i: Ki .. $6.00 \ ork celo leto - »o celo U*o $3.00 7.00 7.00 ! - m List; slovenskih idelavcevv Ameriki« TELEFON: ORUU ITI I i t. Tbe largest StovoiMa Duly io tke United States mod legal Hobday*. 75,000 Readers. Entered as Second C bun Matter. September 21, IMS. at the Post Office at Mew York, N. Y-, under Act of Congress of March S, 1S79 TELKFOK: nn NEW YORK, FRIDAY, MAY 2, 1939. — PETEK, 2. MAJA 1930. V VOLUME XXX V 111. — LETNIK Him V E SEST MOKRACEV ki bno preštudirati, vendar pa POVSEM MIRNO PRAZNOVANJE PRVEGA MAJ --I- Med delavci in jpolicijo je prišlo le ^o brezpomembnih spopadov. — Petdeset komunistov a-retiranih v Parizu. Praznovanje prvega maja je bilo p vsem mirno, posebno po ameriških mestih. Najhujšega so se bali v New Yorku, kjer sta bili za včeraj popoldne napovedani dve demonstraciji — komunistična in demonstracija veteranov iz svetovne vojne. REDNA DOBAVA ŽGANJA IZ 0NTAR1JA Iz Kanade dovaža vsak dan šest aeroplanov žganje v ameriške zračne pristane. Vse se vrši pod nadzorstvom kanadskih carinskih uradnikov. DETROIT, Mich., 1. maja. — Dnevnik "Free Pres" poroča, da prevažajo licenzirani zrakoplovi žganje i Kanade v Združene države. V tej službi, je šest zrakoplovcev, ki plujejo med Walker ville, On t, in^med raznimi zračnimi pristanišči v Združenih državah. Najprej so demonstrirali veterani, za njimi pa .komunisti. Prišlo pa ni do nobenih spopadov. Pomisliti je seveda treba, da je i b:la za vsak slučaj pripravljena vsa Prevoz žganja se vrši pod nadzor-newyor^ka policijska sila — kakih stvom kanadskih carinskih urad-esemnajst tisoč mož. nikov ,na temelju zadnje odločitve provincijalne vlade, da imajo 11- Nadaije je navedel Stayton tudi izjave nekaterih članov Wickersh*»move komisije in iz teh izjav je razvidno, da namerava Lloover izpremeniti svojo sedanjo smer glede izvajanja prohibicijskih postav. Staytonova izjava je povzročila tako v Washing tonu kot tudi drugod po veliko senzacijo. Nekateri gospodje, katere je označil kot nasprotnike ause, »o takoj zanikali njegovo ugotovitev, do-čim so oatali molčali. Tajnik Lamont je rekel, da ni prišlo na površje vprašanje prohibicije, odkar je on v kabinetu. liJ JU I W& ♦ ■frnSSSLw i Mornariški tajnik Adams je izjavii, da je Staytonova tiditev. kolikor se njega tiče, povsem neutemeljena. i Državni tajnik Stimson je podal slično ugotovijo, ni se pa hotel spuščati v podrobnosti, dočim Mellon, Brown in Davis sploh niso hoteli kpinen-tirati Staytonovih trditev. Nadalje je rekel Stayton, da se je posvetoval z raznimi člani Wickershamove komisije ter prišel do zaključke, da ne verujejo v izvedbo prohibicijskih postav ter skušajo najti zanie kako primerno nadomestilo. Nihče mu ni sicer rekel, da dvomi predsednik o prohibic.ji, toda do tega sklepa je prišel, kc je razpravljala Wkkershamova komisija ž njim o možnosti novega načrta. H omisija b? »e ne bavila s tem vprašanjem, če bi ne imela izrecnega Hooverjevega dovoljenja. ■r , Ip ••___________- ■. ------- V Londonu so se završili le brez-p jmemcni spopadi, morala izdati vsako leto i Nekaj podobnega se je završilo na1 Grškem in sicer v pirejskem Dunmal B. MacColl, manager korporacije, ki kontrolira Waiker-ville zračno pristanišče, je baje rekel, da dovažajo trgovci žganje v trukih na letališče ter ga tam nalagajo na aeroplane. V Belgiji je edinole v bližini Luetticha posredovala policija, ko se je odpravilo kakih tristo komu -nLsUr/ proti jetnišnici, najbrž v na- Policija jim je zaprla pot, naker po sto milijonov dolarjev v mornariške avThe, Konec teh izdatkov bo šele leta 1936. Amerika mora graditi več ladij ali pa opustiti svoje stališče kot monariška sila. Konstrukcijske omejitve kot jih navaja pogodba, bodo koncem konca bolj blagodejne kot neomejena gradnja bojnih ladij. 0 KMALU ARETIRAN VOJAŠTVO JE ZASTRAŽIL0 KAZNILNICO Kaznenci so baje začeli kopati predor, ki vodi do wardenovega stanovanja. — 600 kaznen« cev v zamreženi stoka- E di. Angleška delavska vlada bo najbrž odobrila sklep indijskega podkralja. Civilna nepokorščina je trošenje eneržije. ---- MORNARIŠKA POGODBA BO PREPREČILA HOOVERJEV IZLET PRKSEJSNJA SKRIVNOSTNEGA OPLOVA AMERIŠKI POSLANIK PRI KRALJU ZOGU FAHNBOPOUOH, Anglija. 1 ma-bedo preizuMli nov aeropiAil, ki se b3 Laje Ivignil c tal navpično v zrak. Ae-je bii po načrtih zrač-xgrajea povsem TIRANA, Albamija, 30. aprila. — Rermann Bemsteim, navi ameriški poslanik v Albaniji, je izročil danes svoje povfarilne listine kralju Zogu. Vršile 30 se običajne cerimo-iuje. tajno v m imeni*je "heLeo- ITALIJANSKI URADNIK IZVRŠIL SAMOMOR WASHINGTON, D. C.r 1. maja. Ker ima predsednik 'Hoover nujno delo, bo najbrž preložil sobotni ribiški Izlet v gere Virginije. Vrhovni izvrševaln? uraonik je nameraval zapustiti Washington v petek ali soboto, a njegovi načrti so sedaj zelo nedoločni, kajti vso pozornost Hoove rja zahtevata zase mornariški dogovor t^r vprašanje potrjena sodnika Parkerja, proti kateremu se ie pojavila močno opozicija, posebno iz vrst organiziranega delavstva. POMANJKANJE VOJAŠKIH UNIFORM pristanišču. V Carigradu že par mesecev pre-gajajj komuniste in zato ni včeraj prišlo do nikakih izgredov. Včer?j so izgnali dvajset inozemcev. V Jeruzalemu so bile zaprte šole delavskih zadrug. Delavci so mirno praznovali svoj praznik. Na Bolgarskem je bilo aretiranih 140 oseb. pa so jih proti večeru zopet izpustili. Komunisti so deLli "epake, katere je p-licija sproti zaplenila. Tudi vsako komunistično zborov?nje je bilo sproti razbito. " K V Jugoslaviji in Itahji je vladal mir. Pariz je bil izredno dobro pripravljen za zatrtje vsakega nemira. Po ulicah je patruliralo nad dvajset tisoč žandarjev in policistov. ki so pa le v predmestju St. Denis stepili v akcijo ter aretirali nad petsto oseb, katere so pa pozneje kmalu izpustili. Po raznih japonskih mestih je demonstriralo nad petdeset tisoč delavcev, ki pa niso dali oblastim niti enkrat prilike, da bi posegle vmes. aercp*an navpif-m ttrx?o načrti po- nepre-Atropian predsedniki! koufermee. Le RIH, Italija, 30. aprila. — Com-m«?ndaU>re Agostinc- Agosti, župan« kraja San Remo, Je izvršil včeraj simamor t bliiidS Vatikanskega mesta. Vatikanske oblasti so zani- [praviti vse kale prejšnja poročila, da se Je za vršil samomor Mfe^Vatikanski zem WASHINGTON, D. C., 1. maja Precej pozornosti je vzbudilo dejstvo, iiiiniiHiiiiMiii m- | ae ne prtobčajejo. Denar naj ae bla-po kkmj Order I Prt spremunbl kraje naročnikov, da ae mun tudi prejinj« bivali«« naananl. da &itreje najemo primaha Joža s svojimi devetimi| ijC in zdravja, da boš dosegel svoj j bulo»&7 židoske veroizpovedi, ro-uaalcvBika. križi ki še niso njegovega hrbta nič j stoti rojstni dan. kar Ti želijo vsi j dc:il JZ Beograda. Zumbulovič jt 1. ------------—--------| vpognlll, iz daljnega konca Stra- nešteviini znanci in prijatelji širom J ustanovil v Beogradu malo žisča v K-anj k svoji snahi v go- 1 slevtnije, predvsem pa gorenjska j bančno podjetje ki se je predvsen metropola s čestitkami k Tvoji 90. bavili z razpečavanjem najrazlič-f nu ni hotel izročiti, ker je bil p:ja-rejetni ccletnici *QLa NARODA", ti« W. lftth Street, Ne« fart. N. t. H rstileea Mil stilno, da je pomaiga pri delu. Lan- j sko poletje je bil dvakrat peš na Javorniku in Čepuljah pod Jošto-[vim vrhom na svojem posestvu in j s svojim prijateljem Šifrerjem iz j Bitirjega, bivšim stražiškim žapa- Mooiwy-Billm^ovtMi, slu.'aju ae je izkazal «overJ^ * ud ^ ^ZV^ ve* spremita vsakega prijatelja na Ji'c uivavc Culitoniije, Youug. kot elitna najbolj slubot-j 3ieclnji poti. Tako sta letošnji :uli politike^ V t«\| g | ; marec spremila 84-lstnega prija- N;»jprrj ^ Hi! obljubil prijateljem Toma Mw«eyar . Jakc :a BajŽ2ija' (lu Ikj lJOleti 1 Tc ie ^drav3e našega jubilanta, IF BILLINGS Sin ustrelil očeta. V vasi Suvoj pri Sisku je bil te dni izvršen strašen zlo i in Mate N:-količ in nje rov 2ti-letnj Mi že del j čata razun:eia. Vzrok jc bila borba za posestvo. »« ukte ter lia iKnlla^i teh ££1. je Mooik v re» lKUiedolžnem zaprt e dolp» čas« i*udiral, do pozne jeseni. ^ ,ie }>fi izjavil, izroril zadevo driavni p<»milostilni oblasti. i-utui rit« i i »teklo že mese<*ev, i»o.. ltuloHtilna oblast držav«- <'alitornije pa trdovratno iuoJei. Zaradi istega "zlorina" j- onsojen na dosmrtno jeeo udi Wiuren Žnjim je pa stvar nekoliko drugač- Obraniba je dovolil da je jmtekel lok za priziv, v sled edinole najvišje sodiM-e države razsojat! o i 18. aprila je v sv:ji vili na najskl c€-ti umrl industrijalec gust Zabhar. Z niim je izgubila ■ slcvi?rska industrija velikega pionirja in jugoslovanskega nanxlnc-• ga e;o :-;3iarr'va. Umrl je v staro- nejš:h srečk in s špekulacijami i ntc, pač pa ga je hotel prodati ,n vrednostnih papirjev. KmaluB j^i preseliti v Salvonijo Zata sta se ze v Lju;)jani. ki je razširila svoje de- rpttovano sprla in neko? je sin o-lo po vsej Sloveniji. Apentje Zuttl-j četa taku oplazit po glavi, da .-o bulcviieri so posebno dobre posle i nr.crp.li prepeljati v bolnico. Sin je napravili v Ljubljani, ljubljanski | moral v zapor Kjer je presedel 6 Av- j okolici, po Gorenjskem in Stajer- | mesecev. Toda tudi ta kazen ga ni ikesi. Zumbulovič je pr:dal na 75 ; iztrez.iila. Popival je še vedno in c b vsaki priliki nadlegoval o^eta T dni je • ?ael oče v gostilni, ko vstopil sin Mij Nič hudega slui" • mu je stari ponudil merico žganja, Mijo pa ga je csorno zavrnil, potegnil \z žepa samokres in sestkrat trzHvnernu s«n!iš till ic ustanovil že lastno tovarno F. i na Dunajski ce;milošeenj ; je v^ltxitega izjavil, da v tem slueajn lie mow ■ storiti in je prepustil vso »»dgovornost najvišjem Tudi iz/a Olie^n .'-asi je pn-^lo Že M-st me^eeevT t od a 1 In naštel j »h je vedno čez sto in še j s* pridobile njegove železne kon- .. .. W . , El: i več. ^flp^BI strukcije. immioHtfite« uU«M se «,<> zinile. K J j Jubiianl je tudi ^k.antna osehit j - bi bil predolg nnilk 1« main pn-vn- >uinljiv, se iz zelene druščine in brex dvoma j Električni tok ga. je ubil. t« „«jvi«j.-ta Wa»lMl ,»rti-el.no l« - i n.J.t«e» Sveii lovec v kulta V Splitu je le dni električni tok 1 . srezu. Kc je po JTos-tarskih rebrni j u r.1 mehanis^ega vajenca Ivana i/juv«'. ki m- p;» ulasi, kot je bilo prieitkt»vati,! rastJrJeval kot devetletni deček, je T m rr biča kije bil zaposlen na pod tii /nudil 9 g 1 vjfl prvega zajca — brez puške. V stres j v nove stave ' Criatie". Stal je lovu so lovcu drugim prepodili mi- nr mekrih tleh in bil je takoj mr-Wa»te pravi, najvišje s^Iim e ne more premotrmI mo njega taje3 tako blizu da se j€ jtey skt«»V *>y.i*i»nu*:! njiimve vsebine, ampak vrgel ker n3 njega in na zajcu ob-j t soi kc-madov raznih srečk, pa tudi večjo množino obveznic vojne škode. Strnnlce so naročale obvrz- k-i ga je skoro 70 let srkal na pri- ; srtl 75 let. cd teh jih jc pa bilo za m druge vrednostne papirje jernem, skoro 900 m visokem Jo- ' pokojnika nad CO trdega, vztrajne- Zumbuloviču na mesečne obrc-štu kamor danes kot nekdaj hodi- ! ga, a tudi uspešnega dela. Rojen je ^ & znašali od 100 do 200 Din. MM 11 L lin-ii^cti wira-nriilbil 22 iunija 1885 v Kostanjevici, i ie bil P° posredovanju agentov ustrelil nanj. Stir: krogle so zadele Pckoini Žab- ! podpisan liaročilni list za vojno očeta v pr.?a. dve pa v ro.<» ^e>iiil na.š Jože čestokrat %>rikcmandira- !ikpse<'ih pa pridejo ila ol*- ČAJNI KRALJ UMRL prav mnegih primerih pa le je Zumculcvič kratko izgovarjal, da je obvoznice vojne škode lombar-diral po beograjskih bankah in da ni nobene nevarnost:, da bi bile stranke oškodovane. V ireh letih je imel Zumbulovič s svojo "banko" nad 20 milijonov prometa. Koliko je v Sloveniji oškodovanih strank, se sedaj še ne more ______________k-rnčno dognati. Državnemu tožii- RRFZPlJlCNi POUK. vu v Ljubljani je bilo poslanih BOARD OP EDUCATION nudi ž: kazenskih ovadb, brezplačen pouk, ki se žele nauči- ,tranke so ožkodc ti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Ogiasite ra pnjn^nila v liiiri«ki šoli šiv. 127 East 41. cesta v petek zjutraj Vihar v hrvatskem Zagorju j od 10. do soba št*. 308, ali pa v l»opde!j»-* in sred* ob d« 5., so- j ctranke zncslze. iovane Nekatere 7.A vet j1. ha 41 S. ČUTI HE KOT 20LETNI MLADENIČ natUJjnili štirinajst let v >ilo pri proeefcu nolwne, e pravt ^'»»Itrtni rala- -Mir- XUi \ .Neinčiji. niti v Irj ilcžr-Ji ni--fin rtoiiil t:tlc'» loj »na. t"iiikii. Hitr-> fcn-xtf iznt»r.iii £.«r{odči-:ii n'M"t-»-ono navzkriž z dvornim svetnikom, ki je bil faktkni gu.ipodUr viadur Vie Idrije m rijenp okc;li*trili v svojo naj tišja skrivališča. Omenjeni čc' vorici so se pridružil 6e -tali t?cdci — včasih jih je bil^ d petdeset — in po Idriji se je cb zvokih marseijeze razvil sprevod - pod vodstvom delavskega voditelja, sodruga Antona Kristana. Po sprevodu je bil odmor — deloma doma, deloma po ovarii ah — dc devc.te urt ko je nastopil v dvorani "Črnega crla" nadaijni delavski voditelj, sodrug Etbin Kristan. Bilo je svečano zborovanje. Če bo se vresničila le vsaga stota obljuba in le vsaka petsix 'a groženja, bi žr j rt?d petindvajsetimi leti uživale v&?:ljno delavstvo že na tem svetu deveta nt ;esa in bi že najmanj četrt stoletja ne wilo nika-kega sledu o kraljevskih a!i cesarskih veličanstvih, oziroma o kapitalistični drhali. Popoldne se je vršila prosta zabava v Podrtejl, zapuščenem mlinu, v katerem se je pod Kristanovim nadzorstvom mlela moka. Kajti m-.ka in žiro sta bila v Idriji nekak vladni monopol. To kaže. da je bila med Tonetom -in Gandhijcm že tedaj nekaka duševna vez. Hoda Gandhi ju še dosti manjka — v kilah oziroma funtih ter v ministrskih ambicijah. Po prosti zabavi je bil ples, nakar se je tudi Etbin — če le mogoče v cesarski kočiji — podal nazaj v Logatec in odtarn v Ljubljano. Taka je bila v Idriji slavnost prvega maja. Danes je seveda vse drugače. Po vsej Julijski Benečiji in po vsej Jugoslaviji zastonj iščejo soci-jalista o belem dnevu z lučjo v roki. Radikalni element se je podal v komunistični tabor in v tem taboru nima z rožicami postlano. Komunistom očitajo, da so norci. Pa niso noVci. Kajti noben noree ni zmožen take žila vos ti in vztrajnosti. Masa se je vdala v svojo usodo, ker ni znala tako izrabiti prilik in razmer kot so jih znali voditelji. Voditelji so pa, hvala Bogu, na varnsm. Natančno, do sekunde, so vedeli, kdaj je treba vreči navidezno prepričanje in rdečo kravata v garbič ter nataknil frak. Vsak pa ni tega zmožen. Nekaterim se smiM prepričanje, nekateri pa nimajo denarja za frak NEwl YORK, FRIDAY, MAY 2, 19360 The LARGEST SLOVENE D Ail ŽENSKA Glede tega? KO STK V ZA 1)1 tECSI in M radi «1. frl«*«le «loma«"ill zaem bil sam opremljala me v brom. Tam so morala biti ščeneta. rijsti. kakšnih ee najdemo v?č v mo a prijateljica. prijateljica, ki Moja h nosofi Sultana li Azora. — me je spoznala takrat 20 pr.. in ki je hodila ob moji stra-' ščeneta v miru ogledati, sem jih :.. ijj n.i -.rSoh *> :ih moieia zr..;e- privlekel po vrsti na dan CviLua nja tudi potem, ko je b.l Allah so, pa ne prehudo ločil najini usodi. 1 Oba *?a bila utnrena Pred vrati moseie ležaL trije debeh kam-nit: rebri, k^l« re so bila podrla stoletja Trne stebri, a so nedvom- nad ^tdrsel no podpirali vrata bizantinskega hrama, stoječega pred 6000 leti na kraju. In na podstavek enega ebr J v ml pnjate.jico sed- j>oten». <•«* lioct < ■ zanimiv program za khiltno iniali* lahko s*\v» v njihovih sobah i n pomagale sestaviti program. To je njihova naloga. jPomof". ki io «lo>>it<> dei in sneg, na-I'V.nj pa ne trpe nobenjt »CfcjMS kriva rw»ti hudobnih ljudi in ae nuj« teti Nfcv ki jih tepe prav nit ne tjvira. da bi p:iiezia \i luknje pod ste-brum '.ut aka psxca. zek> miaoa psi ki ca, katere dolge m mehke brada-da vice so pričale, da pošteno dcji. Uboga p^ca vsa rebra so se ji n-o Taco jeni ali dela. OčiTidno ni bik» kaj jesti v okraju in stradala je p>sebno mu-otrooči so bili že en dan in zato jim je začel«} pretvezo poto*la kruhu po trebuščkih, kar je odloc-:u aau »ina *r*tdenei jih ok adesit no napak tam. kjer ni kaj j^sti. ftlaoc v atambui i Gul i v Peci Mo a prijateljica je poklicala in v vsi-h bo ^ por skill via .eh. je do- psico, ki je najprej vse dobro pre-lB^vala tam, da je tako kruta te mislila, potlej je pa prišla Proda-KMrolofcia kakor m bil niti stari Jalec črnih hlebčkov je prišel ba^ roka je res otipala kupček julija, toplega mesa. In da bi si mog?l Ne prehudo, a vendar dovolj Ko >0 zacvihia tretjič. ;e prihitel na pomoč ve- okraj Obk>!:ko me je i' in <0 tuii.i.' da je b:io gresta. Zob m. pa n^b - THE NEW YORK EDJSON SYSTEM Presiti em t Th« New York Edison Company Brooklyn Edison Con pany, Inc The United Electric light and New York and Queens Electiic Power Company 2. maja 1679 Je poklical d'Bfttra- de Matiolija k sebi. češ. da mu hoče izplačati ostanek kupnine u Casal. Ko je pa MaUioli v Plgne- rolu vstopil v kočijo. }e bil aretiran in izročen grofu Sahit Mar- isu. Če upoštevamo, da je bil Ma» tioll državni tajnik, je Jasno, da Je bilo z njegovo aretacijo krteno mednarodno pravo. Zato ni čuda, da je bil Mattioh na otoku S?. Marke te zaprt v največji tajnosti in da so ga skriva) prepeljali v Ba-stillo. Spočetka sploh ni smel zapu-r.i kaznupice. pozne;« so mu pa dovolili izprehajau se. lada samo 7. masko na obrazu Mol je umri 19. runemura 1703 Tj zgodovinsko dokazano :n p<;:r:eijo. Kljub temu sta pa še vedno živi Voitairova in Dumasova lei?enda. da je bil mož /. 7elezn«> mišico >tar«-jsi brat Ludvika XIV SESTRA CARJA NIKOLAJA n. V Berlin je j. isp.la te dni iz Ko-danja sestra zadnjega ruskega carja Nikolaja II- Olga Aleksandrovna Kulikcvska. Olga Alkc.-androvna je zapustila cesarski dvor že pred padcem monarhije v Ru»iji. Poročila sc je s konjeniškim polk vni-kom K.ilikewim in se umakidla \ za.1 bnc živi j nje. Po revoluciji je živela s svojo materjo, pokojno ca-ricc Marijo T ecdorcvn , v Koda-itju. po njen: smrti se je pa pre-lila s svojim možem v Holte. oddaljen 13 k?r. od Ki danja, kjer u-jrravlja bivši konjeniški polkovnik Kulik v.ski konjarno nekega danskega milijonarja. Olga se pa bavt s slikarstvc n. Zakoncema Kulikov-ski e ni j, ..reč.lo cianciti iz Rusiji der^arj i in draguljev in zato se preživljala s sadovi svojega dela. Na razstavi račkih umetnikov v Be<-_Ta Ju vj vzbujale Olivine slike pU i v so bile 'ih kupil tudi ksander. den ni pokazal. Ned Jtakn jena ščeneta pred menoj so pričala »cm nedolžen Mislim pa. da so bila v SKRIVNOST MASKIRANEGA JETNIKA ■-d- nevarnosti vsaj moja mečaJ^R j Skrivnost jetnika z železno mi- Nekaj mesecev po Mazarm . A teciaj je nastal nepnraka-1 sjc0 zanimo ves svet ze 200 le: ta- ^rrurJ je bil pripeljan na otok Sv vam preokret ' ko, da je postala predmet neštetih Mark^te v Sredozemskem mor,u romanev in gledaliških komadov, neznan jetnik srednje postave. Opozorjena na nevarnos na ko. da je postala predmet neštetih Mark?te v pomoč zatln:,e ease P* :udi senzacijonalaih mlad in lep. ki je vedno nosil :> - skal: pod ne J se vel j; Lr.T pa ^e, turšl turška vlada rivilizacije.5! Kak^r rbarao 'KOjriji a »i In mUdo-i, kt jih je pod pretvezo ti, katere o enako malenokcwrtr.n odstavljeni hujšega. Naenkrat me je pa zagledala ia spoznala. In tedaj se je zgodilo nekaj posebnega. nekaj izrednega Kakor b: trenil z očesom je bilo dvorišče prazno. Vsi psi so jo pepihali nazaj, odkoder so bili prišli. Psica s trtbuhom na pesku m jezikom na mojih čevljih me je pa ponižno o-ut H&diat, -.uitaii, zvan Kr- pravoca no na veliko zapus-eno p^v^da za negosteljubni sprejem, vav^, PoMweJ* le ta via čen način ubila tud, Turčijo sam Ni bile treba veliaega preroka, da hlebčkov Prijetno presenečena psi-Je lahko pričakoval to, ko je videl Ca Je videla pred seboj najmanj te-ono PV..S Eg" I m i den dni radosti in godovanja. Toda tu gre za p^e in ne za ljudi— ; Pre*eta hvaležnosti je hotela ta hitela psica mladičem — ,----- Pridrvela je bo eč se očividno naj- ** napetih fiimov V cbliki fiima je lezno masko, narejeno tako. da ga ta storija sicer zanimiva, vendar pri govoru in jedi n: oviraia I/- A u: ,ia ii- dvorišče Poklical >em ga in na^aj katerega sem bil doležen (jaz, prijateljica je kupila mnogo črnih! Allah psica — pasja matj kat lakjj prijatelj, dobrotnik! — jaz. katerega ta zabita ščeneta sama niso spoznala'.... nečuverva žalitev za katero sem bil naprošen. naj jo izvolim oprostiti. C Jnavad, no, njihov nikakor Bi? | pokazati svojo radost in zaupanja, lovek misHl, to I In da to dokaže, je storila, kar bi bm trad: storile v>* mate?* »veta. Brž e zle- Naaprot-j zla nazaj v svoj briog pod stoi-je čudovite, pom. pa se je takoj vrnila in pn-. nekoč priliko i nesla v gcbcu tri mladiče, katesr Kiu-rv civilizacijo v ' je nama v»eh pravilih pr^dsta-a ranico« v caso, ko )e i- vila Bdi so tako dobro rejem ii» okrogli, kakor je biia mamica mr-iava Zoelo »e je. da Je p»ica po pravni ponwsna na svoje po torn- populacijo svo-neko- n.esto od Pariz*.. ;e Ko sem bil pogladil ubogo, s pokor; eno glavo in poklical prodajalca črnih hlebčkov, da zapečatim z gostijo najino spravo, se je psica vsa srečna in zadovoljna večkrat prekopicnila pred menoj. Toda materinske skrbi so se takoj o-gla&ile in presenetila me je z izrednim dokazom inteligence in civiliziranosti, kakršne še nisem vi-oel pri nobeni živali na svetu. Zagrabila je po vrsti šfteneta in vsakega posebej je pošteno stresla v gobcu tik pred mojimi očmi. To je bila neobhodna in zaslažena kazen. Saj vendar ni lepo nadlego-govati usmiljene ljudi, ki kupujejo sestradanim psom črn kruh. In spodobilo se je vtepstl pasjim o-trokom v glavo to koristno resnico, čeprav je bilo treba v ta namen zasaditi zobe malo v uhlje. pa samo bajka in legenda. V filmu dano je bilo poveije jetnika takoi » , . ubiti, čim bi masko odložil Cez je namreč rečeno, da ;e bil jetnik z železno masko dvojnik kralja . nekaj časa je Saint Mars Ludvika XIV, kar pa seveda ni ljal jetnika v Bastillo res. Kdo je bil torej skrivnostni s k d vala p- -i jetnik? 1 Voltaire sam ni takoj povedal.. a Pazniki pariške Bastille so pod kdo * biI oni jetnik" temveč ' " v- go prisego izpovedali, da je pripeljal! Pazoval- bo zda e v ta vest na javnost. Seie v svojih rega o ain 1 ali v Evr.po i mislili, ci e bil sam Moliere. kaTer> prepe- i?i ba e csve1 tuff.i " G<>\ ris -e r železno mulagala : t^rnr-ta. da iahko pre-,-ji r.izi : Med bivanjem > g . -jla >estra bivSe-dopi nik m nekega 11- 0 raznih vprašanjih. Na jca nf ni političnem P.u.s.j:. je O!»ta odklonila odgcvor". ce> da Rusi v emigracij me morejo reševati vprašanj, o kat* rih ima pravico odločati samo i ki narod Na vpraianje glede n.ieneua razmerja d • K'rila Vladimir v:ča. ki se je prov.lasal za ru--k;-ca vladarja, e Oh a Aleksandro vrv i odgovorila ;va v do brili sorodniških Kar s«- tiče njegove pro-vladar j a. je na stopila ki na carica Marija 1 in enako .-.tališče za-idi ja?". Ludvika om z Olgo Alek^ar,-izkazalo. da sestra bivšega carja na 2tna nemško in da ne m-zadcv.-Ijna z nemškimi berlinskim: novinarji s katerimi je go-vonia, pa je niso dobro -azumeli m .m; objavili v rvojih Ustih marsikaj. c čemur -ploh ni govorila, zelo laiikomisein mož, ki e zastavil Slednjič je nan^i pogovor tudi vselsvoje vladarske dohodke ži- za hcetko zadnjega carja Anasta-dovskim oderuhom. V'ersaiileski zijo. O laži-Anastazij i, ki je bila ne-dvor je prišel na idejo, izrabili da-, no izgnana iz Amerike, je de-iahkomi.selnost mladega vojvode in i jala Olga ruskemu novinarju, lah- začel navduševati za vojne. Ko 1. 1632 zavojeval Pigner< l, se mu je zahotelo še Casaiu. cia bi postul '^- -podar vie . evt-rne Italije G- -spjdar Ca ala je bii pa mantuansk: vojvoda Kar: IV Oo-izima. ml-d in Xm. rodila Luvdika XIV opoldne, istega dne proti večeru, ko je kralj pridobiti Casal z denarjem. V ta namen je stopil francoski poslanik v Benetkah abbe d'Estrade v baš večerjal, je pa rodila še enega stik z zaupnikom m mini=ti-.im in da vztrajam pri svojem prvot- govorice, ki pa z resnico niso i -mele nič skupnega. dečka, katerega so pa odstranili, vojvode Karla IV.. grofom Antoni- Najprej se je govorilo, da skriv-t da preprečijo homati;e. Se bolj za- em Mattiolijem, častihlepnim in- nostni jetnik ni nosi! črne svilene j-motana je postala ta storija po trigantem. ki je pripomogel Fran- maske, temveč železno, da je go-; trditvi barona von Gleichena. da ci ji doseči cilj. Vojvoda mantuanski voril upravnik upravnik Bastille z; je bi! legitimni potomec Ludovika je bil pripravljen prodata Casal za ko napišete, da sem bila jaz prva iz doma Romanovih, ki sem prispela v iBerlin. da vidim to Anastazijo njim vedro stoje in s klobukom v roki, dji mu je sam pri jedi stre-gel, da je nosil jetnik vedno najfinejše perilo in obleko in jedel samo iz srebrne posode. Govorilo se je tudi, da je vrgel jetnik za svoje ga bivanja na otoku Sv. Markete skou okno svoje celice popi&an srebrn krožnik, katerega je našel ribič in ga izročil upravniku kaznilnice. ta pa ni dal ribiča zapreti in usmrtiti samo zato, ker se je prepričal, da ne zna citati. Pravi povod za to, da so se govorice o jetniku z železno masko razširile po vsem svetu, je pa dal največji pisatelj 18. stoletja Voltaire, mož brezprimerne fantazije, katero bi Xin. zaprt zato. da napravi mesto sinu kardinala Richelieu in Ane Avstrijske, ki je bil pravemu kraljevemu sinu čudovito podoben. Ta trditev je presegala že vse meje. Vsa Francija je bila na nogah, kajti to je pomenilo nevarnost za asj>iraeije zadnjih Bourbonov na francoski prestol. Pojavilo se je nešteto brošur in spisov, v katerih i,o avtorji dokazovali, da je bil Ludvik XIV. bastard, da je bil pravi prestolonaslednik interniran na o-toku Sv. Markete. kjer se je oženil s paznikovo hčerko in ta mu je rodila sina, katerega so takoj odpeljali na Korziko in proglasih Ta sina odličnih roditeljev. To je bil mu zavidal tudi najslavnejši novi- očividno poskus podpreti Napole- narjl naše dobe. Voltaire je bil sam nekaj ča^. zaprt v Bastilli in zato nI čuda, da je tudi on spregovoril o skrivnostnem jetniku. In tako je v prvi Izdaji zgodovine Ludvika XIV. zapisal: onove legitimne asplracije na prestol. Toda to presega že fantazijo samega Dumasa. Domneva, da je bil jetnik z masko brat Ludvika XIV., je bila pa že davno zgodwdntko ovraena. — nem preoričanju. da nima ta ženska nič skupnega z mojo nečakinjo. 100.000 dolarjev. Stvar je šla tako daleč, da je napisal sam Ludvik XIV. «rofu Mat-i tioiiju lastnoroi-no zahvalno pismo ! in da je poslal barona /smelda. da bi ratificiral pogodbo z Mattiolijem. Predno je pa prišlo do tega. je milanski guverner barona Aslelda nenadoma aretiral in izročil Spancem. Prišlo js namreč na dan da je igral Mattioli dvojno vlogo in da je pogajanja s Fiancijo proti visoki nagradi izdal Dunaju. Madridu in beneški republiki. Lahko si mislimo srd in razočaranje Ludvika XIV., «ti se je že pripravljal zaseti Casal s svojo vojsko in navaliti na severno Italijo. Da potolaži razjarjenega kralja, mu je abbe dTtrade predlagal, naj da Mattiollija aretirati in zapreti. Kralj je na predlog pristal, izrazil je pa željo, naj se to zgodi skrivaj in na tihem. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE BCADKft) Stane mm $2.— naročite gi prt KNJIGARNI 'GLAS Ni »sflfe NEW YORK. FRIDAY, MAT 2. 193t r»? LUUHr.' KLOTIRI D4JL7 ta B. «. k ROMAN IX 227UEXJA. GUs Naroda priredil G. P. tako. To L© Izvrstna stvar za Emilijo in ker ni Jerica še . pričakujem Joati dobitka od te«a. boste tudi udeietiii potovanja. Miss Flint? - it rekel iiitro Mr. Graham, ki ni hotel dovoiiU Jerici, Jerica mora iti z nami. jo! — je rekia Mrs Bruce ki je imela še vedno iti z Mr. in Miss Oraham na jug, — Je rekla C aedaj sem sklenila ostati v Bostonu to zimo. O cem govoriš. Jerica? — je vprašal Mr. Graham. — Kaj misliš S tem? To Je povsem novo zame! - Zame tudi. gospod, kajti drugače bi vas informirala že poprej To »a povsem nove stvari ter nimajo rukakega opravka s prejšnjimi Andre Dab I: NOETOV DNEVNIK Pokazal sem ji neskončno vodno gladino. Pripeljal se mji zaušnico in sem jo utovorll v prostor za divje živali. .. ti dan. Zelo sem se razhudil. Vsako jutro sem napravil zarezo v v sto letih lahko aovr«ili . . , . , . t M ^ ^ , _ . Dežuje. Rasglea je strahoten ■[ ! Dan ^ S6m M barke vse. kar je živelo na zemlji, je po- Zelo sem zadovoljen. Že ostane ! Vest, da pride vesoljni potop, se je; ^ ^ ^ ^ . hitro razširila. Moja ž?na ni mo- ...... t „ .. . * ^ , , bitij na svetu. Božja moorost je gla obdržati zase. Sedaj vlada ve- . . ... . . . , . . i neizmerna. Ce pomislim, da bi lah- likanska gneča živali, ki bi rade vreme še dalje tako lepo, spravim svojo v:n^ko letino za mesec dni prej s po streho nego lansko leto. Svojim odjemalcem bom dejal: "Vino je bilo. vino še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo". Naslednjega dne. Bog me je pozval za jutršnji dan k sebi. To je že v osmič. Moti nas za vsako malenkost. V takšnih okoliščinah n: mogoče mimo delati. Naslednjega dne. Bog me je sprejel. Bil je dražesten. Ni več tako u-kazujoč kakor prej. Prijel me je prijateljsko pod roko in mi dej ai: * Ljw'oi Noe, dež bo ..." O gospod", sem dejal, "zgodi se tvoja volja. Malo dežja gotovo ne bo škodovalo mojemu vinu". • Ne gre za malo dežja, deževalo bo štirideset dni, Noe. Voda bo preplavila vrhunce gora. To bo grozna katastrofa". "Ali Te smem vprašati za vzrok zasedle vse prostore. Vsakih pet minut me pr-treplja takšen-le o-gromen levji spak p d ramenih in me prosi naj bi ga vendarle vzel s j seboj. To je zelo mučno. Grozno, kako nestrpno se vedejo polži, boje se, da bi ne prišli prepozno. . ko priredil svoj vesoljni potop de- set milijonov let pozneje . . ...ti dan. Dežuje neprenehoma. Med živalmi vlada največji nered. Mir prvih dni se je umakn:l razumljivi vznemirjenosti. Mačke lovijo miši, levinja je požrla pol Mi ie ne moremo pustiti, Jerica. Jaz ne maram slišati o tak. stvari Ti moraš iti z nami, kljub vsem okoliščnair. — Bojim se da ne bom mogla — je odvrnila Jcfica smehljaje, a veano obdržalsvoj odločen obraz. — Zelo prijazni sle, da želite to! Pl— $elte> tof Pravim, rta zahtevam to. Ti si ped mojo skrbjo, otrok in Jaz Imam prprtco reč.1, kaj boš storila! Mr. Graham je postal razburjen. Jerica ln L^nllija sta izgledali vznemirjeni, a nobena ni govorila. — Daj mi svole raziogr, če jih spioh imaš, — je reked Mr. Graham osorno Vedeti h^Cem. kdo ti Je stavil v glavo take neumne misli? ~ Pojasnila vam bom jutri, gospod? — Jutri! Hočem vedeti sedaj! Povej mi. kaj pomenja vse to? Napravil sem vse načrte ln ko je bilo vse pripravljeno, izjavlja Jerica, da temu vesoijneniu potopu, o G -ne more Iti! Emilija se je lotila naloge, da pojasni motive Jerice ter končala : odobrenjem njenega ravnanja. Mr G^anam je pozorno p.sluša!, a postal zelo ogorčen ter večkrat prekinil njeno povest z medklici. Konečno pa je rekel: — JtrHa ima raj^e Sulbvancve kot nas. Bodre jo neprestano v odporu proti nam Rad bi vedel, kdo je storil zanje več, jaz ali oni? — Njeni prijatelji so b'li skezi leta in sedaj, ko jih Je zadela nesreča, jih ne more zapustiti enostavno, in priznavam, da se ne čudim njenemu sklepu. - Jaz pa se. Ra;se postane sužnja v šoli Mr. W. ter še večja sužnja v druiinl Suilivanovl, mesto da bi ostala med nami, kjer bi ravnali z njo kot z damo ter jo ljubili kot članico lastne družine! — O. Mr Graham. — je reltla Jerica, — to ni stvar izbire, pač pa čutim, da Je to moja dolžnost! In kaj dela t s dolžnost? Ali raditega, ker si živela ž njimi ali ker ii je fant iz KalKute poslal par majhnih darov? Ali raditega zanemarjaš svoje lastne interese ter skrbiš za njene bolne sorodnike? Ali se morejo njene zasluge meriti z mojimi? Ali ti nisem nudil najboljše vzgoje ter nisem štedil s stroški, da pospešim tvoje blagostanje? — Ne mislim na to, gospod, — je rekla Jerica ponižno, a z dostojanstvom, — da bi naštevala vse ugodnosti, katere sem dobivala ter merila svoje obnašanje tem primerno. V takem slučaju so moje obveznosti neizmerne ln vi imate gotovo prvo pravico do moje službe! Službe' Jaz »ločem tvoje službe, otrok. Mrs. Ellis pruv tako lahko nastopi za Emilijo in zame in midva hočeva tvoje družbe in bilo bi skraino nehvaležno, če bi naju zapustila sedaj. — Oče, — Je rekla Emilija. — mislim, da je bil cilj vzgoje Jerice napraviti po pci/sem neodvl*"3o od vsega sveta. Jerica ne sme biti odvisna od naju. ' | I' , tm |j || i Ji Emilija. je rekel Mr Graham, — rečem ti, da Je to stvar ču-etYOvanja. Vedve sta obe proti rmni in ne bom več govoril o tem! Rekii to. je odšel Mr. Graham v svojo sobo in v isti noči ga niso videli več. Uboga Jerica! Mr Graham, ki je bil tako velikodušen napram njej spod?" 'Gotovo. Uvesti hočem uredbo plime in oseke. A prvo krat ne poj-de vse gladko. Na eni strani bo preveč vode. na drugi premalo. Prirediti moram torjj vesoljni potop. In p;tem hočem storiti tudi nekaj za ribe. Te ž.vali so predražestrft ne govore in ne zahtevajo ničesar od mene. Tedaj bo vesoljni potop. A ti ne pogineš. "Jaz?" "Ti si prikupen pravičen, spodo- ben in zvest človek. Poznam tvoje nfl . JE , napake. A dobro srce imas Stori Notranja oprema Mu je ugajala Domenili smo se, da se preskrbi vsak zase s proviantom. Vkrcamo se jutri zarana. Slutim, da bo nastala neporavljiva smeda. Bog mi je po pregledu stisnil roko in dejal: "Izvrstno. Zelo sem zadovoljen, Noe. Saj se spominjaš: po en par nečistih živali in po sedem parov čistih živali. Zanašam se nate, da ne boš nikogar pozabil. In še tisti hip je pričelo deževati. Drugega dne. Ta ploha ne preneha. Moji ubogi vinogradi so že čisto pod vodo. Gneča v strahovita. Ladja se je prav vznemirljivo nagnila na stran, ko je vstopilo sedem parov slonov, vsi hkratu. Neprijetno je, da smo mo rali od roparskih živali vzeti le po j en par. Priletelo je osem os. Vsa družina se je trudila štiri ure s tem. da jih je šest pregnala. Jelen je s svojimi rc-govi uarl vrata. Moj sin Sem se bavi s prodajo živil. Sto- S maja. Clev»-lanJ. Cherbourg. Hamburg K«rlgeniar,d, Cherbourg, Ani»«r pen >I!nn««kahtla, Cher bo ur* L>eviathan. Cherbourg lioulogne ' jagnjeta in sova ne da nikomur po-iMine sto let. > ^M kojno spati. Zirafa s? je težko ra- Na dan vesoljnega potopa. To- nlla' ko * vstala kajtl stroj> * m" rej, barka je gotova. Bog je danes Zaznamujemo tudi porode. 1 Krava je vrgla teleta. V temi se jt konguru zmotil in je tele vtaknil \ svojo malho. Še osem takšnih dni in znorim.... ... ti dan. To že ni več dež. To je cel naliv. Bog se je gotovo zmotil. Dežuje že dlje nego štirideset dni Ali pa je pozab.l. Položaj ni tolaž-ljiv. Poskusil sem odposlati goloba, da oi pogledal, je-ii kaj izgleda na boljše vreme. Odprl sem vrata in dejal "Ruk... ruk .." Slon pa je menil, nerazumljivo kako. da se nanaša to nanj in je štrbunknil kakor pravi idiot z obupnim krikom barki je v V(Kl0- Ta n3eS°v predčasni konec j je napolnil vso posadko z veliko bolečino. Moje snahe mi delajo neprene-! homa scene. Moji sinovi in jaz smo se dogovorili, da izkoristimo noč in se iz-nebimo žensk. Bojni načrt smo izvedli v največjem molku. Toda ob novem dnevu so bile ženske še vedno tu. V temi smo se zmotili in uto- takole: zgradi si ladjo iz drevesnih jim tudi pred neprijetnim vpraša- piii stjri °Pice -debel, ki jih zveži s smolo. Ko opa-1 njem. Rak puščavnik hoče poto- M dan- Prav SP J" ziš. da ibo dež, stopiš s svojo ženo J vati sam. Po ukazu Gospodovem pa stil obl<*el trikrat vred na ladjo in ostaneš na njej moram v^eti cel par. Ce pa vzamem štirideset dni ..." j par, tedaj rak puščavnik ne bo več "Štirideset dni s svojo ženo? O, puščavnik. Ne spoznam se več. Gospod, to je strašna kazen, ki je nisem zaslužil. Rajši bi utonil. Ne predstavljaš si, kaj ^omeni štirideset dni v družbi moje žene. V primeri ž njo je plezio-zavrus pravo jagenjce". "Pa vendar jo moraš vzeti s seboj. Nič ne more ženske tako ukrotiti kakor življenje na krovu ladje. Sicer pa ne bosta sama. Vzameš tudi svoje tri sinove in njihove žen*? in dalje po en par nečistih živali in po sedem naprov vseh čistih ži- Peti dan. Dež gre neprestano. Razgled je strahoten. Samo nekoliko drevesnih vrhov moli iz poplave. Vse se ločuje. Streptokokorr. in drugim bacilom smo morali odka-zati poseben kotiček, ker jih noče nihče v svoji bližini Pravkar sem zaprl vhodna vra- ko in se oddaljil. Moj sin Sem je ponudil stave glede ure. ko se bG ptica vrnila. Že nekoliko minut pozneje se je vrnila in je držala oljčno vejico v kljunu. Potem je nasedla barka na vrh neke gore. ki sem jo na slepo srečo krstil za Ararat. Na nebu se je pojavil raznobarven lok. Sprejel sem ga kot znak b ž je dobrote, ne glede na to pa sem dal za slučaj vali". ter ni Izgovoril nikodar žal besede, je bil kruto razžaljen Imenoval Jo je nehvaležno Čutil je. da je omalovaževala njegovo! trebc>val velikanske ladje dobroto. Glaooko ianjena se Je poslovila od Emilije ter poiskala svojo ,.In čeprav Olajšam ti delo. fcjer je ptd ula v-o noč. g l^H J|W[ I Ustvarim to gozd cipres. Bodi gozd cipres!" Enotiidvajneto poglavje. SEBIČNOST Prepuščena r starosti treh let usmlljenosti sveta, je našla Jerica tekotc bivanja pri Nanl Grat*»vi le malo usmiijenosti. Čeprav pa je r.Jen razburljivi duh rebeiiral proti temu, je bila vendar preveč mlada, bi razmišljata o stvari ter prišla do kakega sklepa o trdosrčnosti in okruto#l čioveštvm Kakor h4tro pa s? je spomnil* svojega očeta, so iz-fcmUt v»e slabe misli iz njene glavice Tekom noči, -.o %e jc brez »panja premetavala po postelji. Je razmišljala Jerica o vrojem lastnem življenju. Kakšno pravico ima Mr. Graham, — si je misilila, — ravnati z menoj na tak način? Ali me je raditega vzgojil, da bom vedno navezana nanj T Raz ven tega pa sem bUa »sgojena, da poučujem v šoli Mr. W, kjer m (bom morala učiti na navo ter vežbati svojega duha! Tako je govoril ponos. Sree Jerice pa. je izpočetka rade volje poslušalo te migljaje 7*o pa ni trajalo dolgo časa. "Toda. o Gosjod. tedaj bom po- ln hipoma je nastal pred moji- a 1 u T awl ov «14. * ta. ko sem ,ih moral ponovno M- I nevarnosti najprvo izstopiti svoji preti, želva je uajala obupna zna- ' nato 50 sledili dru?;i menja od sebe. \ N* k°Pnem StraŠn° živlJenie! Z udavom se izborno razumeva, i Skoraj bi človek <*lušeL N^esta- no poslušaš samo "Ahči. Dobesedno vse. raca. Ahči....' leopard mi očmi stoletni cipresni gozd. Sicer bi mu bilo brez takih ovinkov ti ni prav, lahko greš. prosim To je dražestna žival. Rada nam je dovolila, da smo jo obesili pod1 stroo. da bi lahko sušil perilo. krastača, zebra, zajec, medved, ja-Sedmi dan. Dež p^taja čim da- streb- P3** in majniški hrošč, vse lje močnejši. Mrzlo je. Moj sin Sem brez ^jeme ima nahod! je započel majhno trgovino s ko-žu ho vino. Moja žena se je pričela* jI kisati. Z energijo, ki mi je sicer tuja, sem odprl vsata in dejal: "Ce Mogoče pa Ibtla le odkritosrčnost. — si je mislila, — ki je na-Mr Graha m a. do tega ravnanja. On misli gotovo. k->t Emilija, da lotim pr*v«4 dela. Nemogoče mu je domnevati, kako globoko sem spojena s EulUvEuC'knt. Mi Graham me ni še nicdar prosil, naj grem na jug. a Jaz mis1'm da bi mu povzročila strašno rano, če bi istinito i 'C fclOll! . Ai. naj • >iioat'xu svoje pr»ucevanje ter odidem na jug? Mrs. Sullivan to trpele, ter mogoče celo umrla, ko bi bila Jaa: proč? Nikdar ne bom izttmjaika svojega lastnega srca ter ne morem doda bi me njegova jeza odvrnila od dolžnosti! Potem, ko- j« sklenila izpostaviti se viharjem ter izročila svojo za- L"---- se Je Jerica skušala pomiriti in zaspati. Mučne sanje pa so k zavesti jutro! t* je *L1 vrnjen s prisiljenim glasom. Sedla je ter segla iu, da ga prime. On pa je položil svojo roko nanjo, da pre- ti novice, gospod! da bi ml čitall vi ali kdo drugi zame, dokler ne vem, a menoj c reipektocn, katerega Imam pravico zahte- ravnati z vami drugače kot z rešpek- dečkl nasprotujejo starejšim in modre j šini. katerega «0 zmožni. Pripravljen pa sem po-. da ste se vrnili po razmišljanju vse 1 11 . i ...iM- ■ Naši SKUPNI IZLETI v Jugoslavijo 111 Italije za leto 1930 Cas prihaja za vse oce, ki so namenjeni to leto v stari kraj, da se odločijo kdaj in po kateri progi žele potovati. Na splošno povpraševanj« is zanimanje rojakov -za naše skupne izlete naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete: PO — FRANCOSKI progi s pamikom 'De de France' preko Havre Ig NAS GLAVNI SKUPNI IZLET Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom: 11. JULIJA tretji poletni izlet 1. AVGUSTa četrti poletni izlet JUNIJA poletni islet 25. JUNIJA drugi poletni izlet S PARNIKOM "PARIS" TUDI 2 SKUPNA IZLETA. DNE 23. MAJA in 3«. JUNIJA Po COSUUCH progi L SKUPNI POLETNI IZLET ' SATURNIA' dne 30. maja 1930 H ilMiB Nadaljni izleti po Isti progi: M. maja "SATURNIA* S. sept. "VULCANIA" 29. nov."SATURNIA" 2. avg. "VULCANIA" J okt. "VULCANIA" 1L dec. "VULCANL\" 0 MARCONUEVIH USPEHIH M «T. 7, maja: Auultunln. Ch»-r»*>*jrir N*-w Y«irk, hour*. fl»mt>ura America, Cberboul*. llr«mt-i» Pg Columlius, Cherbourg, Brtmsn Olymrlc. Ch«-rl«.urg JVnnianJ, Antwerp* n \'o!,jii111, ilouluKn*. aur M*t. St"t t«Tura. H»m>>urf Pre»!il»-tit Hur<]lrig. Cliri IwurK. m«n 15 maja: ! e «le Fran«'«. TTavr«? Stuttgart. C;h**rtn»urB. P.rentt-n M ;t jrtft ;<-, Cherbourg l^aflajid. Cht-rbotiif. Antw«»rp»n N">-w /.matertlain 1 ioul. "ur Mer R'ltierd :im 16 maja: lieltaourg Ronia, >a;-.Ji. CfcOova 20. maja: Uremen, Chtrbotirf, Jiffro^n 20. maja: Bremen. Cherbourg. Rr«-ro»n 21. majn: Maun-I i nla, f"}ierV-..nrg Hamburg, Chti l.«>unt, I! iml rrr George W milling ton, Oherb»«urg 22. maja: Bciiin. Boulogne 18. junija: Vuli-jinU. Tnit A<|Uitam|a, Cherbourg Hamburg. Ch^rlmure ll.iml urf 0..rg«) WaaJil.gtofi, Ch«rl<. IU,.th-grie Bur M-r. Krt-m«-!! r d. Ant»"-r. 20 aprila: Olympic, <*t»er»M>urg WoUcroluiid. OMITI pen SiatenJam, »ur Mer. Rot- terdam Uunia, Napo't. Cm«v» 21 junija: S? I»uem. Ch«-rt>ourg. JI mburg Minneti.i.ka, Cherl»ourg I'r«>jdei t lto<»»ie%eit. iTI' rrbourgr BrvUll.aR, <*r.crl»«.uig C«,i liiarnid, i, ( S» jnnlja: fan«-. Havre S nt wrri'rll ur Mer e-ir Mer. Ereniet 23 maja: Paris, Havre Homeric. Ch-rb->urg VVealer.ilurid. Cherbourg, Aniwef-pen 8tatrn«lam. Roulogo« sur iler. Itot- terdam Mirme'onkg. ChcrUiirf I.ev iai t\;i n. Cl»erb«»urg Con le Urad.le. Nap »It. Cenova Piii te nam čimprej za cene, navodila (lede potnih listov, vixe-Jev, permitov it"urg Albert Italiin, < •(jerlM. irg Hamburg rn-Hidcnl Hi>»wv«lt,B ('(irrtiuuis *3rem«n 2S. maja: Saturna, Trst I Jre.iden. CherUiurg, l?rern.»n Kuriipu, Cherbourg. Hrerri'-n Z maja: Frarn-e. Ilavr« '»lytjipi«-. Cherl*«.ur3 Rotterdam, H<>Ul<'go» !»ur M^r. R..r-terdarn 31 tmija: Milwaukee. Cherl»«'«rr Hamburg Re genta i:.!. • "hcrliWJrg. Ant»f |wn liiouikalida, iiouiogu« nor Mer 2. junija: Columbus. Cherbourg, lirmi^n 3 junija: Il^reiigarla, Ch-Tt-.urg CherWuig. Hamburg 4 junija- New V>,rk, Cherb ourg II imtmrg America. Cb^rboui g, Itietiirii C. Junija: lie de France, Havre Majeatic, Cherbourg fmalanii, Cheriiourg. An»wen»n V'.ilendani. l^iuingrie >ur Mer. Rotterdam Augustus, Napxli. Genova 7. junija: Clcvelrind. Cherbourg, Hamburg liliinevu.^ka, Chrrbt>urg 10. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen 6 DNI PREKO OCEANA N(i«r*;o ln nijtMij ugv*nt »o t a« Ootovtni« na O0'omr>ll> «#rni«»h IU* de 1 ranče 15. maja; 6. ju» < 8 P. M t «4 F M ■ PAKIS 23. maja; 12. junija 14 P. M > <7 P M » FKANCL 30. maja; 17. jun. '7 P M » >7 P M , Nllkrt^i, pot »>i ( L»*n*. j frencoek« kuhinja lir^Du t>T«,ke rtur i Vpratejte kat«7e«»goi» j povtlwACedege Ml* at* 1 all FRENCH UNE 1* »TATt 4~T RtCT MW VOUH. N. V 11. junija: Mauritania. Chert«JHirg I>eutsrhi«nd, Cherbourg, l^eviathain, Cherbourg Hamburg 12. Junija: Paris. Havre Suttg;u-t, Cherbourg. P-r^men 14. Junija: Homeric. Cherbourg I .upland, Chertourg, Antwerpen New Amsterdam, U« ohlik, toda preskrbeti al morajo dovoljenje aa poTsitcv (Return Permit) la Wash-inftona, ki Je veljaven sa eno leto. Bres per mita Je sedaj nemofoAe priti nasaj tadl v tek« C. meseecv tn teki m ne pošiljajo ve« v atari kraj, ampak ca mora vaak proolleo osebno dvigniti pred od potovanjem t stari kraj. Prošnja sa permit s« mora v lotiti najmanj« eden meaec pred nameravanim odpotovanfmt in oni, Id potnjejo prek* Ne« Tatfca, Je najbolj*, da « prošnji oanačijo, naj »e jim pošlje aa &arge Offico, New York, N. t. KAKO DOBITI SVOJCI UC •TAKEGA KJRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v »etjmv« s prvim julijem, znaša JageslovaiB-ska kvota »45 priseljencev letno, m kvotni viae JI m ladajajo aamo ontoa prosilcem, al Imajo prednost v kvoti in U no: SUriš* -meriškib drsa v-IJanov, moije ameriških driavljank, ki so se po 1. jozJjn IMS. leta poročili, šene in neporočeni otroci is pod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drt{< polovico pa so opravičeni šeno in neporočeni otroci ispod 2L lota onih nedriavljanov, kt uo b