedenimi absolutnimi donosi. Poleg pomanjkljivega gnojenja vsekakor vpliva na večji ali manjši donos kvaliteta zemlje, za katero pa je poznano, da je na barjanskih površinah v glavnem slaba. Po nepopolnih podatkih je mehanizacija na vseh obratih zadostno izkoriščena in tudi aktivna. Kot [»ozitiviro lahko ocenimo to, da so vse KZ naše občine prešle v večji ali manjši meri na lastno proizvodnjo. Pri tem pa v prvem letu proizvodnje niso v[>eljale analitičnega knjigovodstva, na |>odlagi katerega bi lahko napravile obračunske kalkulacije za važnejše vrste lastnih proizvodov. Ti pokazatelji bi bili posebno važni za obrat sam, ki bi na osnovi teg* lahko ugotavljal rentabilnost proizvodnje in za prihodnje leto odstranjeval vse vzroke deficitarnosti subjektivnega značaja, kot na primer drago tehnologijo delu. preveliko in neekonomično porabo močnih krmil, premajhno porabo umetnih gnojil itd. /Cato bi bilo nujno, da KZ že letos uvedejo tak sistem dela, da bo knjigovodstvo redno [irejemalo vso dokumentacijo, na osnovi katere bo lahko uvedlo analitično knjigovodstvo s tem, da se pridelki, prirastek pri živini, zaloge itd. ne laido ocenjevali, temveč tehtali. Iz navedene približne analize gospodarjenja se lahko zaključuje, da je velik del vzrokov izgub objektivnega značaja. Tu je treba navesti na prvem mestu zamočvirjenost zemlje, predvsem na območju Ljubljanskega barja, razbitost zemljišč, ki v večini primerov še niso arondirnna na vseh obratih. Poleg tega vpit' vajo na povečanje proizvodnih stroškov tudi začetne težave investiranja, plačevanje anuitet in amortizacije, ki [mnekod, kot na primer pr‘ posestvu Barje, presegajo sposobnost odplačevanja in mora zato najemati obratne kredite. Navede se lahko tudi to, da so se prispevki na osebne dohodke dvignili v letu 1961 ' [»rimerjavi z letom i960 za skoraj 1()()°/oi dvignila sc je tudi amortizacijska stopnj») povečala pa sc jc tudi cena močnih krmib Prav tako jc tudi cena mehanizacije v sorazmerju s kmetijskimi proizvodi zelo visoka, poleg tega pa je tudi problem oskrbe z rezervnimi deli za mehanizacijo. Kljub navedenim vzrokom, ki iz objektivnih razlogov vplivajo na povečanje PLC 'n izgube, jc brez dvoma veliko vzrokov subjektivnega značaja, katere bi lahko s sistematičnim delom odpravili. Med te vzroke lahko prištejemo v [»ovprečnju nizko molznost, sorazmerno majhne pridelke, ki izvirajo največ iz majhne porabe umetnih gnojil, manjši \>rl' rastek pri pitancih in ponekod prevelika I*0" raba močnih krmil dnevno po glavi. V čiO* večji meri bi morali začeti z lokalnim us|>o-sabljanjcm površin za lastno proizvodnjo, kef bo ta v vsakem [irimeru cenejša od odkup11' V diskusiji bi morali osvetliti vso problematiko tako, da bi na osnovi tega lahko I*0' stavili zaključke. Proučiti bi morali predvsem problematiko virov za pocenitev proizvodnja in zmanjšanja proizvodnih stroškov, |>ot*k arondacije in zadevne problematike, izpolnjevanje plana, povečanja fonda živine, ureditev plantažnega nasada na Babni gori, usposabljanj1’ kadrov v proizvodnji, proizvodno sodelovanj1’ med KZ in privatniki, način delitve dohodkov iu nagrajevanje po proizvodni v KZ itd. Nadaljevanje na 5. strani Ob praznovanju dneva vstaje slovenskega naroda, dne 22. julija, vabi Turistično divisilo Ljiibljana-ltudnik na veselo snidenje na ki HKšiLM . B«rci, aktivisti in člani delovni*)1 kolektivov, udeležite sc srečanja na K(>-rešekll! Za dobro razpoložetijc iu zabavo Ito igrala domača godba. Odhod avtobusov iz avtobusne postaje ob 8.30 uri. Lastniki motornih vozil pa sr n11! poslužijo dostopa na Kurešček čez nov* most na Ižanski cesti. Zaključki posvetovanja o problemih v kmetijstva in ^o/(larst\u Nadaljevanje s -t. strani I. !■ Potrebno jr takoj podvzeti odločne •ntrepc za odpravo slalmsti predvsem snbjek-ttvnega značaja, deloma tudi objektivnega s *en>, da se glavna krmna baza ustvari na last-n*h površinah. 2. Zagotoviti je potrebna sredstva za lastno udeležbo za dograditev in opremo nedograjenih ^'jeklov ter za povečanje in ureditev proiz-Vodnih |>ovršin tako, da bo predviden plan ‘udi izvršen. 3- Maksimalno se morajo izkoristiti obsto-kapacitete, znižati upravni stroški, zmaiij-“ proizvodni stroški in urediti načelo delitve ^hodka po delu. d- Zemljišča usposobiti za lastno proizvod-**i° tako, da imajo svojo surovinsko krmno tt2°' Donose posameznih kultur je treba z treznimi dozami umetnih gnojil izboljšati v "»tni meri, na drugi strani i>a krmne obroke ijspraviti tako, da bo predvsem pri pitanju unč uporaba močnate krme ekonomična. _ 5. Nadaljevali je s proizvodno koopera-*'j° med individualnimi kmeti in KZ s tem, 8,‘ poveča proizvodnja tudi pri privatnem ct>i in da se poveča blagovnost in doseže Pecializirana proizvodnja tudi v zasebnem *® tor ju. Iz primitivnega sodelovanja je treba Preiti, kjer je to mogoče, na višji tip sodelo-v smislu specializirane proizvodnje, t*- Uvesti se mora analitično knjigovod-®|v°) na osnovi katerega bo možno voditi obra-'“Ke kalktdaeije za najvažnejše vrste proiz-rdov. Pridelke privatnikov' in zadrug je treba gota vi j ati s tehtanjem jn ne z ocenjevanjem. Preiti sc mora na pravilno reševanje uvske politike s tem, da bi usposabljali ^ Svca-proizvajalca na delovnem mestu, poleg ea pa strokovni kader preusmeriti predvsem neposredno proizvodnjo. 3- Osnovna dejavnost za pridobivanje zem-n naj bo še nadalje usmerjena v aronda-8 tem, da sc zemljišča jemljejo v najem, *flkl,l> in tako naprej. Ijišč 'ijo 11. ^ flint več zasebnih gozdov naj sc preko !>a in pogodbenega proizvodnega sodelo-P1 poveže v obstoječe gozdne obrate KZ , fo S tem bo olajšano njihovo smotrno leg •‘'•koriičanjc ter pravočasna preskrba 111 industrije in tržišču z raznimi gozdnimi ^‘intenti. trel»a 2. Pri navezovanju pogodbenih odnosov' je *ki Ugotoviti, da bodo temeljili na ekonotn-zainteresiranosti oIk-Ii pogotlltenih purtner- > to j(, gozdnih posestnikov in gozdnih “•■atov. 2a bolj |H)spešen proces podružbljanja jj. e proizvodnje je treba predvsem us|M>so-^ g°S]i()(litrske organizacije, zlasti pa gozdne ab KZ, da bodo sposobni gospodariti z nuni gozdovi. Usposobljenost se ne sme Or saMI° v tehnični usposobljenosti OG j^ganizaeije, ani|>ak tudi v strokovnih kadrih, tttnrajo biti dovolj razgledani. Y _‘ v proces poilružbljaiija gozdne proiz-"P sp vključujeta enakopravno GG iu KZ, Pr®dstavniki se botlo v interesnih pod-r-v.1 ' ustrezni razmejitvi delovnega pod-^ Ja pogovorili na bližnjem (lolitično-strokov-1,1 «eminarju. Velikega (tomena za uspešno gospodar-Z4o,*,l^'i8tvo'anje zadrug je njihova teritorialna r<'z<'l'nsl. V teni smislu priporočamo raz-i,0v.|' nekaterih zadmg, oziroma spojitev nji-gozdnih obratov, ker bi tako ustvarjanje nunij stalnih zaokroženih enot v okvira gospodarskih področij zelo olajšalo dc-Ros ',lf> 'nrjanje prostora in izdelavo gozdno-gl0 1 urskih ehiboratoi ter mnogo pripomo-n 'ri nspešnejšeni razvijanju novih kv aliti t- I ml nosov na tem podnuju. ^«8ttei 1 ''Z|šče dejavnosti KZ v gozdnem in II gospodarstvu naj bo v sodobnem go- jenju, varstvu in smotrnem izkoriščanju gozdov ter v razvijanju in gojitvi plantažnih nasadov. 7. Tako gozdna gospodarstva, kakor tudi kmetijske zadruge morajo brezpogojno izpolniti plan sečnje in dobaviti gozdne sortimente ]H>-trošnikom, predvsem mehko žagano hlodovino tistim lesno-industrijskim podjetjem, ki so zadolžena z izvozom. V primerih, da individualni lastnik gozda ne bi mogel pravočasno izvršiti poseka in spraviti lesa, naj kmetijske zadruge takoj posredujejo s svojo delovno silo in prevoznim parkom. 8. Ukinitev' žag venecijank je treba na terenu pravilno tolmačiti, istočasno pa podvzeti take ukrepe, da se omogoči razrez najnujnejših količin lesa za domačo uporabo. Predvsem lesno-industrijska |>odjetja so pač dolžna, da omogočijo razrez oz. zamenjavo lesa. 9. Občinski odltor SZDL Imi sklical seminar vseh zainteresiranih tovarišev s področja gozdarstva, da bodo le-ti lahko uspešneje tolmačili gozdnim posestnikom probleme s področja podružbljanja gozdne proizvodnje. Seminar pa bo istočasno tudi gospodarskim organizacijam v pomoč pri navezovanju [>o-godbenih odnosov. 10. Krajevni odbori SZDL naj v povezavi Nadaljevanje s 1. strani Družlteni plan nate občine je za letos predvidel tudi nekatere rekonstrukcije ulic in cest, ki pa v prvem polletju že niso prišle do svoje realizacije. Tako je bilo opravljenih le nekaj manjših tlel na cestiščih v Rožni dolini in debi Jamove ulice, ki so jo pokrili z makadamsko prevleko. Med večjimi so trenutno v zaključni fazi dela na izgradnji mostu Ljubljana-Ig, ki bodo po vsej verjetnosti končana že do konca letošnjega leta. Med problemi, ki ovirajo omrežje mestne kanalizacije, zlasti še tistega dela. ki meji na področje naše občine, je najbolj pereče vprašanje izgradnje zbiralnika na desnem bregu Gradaščioe, ki bi moral biti v tem letu zgrajen v saj tlo Karunove ulice. Gradnja objekta bi veljala okrog 20 milijonov din, sredstva pa opozarjajo na obveznost ObLO v zvezi z izgradnjo nove osemletke v Trnovem. Naj navedemo še v edno nekaj manjših opravil. Mestna kanalizacija je zgradila z lastnimi sredstvi kanalski priključek na Opekarski cesti, še vedno na je odprto vprašanje prečrpovališča na Gerbičevi ulici, kljub temu, da so bili letos izdelani že vsi ustrezni gradbeni projekti. Odborniki so v razpravi poudarili hitrejše in ekspeditivnejše reševanje gradnje vodovodov, ki predstavljajo v občinskem merilu morda največji problem. Tako je svet za komunalne zadeve ugotovil, da kljub prizadevanju na Urdu še vedno ni dograjen vodovod, medtem ko je krajevna skupnost na Brezovici pričela z obnov o vodovodnega omrežja v samem naselju, pa so žal z deli obstali na pol poti. Tudi drugod stanje ni nič kaj rožnato. V Vnanjih goricah hodo z gradnjo vodovoda začeli šele v drugem polletju, pred tem pa bodo morali poglobiti vodnjak za črpališče. Na Igu se tudi ni premaknilo z mrtve točke Vzrok temu lahko iščemo v pomanjkanju finančnih sredstev. Edini svetli točki v verigi komunalnih problemov', ki sé porajajo drug za drugim, sodita marljivost v Preserje— Podpeč in v Horjulu. Dela pri gradnji vodovoda Preserje—Podpeč se odvijajo glede na razpoložljiva sredstva, vprašanje pa je, če se bo vse breme lahko preneslo na ugodnejšo stran. Krajevna skupnost v Horjulu je še lani dala pobudo za izgradnjo vodovoda, zdaj pa je v gradnji novo zajetje in cevovod do reijerv oarji. Ko bo zgrajeno zajetje in cevovod. Iio Horjul dobil zdravo pitno vodo in. kar je pri tem najbolj s KZ takoj [Hi seminarju prično sklicevati sestanke po vaseh z lastniki gozdov, kjer se ho le-tem obrazložilo pomen podružbljanja in način sklepanja pogodi). Da hodo omenjeni sestanki zares izvedeni, so odgovorni predsedniki KO SZDL in direktorji KZ. III. 1. Ker so navedene naloge na področju kmetijske in gozdne proizvodnje izrednega političnega in gospodarskega pomena, saj bodo spremenile sedanje draibeno-ckonomske odnose v' kmetijskem gospodarstvu, je potrebno, da se vključijo v proces vse politične in družbene organizacije ter oblastveni organi komune. Posebno aktivnost morajo odraziti krajevne organizacije SZDL, zadružni sveti, delavski sveti kmetijskih gos[>odarstev in obratov ter tako dalje. 2. Občinski ljudski odbor je dolžan reševali posamezne socialne probleme, ki sc p-ojav-(Ijajo v zveži s prelivom zemljišč iz privatnega V' družbeni sektor, predvsem tam, kjer tega kmetijske gos]>odarske organizacije same ne morejo rešiti. pomembno, v zadostni količini. Vodovod v Dobrov i je bil dograjen že lani, v endarle bi kazalo, da bi ga podaljšali za naselje Stranska vas. V Zažarju bo treba zgraditi novo transformatorsko postajo za potrebe črpalnioe, v Daljnji v ysi pa so že dogradili odcep mestnega vodovoda. Čedalje večja potrošnja električne energije postavlja znova v ospredje hitrejše reševanje vprašanja elektrifikacije, ne le v mestnem delu, temveč tudi izven mestnega področja. Samo za mestno območje bi bilo za najnujnejša dela potrebnih okrog (10 milijonov din, ki bi jih uporabili predvsem za gradnjo transformatorskih postaj in kablovodov. Pri tem imamo v mislih gradnjo trafo-postaj na Igu, v Zažarju in v Notranjih goricah, elektrificirati pa bi bilo treba nekatere zaselke okrog Črnega v rba. V Zažarju je zdaj v gradnji črpalmica krajev nega vodovoda, zgrajena pa je že trafo-postaja Preserje— Podpeč, ki služi potrebam vodnega črpališča. Prebivavci Črnega vrba pa nadaljujejo z elektrifikacijo svojih zaselkov. Poglejmo še. kakšno je stanje v prometu. Ze letos so namreč izdelali idejni osnutek za Ureditev parkirnega prostora in obračališča na Viču. v endar pa se je tudi tu ustavilo že na samem začetku. Prav ta problem pri naraščajočem in vedno gostejšem prometu na naših cestah opozarja, da bomo morali po možnosti že letos začeti z realizacijo urejevanja parkirnega prostora in tudi obračališča. To je v grobih obrisih le nekaj skromnih podatkov o sicer pestri in vsestranskih prizadevnostih sveta za komunalne zadeve ObLO. Na skupni seji sta oba zbora ,imenovala še sedem članov sveta knjižnice Prežihov Vdranc in dva člana sveta zavoda za izmero ter kataster zemljišč, soglasna sta si bila v predlogih o pre-pojitvah Remonta k Tehnogradu in trgovskega podjetja ..Domači izdelki« h kmetijski zadrugi Velike Lašče. \ okviru (Inizili orfani/arij je na Škofljici drla' no Društvo upokojencev, ki si je že «loljjo želelo imeli svoj prapor. V /airlku junija sc je upokojencem i/.polnila la želja in 3. junija so ru/vili prapor, za katerega so sredstva prispevali prav v-i elani društva. Itu/viljc prapora so združili z lepo uspel» kulturno prireditvijo, za program, ki je bil dobro pripravljen, pa je poskrbela domača mladinska organizacija, bkrnti s pionirji' Jranc IViiš petdesetletnih Rodil se je 26. junija 1912 na Vicu pri Ljubljani v delavski družini, starša sta bila delavca v Tobačni tovarni. V rani mladosti je izgubil očeta, mati pa je kljub težkim razmeram in skromnemu življenju vse tri otroke vzgojila v poštene državljane. Sin France se je izučil za ključavničarja in sc v letu 1939 zaposlil v Tobačni tovarni, kjer ga je zatekla tudi okupacija. Bil je med prvimi organizatorji v odboru 0F in kot tak sprejet tudi kot član matičnega odbora. Kot pošten in priljubljen tovariš in kot odličen organizator je pritegnil mnogo svojih tovarišev in sodelavcev v osvobodilno gibanje. .[lilija 1943 jo bil zaradi izdajstva aretiran in odpeljan v ljubljanske zapore. od tam pa naprej v Dachau, kjer je tudi prišel do izrazu njegov tovariški odnos. Po osvoboditvi se je zopet vključil v delo, tako v tovarni, kot tudi na terenu. Ker je sposoben in med sodelavci zelo priljubljen, je bil izvoljen za predsednika sindikata. Na terenu je bil sekretar, veliko pa je sodeloval tudi na kulturno-prosvetnem področju. Med drugim je tudi deset let vodil SKUI) Oton Župančič v Tobačni tovarni. V tovarni je bil tudi član delavskega sveta in upravnega odbora. Ko so bile prve volitve v zbore proizvajalcev na občini Vič, je bil v tovarni predlagan in izvoljen za člana zbora proizvajalcev, kar je še danes. Poleg tega je član sveta za industrijo in predsednik občinske komisije za bigicn-sko-tebniško varstvo. Na Icrcmi je predsednik komisije za prošnje in pritožbe organizacije Zveze borcev ..Lado Mi-klavc“. Je član občinske komisije za varnost prometa in stalen zunanji sodelavec Delavske univerze Ljubljana-Vič-Hudnik. Tudi pri krvodajalskih akcijah je v edno med prv imi in j c že 12-krat dal svojo kri. Zaradi vseh teh sposobnosti, odlik, prizadevnosti in svojega dela, zaradi aktivnosti na vseh področjih in izrednega smisla za tovarištvo je povsod zelo priljubljen, saj je prava viška korenina. Zato se vsem čestitkam pridružujemo tudi mi. osnovne šole v Škofljici pod vodstvom tov. \ crbičcvo. Takšno sodelov anje nase mladine je treba vsekakor pohvaliti. Kulturnemu programu je sledila zabava, pri kateri so upokojenci zaživeli v dobrem razpoloženju. Sklenili so. da bodo letos organizirali skupni izlet na morje. Društvo upokojencev pa se vsem. ki so kakorkoli sodelovali pri njihovi proslavi, najtopleje zahvaljuje. Razprava o komunalnih zadevah Upokojenci na Škofljici dobili svoj prapor Kje bomo praznovali Dan vstaje? Na dan 22. julija boodo na ubmofju občine srečanja borcev NOB v vseh pomembnejših partizanskih krajih. Krajevni odbori SZDL skupno z odbori ZB in drugimi političnimi in družbenimi organizacijami sc aktivno pripravljajo za cim slovesnejše praznovanje pomembnih dni iz časa NOB. Take proslave bodo na Brdu, kjer bo tudi spominska svečanost v počastitev žrtvam, ki so pred 20. leti padle za svobodo. Borci iz Preserja im Podpeči pripravljajo svečanost, ki bo na Kališici pod Krimom, kjer je bila pred 20. leti ustanovljena druga četa krimskega odreda. Slične proslave sc pripravljajo tudi v ostalih krajih maše občine, ki je bogata na tradicijah NOB. Srečanja borcev bodo tudi še na Kureščku, kjer bo tamkajšno Turistično društvo preskrbelo za prijetno razpoloženje. Enako bo tudi v Polhovem Gradcu, Iškem Vintgarju, na Krimu in na Turjaku. Na sliki vidimo prve partizane na Krimu. Marjan Berger Spomini iz Gonarsa (OB OBISKU PAPEŽEVEGA NUNCIJA V TABORIŠČU GONARS AVGUSTA 1942) Poleg številnih dogodkov, ki sem jih preživel v koncentracijskem tahorišču Gonars, kamor me je kot študenta pravne fakultete z aretacijo na domu februarja 1942 nasilno odgnal fašistični okupator, sta mi ostala še najbolj v spominu heg osmih internirancev, prekaljenih komunistov, iz zloglasne barake 22, v kateri nas je bilo preko 150 „številk“, in pa „veličastni“ obisk božjega namestnika. Ker je uspešen pobeg internirancev iz taborišča Gonars obdelal že Ivan Bratko v svoji znani knjigi „Teleskop“, se l>om v prav skromnih vrsticah zadržal rajši pri spominu na obisk papeževega poslanika. Bilo je v drugi polovici avgusta 1942. leta. Bil je vroč poletni dan. Komandant taborišča kapetan Machi so je že zgodaj zjutraj tistega dne s strogo resnim obrazom sprehajal po vseh sektorjih taborišča in s skupino vojakov pregledoval barake. Po ogledu je vsaka baraka prejela dozo črnega loščila in padel je ukaz: vse barake morajo biti v naj večji čistoči in v redu, vsak interniranec si mora skrbno očistiti čevlje, h kosilu mora priti [>o čorbo dobro umit, lepo oblečen in počesan! Po taborišču je bilo čutiti, tla se pripravlja nekaj nenavadnega, saj smo do tega dne lahko hodili bosi in oblečeni po mili volji. Sotrpin Ivan, ki je hodil na delo izven taborišča, mi je počepnil, da nas bo obiskal odposlanec vsemogočnega papeža v želji, da nam da njegov blagoslov, saj so fašistični demagogi že takoj po [tohothi v Ljubljano trdili, da [iota slovenskega naroda vodijo edinole v Rim. Moj prijatelj se ni zmotil. Po kosilu, ki je bilo tokrat mnogo slabše, saj v prevreti vodi nismo mogli našteti več kot pet makaronov v vsaki gaveti, smo se morali zbrati na prostoru pred kuhinjo — kjer ni bilo nobene «enee — da dočakamo velikega „prijatelja“ internirancev. Obkroženi od italijanskih vojakov in oficirjev smo nuncija čakali stoje vec kot pet ur. številni tovariši so se od vročine onesvestili, iz bližnje latrine je ostudno smrdelo, v naših želodcih pa venomer krulilo. Cigaret nismo smeli prižigati. Pa četudi bi nam Machi dovolil kajenje, nam nikotin tega žgočega avgustovega dne ne hi ugajal, saj nismo smeli iti iz kolone niti |m> vodo. Žeja je bila neznosna. V takšnem „razpoloženju“ neusmiljenega čakanja se je res pojavila med nami črna limuzina. Še prej pa je kapetan Machi po hrbtih tovarišev, ki so zaradi slaliosti hoteli pesti, udarjal s palico in bičem. Vodstvo taborišča je s takšnimi brutalnimi dejanji po-novno hotelo dokazati, kaj pravzaprav pomenita zgodovinski besedi ..cultura romana4'. Iz avtomobila se je počasi skobacal debellasti nuncij, k njemu pa je z nenavadno hrzino priskočil Machi s skupino oficirjev, da jga z vso vdanostjo in gorečnostjo [»ozdravi v imenu „večnega“ italijanskega imperija. Poslanik se jc s težko hojo napotil k pripravljeni mizi pred taboriščno kuhinjo, na katero jo previdno stopil, da spregovori internirancem, ki so nemi, a s srdom na obrazu, ogledovali debelega prevzvišenega gospoda. Ko se jc nuncij duhovno pripravljal za tolažilne besede, jc iz grl taboriščnega [»evskega zbora zadonela [»osem „Na boj 1“ Naša srca so zatrc-petala, kri nam je zavrela, vsi smo — razen nekaterih strahopetcev in klečeplazcev — želeli, da dobimo puške v roke, da bi vsemu svetu izpričali, da [iota slovenskega naroda ne vodijo v Rim, ampak v Titovo Jugoslavijo. Živo se spominjam, da jc prevajalec v slabi slovenščini tolmačil nuncijeve „mogočnc“ besede. Dejal je, da pošilja papež slovenskim internirancem, ki so mu zelo pri srcu, svoj blagoslov in razzie svetinjice z vročo željo, da bi bilo kmalu konec vojne in da bodo Slovenci lahko mirno živeli v mejah italijanskega kraljestva, ker je Bog tako želel. Med prevajanjem sem dregnil Ivana, on pa mi je posmehljivo pomežiknil. Vedel sem, da oba misliva isto: partizanske brigade bodo iz naše zemlje pregnale italijanske tolpe, božja pomoč Emanuelu in Duceju bo zaman! Ko jc tolmač izpregovoril zadnji stavek, je božji namestnik želel, da se zberemo okrog njega kot čreda ovac okoli pastirja, da bi nam še nekaj ,,novega" razodel. Toda interniranci so ostali na svojih mestih kot pribiti. Komandant taborišča je pričel divje mahati z bičem. Vedeli smo, da besede papeževega poslanika prinašajo samo zlo, nam pa je bil potreben kruh, Praznovanje saj smo bili že zelo, zelo lačni. Nuncij ^ dosti pomišljal in jc s hreščavim glas«® zavpil: ,,Zapojte nabožno pesem!" Njegovi želji smo — kljub lakoti — hitro ustregli' Preko tri tisoč internirancev jc spontano za' pelo mogočno skladbo „Hej Slovani, kje W naše meje?" Nuncij se jc med prepevanje® veličastne himne in ob pozdravljanju oficirjev z Machijem na čelu počasi spravil v avto. « orokavičenimi rokami jc blagoslavljal zbof osušelih in zelo izmučenih internirancev. Nas* himna pa jc donela čez furlansko ravnino tj* do goriških Brd kot pozdrav hrabrim borce® za svobodo naše domovine. Odbor osvobodilne fronte in partijska ot-ganizacija taborišča sta svojo nalogo uspešno izvršila. v Kozarjah pl el 1* n s« <1 o t 3 1 E 1 Tudi terenska organizacija ZB NOV terena Kozarje — Tržaška cesta se jc pripravila za počastitev praznika ,,Dneva borcev". Prejšnja leta so na ta dan organizirali izlete v razne partizanske kraje, letos [»a so se odločili, da prav na ta dan odkrijemo dve spominski plošči. Na hiši v Kozarjah 47, so v sredo odkrili spominsko ploščo, kjer je bil meseca junija 1942 zgrajen bunker in ena soba za nekega ilegalca. Pozneje pa so ta prostor koristili za centralno tehniko in kot skladišče papirju za tiskarno, prav tako pa za delavnico radio-tehnike. Tu so delali radiooddajne in sprejemne postaje. Delo sta opravljala ing. Rado Luznar in tehnik Ix>jzc Cergan. Sem so večkrat zahajali in iskali zatočišče tudi drugi aktivisti kot: tov. Tonček Žerjal, Mirko Zlatnar, Milka Smolinski in drugi. V času ofenzive na Dolomite sta sc sem zatekla tudi tov. Alojz Štrekelj in Jakob Vrhove. Bunker je služil svojemu namenu do 20. marca 1943. Zaradi izdaje so ta dan Italijani obkolili hišo in okolico, prebili zidove in dobili bunker. V bunkerju so dobili Štreklja in Novaka oba mrtva, Jakoba Vrhovca in ing. Luznarja [»a ranjena. Oba ranjena in mamo Ivano Skodlar so odpeljali v belgijsko kasarno, hišo pa so razdrli do temeljev in vse odpeljali v Ljubljano. * * « Februarja leta 1942 sc je pokazalo, da ilegalna tiskarna ,,Podmornica" na Brdu ni več na primernem mestu, ker teče blok le nekaj deset metrov od hiše, v kateri je bila tiskarna. Za premestitev iste je bilo treba najeti nove prostore. Tovariši, ki so za to odgovarjali, Gf) 'Dnemi vstaje 22. juliju čestitajo vsem òorcem, aktivistom in občanom naše komune ObLO 060 SZDL 06K ZKS 06 SS 06K LMS 060 ZB in ostale množične organizacije so jih našli v Kozarjah št. 39, pri (Mik. Aloj' zu Erbežniku, v kleti pri kovačiji. Preselit®» I tiskarne sc je izvršila v sredini avgusta | leta. Tiskarna je obratovala približno do ^ I januarja 1943. leta. Takrat so zaceli prihnjat* , belogardisti in se zanimali, kaj je delal pr,‘ hi£i prejšnje leto Ciril Pezdir (Polde), ki je namreč takrat gradil bunker. S seboj so | peljali tudi sestro gospodarja. Takoj nato ^ | organizirali preselitev tiskarne v Dolomite. | tiskarni so delali tovariši Viktor (Janez) kot stavec, Slavko Krušnik (Mihec) kot strojnik in Ivan Skodlar za pomoč pri delit-Delo pa je vodila in imela vse vedstvo eca traine tehnike Milka Smolinski (Darinka). Odkritje teh s|H>ininskih plošč je bilo „Dan borca“, ob 9. uri dojioldne. Mladina naše občine na letovanju Zavod razpolaga z dvema mladinski® letoviščima in to v Ročinju hi v Logu p0^ Mangartom. Kapaciteta letovišča v Rovinju 100 otrok v eni izmeni, v Ixigu pod Manga1' tom pa 40 otrok za eno izmeno. Letos sc je na razpis prijavilo izredni veliko število mladine za letovimje. Skupno j® bilo sprejetih 815 prijav otrok. V prct<•ž", večini ali 90«/o otrok je prejelo [»ri zdravih škem pregledu oznako I., to se pravi da letovanja potrebni. K temu otroku prisp*^ svoj delež tudi Zavod za socialno zavarovanj5 iz preventivnega sklada. Premalo pa je z,,n*. manj« za letovanje predšolskih otrok. D°* ‘ jc prijavljenih 49 predšolskih otrok, ki liud51 letovali v glavnem vsi v l ogu |M»d Mangartu od 2. do 21. junija. Predvidena predšolsk*' izmena v Rovinju je zato odpadla. Glede na veliko število prijav l»omo sku šali kapacitete razširiti tako, da bomo zajeli čim več otrok. Na ta način sc Itogli po kakih v« težkoč, lc[>o us[»elo. Za otroke, ki ostanejo doma in n® 8®°^ na letovanje, pn bosta organizirali društvi l,r jateljev mladine Kolezija in Rožna ‘l® * ^ dnevno letovanje. Otroci bodo hodili n« panje, na izlete ali pa se ImmIo igrali ^ igrišču. Tam laido prejeli tudi topel hrane. Starši, ki sc zanimajo za to v ^ letovanj, naj prijavijo svoje otroke pri ° njenih društvih. Zaključki plenuma občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta občine Ljubljana-Vic-Rudnik Poglobljeno aktivnost organov občinskih političnih organizacij na gos|H>darskcm [>od-^očjn in področju razvijanja družbenih odno-^>v v letošnjem letu je treba razširiti na sindikalne podružnice v podjetjih in na krajevne organizacije SZDL. V ta namen: — naj odlvori sindikalnih podružnic ne Mobilizirajo članov delovnih kolektivov' samo 2darskc organizacije, temveč naj Pripravijo razpravljanje tudi o [>oložaju v oelotni občini; — krajevni odlvori SZDL naj v zvezi z nalogami tega plenuma razpravljajo o gos[vo-darskih organizacijah na svojem [vodročju iu *akoj ustrezno ukrepajo: — ali s politično akcijo — to je z neposredno zvezo z organi družbenega upravljanja oziroma 'organizacij v Podjetju ali preko olvčinskih organov zajezijo argativne |Kvjave, — ali s priznanjem delov-acniu kolektivu za u9[>ešno gos|>odarjcnje in razvijanj,, socialističnih družbenih odnosov, P°dprcjo subjektivne sile. Ič>s |m>( i a rs k i položaj in stopnja razvoja ruznenih odnosov v naši občini narekujeta v J* vini splošnih prizadevanj za gospodarsko 1 politično utrditev ter pospešeni razvoj na-aajc neposredne naloge, o katerih morajo razpravljat, delovni kolektivi in člani SZDL v rajevnih organizacijah: . I' Stalno spremljati gibanje proizvodnje k realizacije ter na podlagi analize neposredno rapati, da bomo dosegli planirani obseg za osuje leto. Pri teni moramo — v primeru jaktivnega zaostajanja oziroma neizpolnitve ” “«a v nekaterih gospodarskih organizacijah Nadomestiti izpad proizvodnje in dohodka s Svečanimi napori v drugih podjetjih. d. Gospodarske organizacije sc morajo bolj . sočno prilagajati potrebam trga, da zagoto-^ predvideno realizacijo -, in potrebam družbe serijah — specializacija in kooperacija v združevanju gospodarskih organizacij, poznavanju proizvodnih kapacitet določene stroke v celotni državi, izkoriščanju obstoječih proizvodnih in znanstveno-tehničnih kapacitet. Prav tako je treba rešiti problem tistih gospodarskih organizacij ali posameznih obratov, ki so zašli v poslovne težave, z vidika njihove pcrs|>ektivc in družbene produktivnosti. 3. Zaradi nadaljnjega naraščanja osebnih dohodkov — tako v letu 1961 proti letu 1960 kot iz meseca v mesec v letošnjem letu — oh sorazmerno veliki iztrošenosti osnovnih sredstev predvsem opreme, skoraj v vseh podjetjih moramo [sospesiti delo. to je: — analize, — široko razpravljanje v kolektivih, — spremembe pravilnikov' o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov, v zvezi z usklajevanjem delitve dohodka s splošnimi družbenimi merili. Pri tem morajo delovni kolektivi v mnogo večji meri kot do sedaj računati na ustvarjanje lastnih sredstev za akumulacijo in za nadaljnji razvoj podjetja, t. j. osvajanje novih proizvodov. Glede na to, da je vprašanje delitve dohodka stalna naloga, ne moremo smatrati sedanjega dela z zvezi z usklajevanjem delitvenih razmerij za enkratno nalogo. V tej zvezi je delo občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij kot družbenega organa izredno pomembno. Zato bi bila potrebna neposredna pomoč in sodelovanje SZDL in OSS tej komisiji pri reševanju konkretnih vprašanj. 4. Preveriti sedanje možnosti skupne potrošnje — tako v gospodarskih organizacijah kot v organih občine — glede na sredstva skladov in na priliv dohodkov ter na osnovi tega uravnovesiti potrošnjo oh določitvi prioritete skupno z vsemi zainteresiranimi. Pospešujmo rekreativni šport! V okviru naše občine hi lahko večkrat imeli različne tekme v športno-rekreativnih panogah, ker je na njenem [vodročju precej delovnih kolektivov, ki se interno ukvarjajo s športom, vendar ne prirejajo nobenih medsebojnih tekmovanj. Zal ni nobenega pravega pobudnika, ki hi to po sindikalni plati organiziral. Se največ živahnosti v tej smeri kaže Zveza sindikalnih športnih aktivov Klcktra. ki ima svoj sedež v Hajdrihovi ulici. Njeni člani se večkrat srečajo z različnimi kolektivi v okviru elektrogospodarske skupnosti Slovenije, Varčevanje z družbenimi sredstvi brez dviganja po ustvarjanju «ini k«*' naša raven produktivnosti dela v vc- Primerov ne omogoča rentabilnega izvoza, ' tr«ka v j|etu z analizami ugotoviti možnosti «N®®Hcznih organizacij za povečanje družbeno-noniske produktivnosti, to je povečanja do-ka na zaposlenega. ^ H tem je treba posebej obravnavati * «ne rezerve produktivnosti, ki so v druž-delitvi dela in v večjih proizvodnih Zaradi manjšega dotoka sredstev v občin-sld proračun, kot je to bilo prvotno prcvi-deno, jc tudi v viški občini razpravljal svet za družbeni plan in finance in je tako predložil ljudskemu odboru na zadnji seji, ki jc bila 30. junija, predlog o znižanju trošenja proračunskih sredstev za skoraj 200 milijonov . Znižanje seveda ni moglo biti linearno, ker je ponekod znesek fiksen. Svet, kakor tudi ljudski odbor, sta apelirala, naj vsi sveti pri občinskem ljudskem odlvoru pretresajo potrebe po dohodkih iz proračuna in predlagajo, kje se lahko sredstva prihranijo. Sveti so v "Partizan" Trnovo jc priredil 26. maja 1962 proslavo v počastitev ..Dneva mladosti'* r°jstnega dne maršala Tita s pestrim sporedom, s tekmami in telovadnim programom. Tekme so preeej razvnele simpatizerje, največje pozornosti pa so bili deležni balinarji. . telovadni program je obsegal 14 točk vseh oddelkov od cicibanov do članov. Posebno 0'a,,jc so dali gledalci ženski deci za izvedbo vaj z obroči, pionirkam za vaje z obroči 'Mladinkam za lepo izveden ritmični ples. 'l'udì moški oddelki so izzvali navdušenje, 0 pionirji, moška deca in mladinci. Za Trnovo je zelo redek primer, da sc zbere 330 gledalcev, kot je to bilo na tej s avi- Vsekakor jc to dokaz, da so prebivalci pravilno razumeli pomen te proslave. Gcloteji program jc pokazal, da st ,,Partizan44 Trnovo prizadeva vključiti čim več pre-'a k sodelovanju v rekreaciji, kakor tudi prt splošni telesni vzgoji. večini k tej nalogi z razumevanjem pristopili in v ta namen tudi izdelali nove programe dela v mejah razpoložljivih sredstev. Vsekakor pa bo ta omejitev vplivala delno tudi na razvoj same naše komune in to zlasti na področju komunalne dejavnosti. Znižanje potrošnjo proračunskih sredstev 200 milijonov proti 930 milijonom, kakor je v občinskem proračunu, je seveda precejšnje, saj to znaša nekaj več kakor 260/0, vendar je to nujno, ker, če analiziramo, vidimo, da smo namesto 4l.7o'o realizirali komaj 27.2<'o. To pomeni, da smo približno 50 dni v zaostanku v odnosu na [timi. Vzroki tako nizke realizacije niso subjektivnega značaja, ampak bolj ali manj objektivnega, ker so letos nastopili popolnoma drugačni momenti, kakor so bili lani. Izpad je v glavnem na skupnih dohodkih, to so dohodki, na katerih so udeležene vse [»olitično-teritorialne enote in sicer je to realizacija proračunskega prispevka delavcev in uslužbencev v gospodarstvu in izven gospodarstva. Tu smo za prvih pet mesecev realizirali komaj 21,4«/o, dasiravno ta del predstavlja skoraj 650/0. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev jc bil letos planiran s precejšnjim optimizmom, saj jc bilo predvideno, da se bodo osebni dohodki v letošnjem letu v povprečju precej dvignili, da se l>o za[>oslenost povečala skoraj za 6«/o, nadalje je bilo ugotovljeno po statističnih l>odntkih, da znaša število zaposlenih prebi-vavccv skoraj 19 tisoč in da je od tega števila zaposlenih povprečna plača nekoliko višja od [>ovprečja zaposlenih na našem območju. Zaposlenih na našem območju je 10.025 delavcev in uslužbencev. Princip plačevanja proračunskega prispevka je letos |>o kraju prebivališča zaj>oslcnega, medtem ko je bil lani po kraju zaposlitve. Zaradi takega načina plačevanja je letos tudi kontrola precej otcžkoecna in jc vprašanje, če vsi delodajalci prispevek pravilno odvajajo. Drugi moment jc tudi to. da je splošno znano, da so prvi meseci gospodarjenja precej mrtvi, kar seveda tudi vpliva na realizacijo sploh vseh dohodkov. Občutno sc jc popravila realizacija v aprilu in maju, vendar niti ta ne kaže, da bomo realizirali planirane dohodke, zlasti ne proračunskega prispevka. Zakaj, ugotovljeno je, da spričo novih gospodarskih ukrepov osebni dohodki ne naraščajo, ampak so v nekaterih pa tudi z drugimi športniki na območju Ljubljane. ^ Elektra je nedavno organizirala svoje VII. letne delavske športne igre, ki se jih je udeležilo nad 600 članov vseh kolektivov clcktro-gos|H)darskih podjetij Slovenije, igre pa so bile v Šoštanju, kjer so vzbudile med domačim prebivav stvora, posebej še med mladino, veliko zanimanje. Na tej športni prireditvi so nastopili tudi tekmovci ELES, Elektroprenosa iu Elektroprojekta, ki so dosegli v splošnem zadovoljive rezultate. Elektroprojekt se je uvrstil med odbojkarji v polfinale in v streljanju zasedel častno 5. mesto, njegova članica Trillerjeva pa je bila med posamezniki četrta, ELES pa je osvojil dve zlati plaketi v odbojki za ženske in v plavanju za starejše člane — inž. Miborko — ter dve bronasti plaketi v’ štafeti 4 X1100 m za moške in v skoku v daljino — Omanova. Na sliki vidimo prizor z odbojkarske tekme moških, kjer je vrsta ELES na levi strani mreže. Kratke iz športa ROKOMETAŠI Partizana-Krima so letos postali prvaki Slovenije ter si tako pr ilio ri li vstop v' II. zvezno ligo. Zal pa je vprašanje njihovega sodelovanja precej problematično, ker nimajo na razpolago dovolj finančnih sredstev, pomoči pa prav tako ne morejo od nikoder dobiti. Ali jim res ne bo nihče |>o-magal iz zagate, ko so vendar dosegli tako lep uspeh ? STRELKA Tatjana Reboljeva, članica Di-optra, je nedavno sodelovala v strelski državni reprezentanci v dvobojih z Italijo in Bolgarijo in je dosegla solidne rezultate. STRELCI Dioptra Jež, Mikolič in Vrbinc so pred kratkim nastopili na prvih izbirnih tekmah za državno reprezentanco zn svetovno strelsko prvenstvo, ki bo letos v Kairu. Njihova uvrstitev v reprezentanco še ni znana. BALINARJI Partizana Vič sc prav resno ukvarjajo z načrti, da bi zgradili ob svojem domu dvostezno pokrito balinišče. Ta podvig nameravajo uresničiti v precejšnji meri s prostovoljnim delom, da bi bila tako gradnja cenejša. Ge bodo uspeli, potem bodo lahko trenirali tudi ob slabih vremenskih [>ogojih in to bi pripomoglo h kvalitetnemu dvigu tega športa. NOGOMETAŠI Grafičarja so se [«> dveh letili znova vrnili v slovensko consko nogometno ligo in tako bo naša občina odslej znova zastopana z dvema predstavnikoma, z Grafičarjem in Odrcdom-Krimom. gospodarskih organizacijah in zavodih stagnirali, odnosno nazadovali. Toda kljub temu je ljudski odbor mnenja, naj bi z rebalansom začeli šele jeseni, ko bo situacija Ud j jasna, zaenkrat pa naj bi ostali pri predlagani omejitvi trošenja sredstev. Ludvik L pel j KMETIJSKI NASVETI Prvi večji plantažni nasad Koloradski hrošč V času najbujncjše rasti krompirja nastopa in povzroča veliko škodo nevaren škodljivec — koloradski hrošč. S tein, da požre zelene dele, občutno zmanjša pridelek, na nasadu, kjer ne opravljamo zaščitnih ukrepov, pa lahko nasad popolnoma uniči. Močno objedene rastline si ne morejo več opomoči. Rastlina preneha asimilirati. Ostanki zelenega dela rastline, to je rebra listov, ki še ostanejo, ©venejo, se posušijo in tako odmro. Naravni nasprotniki koloradskega hrošča, kot so razne ptice hi domača perutnina, žal ne morejo dovolj učinkovati, ker uničujejo škodljivca le priložnostno. Pozimi pogine precej hroščev' pri prezimovanju v zemlji zaradi glivične bolezni (Bean-vearia). Vsi ti naravni nasprotniki škodljivca so premalo za njegovo uničenje — omejitev. Zato se moramo proti njemu načrtno in učinkovito boriti. Zatiramo ga mehanično in ke- Koloradski hrošč je v Evropo prisjxd iz severne Amerike leta 1874. Prvič so ga opazili leta 1823 ob reki Kolaradu na rastlini, ki je sorodna krompirju, toda še divje rastoča. Pozneje se je preselil na krompir. Prve okužbe v Evropi so bile do druge svetovne vojne manjše lokalizirane, niso bili pa storjeni pravočasni zaščitni ukrepi, tako da se ta nevaren škodljivec ne bi močneje razširi). Razmere med drugo svetovno vojno so omogočile pravi razcvet nezaželenemu gostu in ta je tako preplavil celo Evropo. Pri nas smo zaznali prve močnejše okužbe leta 1946 in pozneje. Naslednja leta nam je uspelo ob podpori vsega prebivalstva močno znižati okužbo. Toda hrošč Se je s tem, da lahko preletava iz kraja v kraj, prav v zadnjem času zopet prav močno pojavil. Je zelo značilen in ga je lahko prepoznati. Zlasti so požrešne ličinke. Ko se spomladi pojavijo hrošči v začetku maja na površju, prilezejo iz zemlje, kjer prezimijo v globinah od 10 do 70 cm. Globina prezimovanja je zelo različna. V toplih krajih so bolj pri vrhu, v hladnih pa se zarijejo globlje. Če je vreme hladno ali deževno, pa se pojavijo nekoliko pozneje, to je v času, ko znaša ^dnevna temperatura približno 14° C. Pričnejo takoj objedati krompirjeve liste. Prične se ploditev in samice odlagajo jajčeca na spodnje strani listov . Samica lahko živi dve leti. V tem času odloži 1600 do 2400 jajčec, letno torej 800. Jajčeca so pomarančasto rumena in naložena v kolonijah |>o 30 ali več tesno skupaj. Velika so približno 1,5 mm, v aljasto podolgovata, na koncih zaokrožena. V 5—15 dnevih se iz jajčec izližejo ličinke. Ličinke dorastejo v dveh do treh tednih, sc zarijejo v zemljo 3—30 cm globoko in se zabubijo. Buba ostane v zemlji teden -gojev traja doba razvoja celo nekaj dni manj. Škodljivec razvije pri nas dva rodova, v Ameriki pa celo tri. Pri nas se pojavi prvi rod proti koncu junija, drugi pa v mesecu avgustu. Koloradski hrošč nerad leti, toda kadar je vreme lepo, zlasti v maju in avgustu, se le-ta dvigne in tako ga veter zanese zelo daleč. Sirijo ga tudi tekoče vode, ker plava po vrhu in ne utone. Koloradski hrošč ne napada samo krompirja, temveč gostuje tudi na drugih rastlinah. To so rastline, sorodne krompirju, ki jih gojimo ali rastejo samoniklo. Te so: melancane, paradižnik, sladki razhudnik, volčja češnja, črni zob, pasje zelišče ter razne vrste lepotič-nega tobaka. Hrošči in starejše ličinke napadajo celo rastline, ki niso sorodne krompirju, na primer dresen, kadade, osate, zelje, ribez ter oves. Mlade ličinke sc na teh rastlinah ne .marajo razvijati. mično. Mehanično s pobiranjem z rastlin, kemično s škropljenjem in zapraševanjem. Pri nas v FLRJ je sicer zatiranje obvezno — firejcno z zakonom o zatiranju naravnih škodljivcev in odloki občinskih ljudskih odborov. Toda še vedno se najdejo ljudje, ki tega ne jemljejo resno in omalovažujejo zatiranje. Uspešno je zatiranje škodljivca z arzenovimi preparati, na primer 20,7o/o svinčevim arzenalom ali 0,5 apnenim arzenatom. Pri uporabi le-teh moramo biti previdni, ker so strupeni. Zato med delom ne jejmo in po delu si temeljito operimo roke. Močno so razširjeni DDT pripravki: pantakan S-25 4 kg/ha, pepein S-50 2 kg/ha, nadalje dieldrma 2 1/ha, lin-Idapin 1 kg/ha, Lindan — olje 2 l/ha. Večkrat kombiniramo zaščitna sredstva hkrati še z zaščito proti krompirjevi plesni, ki se pojavlja ob neugodnih letinah, škropljenje, oziroma za-praševanje moramo izvesti zelo natančno. Tako da zaprašimo vsak grmiček — cimo posebej tudi s si>odnjc strani, kajti tam so leglu jajčec. Ne smemo sc zadovoljiti z enkratnim škropljenjem, temveč to po potrebi ponavljamo. IL L. Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo 01,0 Ljubljana je v letu 1961 izvedla večjo akcijo za arondacijo barskih kmetijskih površin v k. o. Lanišče v kraju Pod Gumniščem. Arondacijo je izvedla s pomočjo svojega Biroja za gozdarsko načrtovanje. 2e lansko jesen smo videli ob cesti Škofljica—Pijava gorica široko zorane brazde. Kmetijska zadruga „Mokrc“ na Igu je namreč s traktorjem zorala zamočvirjeno in neproduktivno kmetijsko zemljišče na površini okrog 62 ha z namenom, da se na tej, do sedaj nerodovitni površini, osnuje plantaža hitro rastočih vrst drevja. Tako je bila priprava zemljišča resnično smotrno izvedena. S traktorjem so zorali kakih 20 cm globoko brazdo. Vmes in na razdalji 110 cm je torej nastal jarek, v katerega se je zbrala talna voda. To je bilo prav primerno za jelšo in Vrbo, s katero so v glavnem zasadili to aron-dirano površino. Zakaj na položeno rušo, ki se je čez zimo tudi prilično zrahljala, so sa5ili sadike jelše stare 2—3 leta in belo vrbo 2/2, to je sadike na dvoletni podlagi z dvoletnim prirastkom, ki jih je zbrana talna voda v zadostni meri namakala. Sicer izredno muhasta pomlad je zelo otežkočala saditvena dela. Skoro ves marce je bil izredno s\ih. Ko je bilo treba pričeti s sajenjem v začetku aprila, pa je nastopilo obdobje nestanovitnega vremena, predvsem kar zadeva temperaturo. Tako je bil na primer začetek aprila izredno topel (do 22° C), medtem ko je 9. aprila snežilo, in je 14. aprila zapadlo toliko snega, da je bila skoraj vsa površina čez dva dni [H>d vodo. Nato je nastopilo obdobje toplega in suhega vremena, kar je pos|K'šilo ozelenitev še ne zasajenih sadik. Toda Gozdno gospodarstvo Ljubljana je prevzelo nalogo, da celotno površino zasadi s skupino čez 50 delavcev, ki je sicer zaposlena na gradnji gozdnih cest na območju gozdnega gospodarstva. Ta izredno disciplinirana in pa pridna skupina, pod vodstvom preddelavca Ivana Vidakoviča, je hitro obvladala tehniko sajenja in premagala vse ovire, čeprav so zaradi vremenskih nevšečnosti tudi delavci kar precej bolehali. Zasnovano plantažo so začeli zasajevati prve dni aprila in vseh 62 ha zasadili do 4. maja. Tako so v enem mesecu zasadili okoli 220.000 sadik, otl tega okoli 180.000 jelš a ostalo belo vrbo, smreko in zeleni bor ali okoli 4500 sadik na 1 ha. Ko se peljemo iz Škofljice proti Pija^ gorici, že vidimo lepo ozelenelo plantažo, *aI pomeni, da so sc sadike dobro prijele, čeprav so bile 2. maja precej „ožgane“ od slane. Od tega plantažnega nasada pričakujenra tla bo dal po 30 letih takšen pridelek lesa, bo 4-krat večji od dosedanjega letnega pri' delka na teh neproduktivnih zemljiščih, 118 primer 4-kratna košnja sena in 1-kratna košnja stelje. Dalje pričakujemo, da bo [ki 30 led® okoli 500—600 m3 lesa na 1 ha, kar ponieid izredno velik prirastek. Poleg tega Iki ta nasad ugodno vplival na vodni režim na tem barjaB' skem in sosednem predelu, ker l>o približa® polovico vode manj odtekalo, kajti drevje k® delovalo tudi kot črpalke za votlo. To je prvi veliki plantažni nasad hitr® rastočih vrst drevja, katerega so sc lodtt gozdarji na barjanskem svetu. Glede na to, d® je takega barjanskega sveta še na pretek, k® treba tudi ostale površine pripraviti za saditi s hitro rastočimi vrstami gozdnega drcvj®r zlasti zato, ker so te [Kivršinc v načrtu plantažno gojitev te vrste drevja. Seveda bo treba skrbeti za nadaljnj® vzgojo tega in drugih nasadov. Ze letos bod® nasad gnojili z nitrofoskalom hi skrbeli tudt za zdravstveno stanje. V sporazumu s kn>®' tijci bo treba skrbeti, da zlasti nasadi zelenci,® bora ne trpijo zaradi nevarne bolezni 1®*^ zvanc rje (Cronartium ribicola), ki se razvoj® v enem stadiu na črnem ribezu, v or med iglavci kot št. ^ ^ tej akciji, Ik> merodajno zn dokončno odi®' čitev. Vsi naši nasadi, kmetijski ali gozdnjr kot obširne monokulture, zahtevajo večjo skr in nenehno kontrolo, da ne pride do škodlji'3^ kalanitet od bolezni ali od škodljivcev. Upajmo, da borno z Imen ti mi izkušnja®'* preprečili morebitne začetne napade razni® bolezni in škodljivcev, kajti s plantažno g°j' tvijo na velikih arondiranih površinah mora®1® nadaljevati, ako hočemo doseči ravnotežje m® proizvodnjo in predelavo lesa v naglo razvij® joči sc lesni in predelovalni industriji. Tuberkuloza In luberkullnlzacifa goved Mnogim živinorejcem še vedno ni popolnoma jasno, kaj hočemo najti, oziroma ugotoviti pri živali, ki jo tuberkuliniziramo. To ni zdravilno ali zaščitno cepljenje, temveč je to cepljenje zaradi razpoznave ali ugotovitve bolezni. Z opravilom pri živali, ki mu pravimo tuberkulinizaci ja, iščemo v živali j « >v/roči te I j a tuberkuloze in spremembe, oziroma okvare, ki jih le-la povzroča v telesu. S tuberkuRnizacijo iščemo torej neko popolnoma določeno, specifično bolezen, konkretno tuberkulozo. Vemo, da je tuberkuloza neozdravljiva, kronična, kužna bolezen živali, predvsem pa goveje živine, ki jo ta prenaša na ljudi, naj-češče na ol roke. Človek, ki sc iz davnine zagrizeno bori za svoj obstoj, to je proti svojim najrazličnejšim sovražnikom, vztrajno išče [ioti in načinov, da bi sc čimdljc ohranil zdravega, telesno in duševno krepkega, sposobnega za ta nenehni boj. Zato si je prisvojil najraznov rstnejše metode in pomagala, da si ohrani tisto, kar je imenoval največje bogastvo. Za ohranitev tega Iiogastva si je, živeč v organizirani družbi, izdelal obsežno zakonodajo, ki predpisuje najrazličnejše ukrepe, kadar ta ali druga bolezen grozi njegovemu zdravju ali premoženju. Cc pregledamo in naštejemo nekatere teh ukrejiov, sodi med te tudi tuberkulinizacija in Vse delo s postopki, ki jih tu narekuje ali je njena posledica: — tuberkulozne živali ne zdravimo, ampak jo damo v zakol; — meso in vse notranje organe temeljito preiščemo, da ugotovimo mesto in razširjenost okužbe in sprememb; — ugotavljamo sposobnost, oziroma nevarnost mesa in organov za človeško hrano; — ščitimo in varujemo še zdrave živali z oddeljcv atijem od sumljivih in iz okuženih hlevov ; — urejamo tako imenovane karat.tenske hleve; — okužene hleve razkužujemo ali jih celo preurejamo ali tudi opuščamo; — posebno pozornost posvečamo pašnikom in javnim napajališčem; — budno nadziramo promet živine, da nam ne bi prešla s tuberkulozo okužena žival v hleve večjih kapacitet družbenega sektorja, ker v velikih čredah povzroča ta bolezen nepopravljive in neodpustljive gospodarske škode, ki sc pišejo v breme premalo skrbne, površne, nezadostno budne strokovne službe, zadolžene za prosperitelo takega obrata; —- zdravstvena služba ukrepa ]>o svojih protituberkuloznih dispanzerjih tako, da pregleda ljudi, ki so živeli in delali s tuberkuloznimi živalimi. Na območju ObLO Ljubljana-Vič-Rttdnik je veterinarska operativna služba pod nadzorstvom in vodstvom občinske veterinarske inšpekcije začela prvenstveno veterinarsko akcijo, )i ,sol)»®9' ros*' posamezne živali, tudi ne na brejost ali ®*a . tu velja načelo — ukrepaj hitro hi tc®lC 1 ^ ker s tem preprečimo velike gospodarske s ^ de, drugače rečeno, preprečujemo velike l*0 Matko Cerar