Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini tednik LIST Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE ŠT. 830 TRST, ČETRTEK 18. FEBRUARJA 1971, GORICA LET. XX. Gradnja nove HE Kobarid ni lokalna zadeva Iz časopisnih poročil povzemamo, da je pred dnevi prišlo na Livku do razširjene seje kluba primorskih poslancev skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin ter še drugih za gradnjo nove hidroelektrarne Kobarid zainteresiranih organizacij in institucij. Udeleženci so si pred tem okledali lokacijo, kjer naj bi stal predvideni energetski objekt na Soči. Gre za elektrarno z letno proizvodnjo 183 milijonov kWh predvsem konične energije, katerega akumulacijsko jezero bi se raztezalo v dolžini 4,3 km med Kobaridom in Trnovim ter vsebovalo nad 10 milijonov kubičnih metrov koristne vodne mase. Nihanje gladine jezera med proizvodnjo pa naj bi znašalo do 10 oziroma 14 metrov. DIAMETRALNO NASPROTNA STALIŠČA Glede mesta in potrebnosti, ki naj bi ga imel novi objekt v lokalnem in slovenskem gospodarskem prostoru, so šla mnenja in stališča zelo oziroma do kraja narazen. Doslej 'se je razen nekaterih primorskih skupščin izrekel za izgradnjo 'elektrarne upravni odbor Poslovnega združenja za energetiko in kot zadnji še klub primorskih poslancev. Zagovorniki gradnje so izhajali predvsem iz vidika lokalnih 'in širših potreb po električni energiji ter nujnosti hitrejšega gospodarskega razvoja Tilminske. Nasprotniki gradnje pa so postavljali zahtevo po nedotakljivosti e-dinstvenih lepot srednje in zgornje Soške doline. Razen Urbanističnega inštituta Slovenije so imeli določene pridržke proti projektu še predstavniki Turistične zveze Slovenije, Zavoda za vodno gospodarstvo ter Biroja za regionalno ter prostorsko- planiranje. Zavod za spomeniško varstvo Slovenije je svoje odklonilne pripombe poslal pismeno. Ker so 'bili kljub pridržkom vsi poslanci odločno za gradn jo lin se zavzeli za to, naj komisija IS za prostorsko planiranje čim-prej izoblikuje svoje stališče do predvidene gradnje, smo mnenja, da je skrajni čas, da do projekta zavzamejo stališče tudi organizacije in posamezniki v zamejstvu. Globlje se moramo zamisliti v posledice, ki bi jih projekt prizadejal naravi in krajini soške doline, pomislili moramo tudi na nevarnosti za prebivalec. Železna logika ekologije nam pravi, da se živa bitja na zemlji lahko obdržimo le tako dolgo, dokler bo silno tanka Blast zraka, vode in prsti ohranila dovolj kvalitet. Vsaj na področju zaščite naravnega okolja postaja svet vse bolj enoten. Že več kot 50 držav se je vključilo v Modna-rodni biološki program, s katerim naj bi strokovnjaki skupaj s politiki v petih letih raziskali najvažnejša vprašanja ohranitve na- (Dalje na 7. strani) NEPOTREBEN STRAH PRED NOVO VOJNO Egiptovski predsednik Sadat je poslal zadnji čas v svet nov predlog za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Izrael naj umakne svojo vojsko s Sinajskega polotoka, skoraj do stare meje, Egipt pa bi odpri v šestih mesecih Sueški prekop za mednarodno plovbo. Izraelske ladje pa še vedno ne bi smele pluti po prekopu, dokler Izrael ne reši palestinskega vprašanja, to je, dokler ne umakne svoje vojske tudi iz zasedene Transjorda-nije. Sadat je izjavil v intervjuvu za ameriški tednik »Newsweek«, da bi Egipt v primeru izraelskega urnika s Sinajskega polotoka dovolil tudi prosto plovbo skozi ožino Tiran in bi po 7. marcu spet podaljšal premirje za določen čas. »Egipt pa ni pripravljen podaljševati premirja v nedogled, ker bi to koristilo predvsem Izraelu,« je rekel Sadat. Izraelci so novi egiptovski predlog že odklonili, ker je po njihovi presoji v bistvu enak vsem dosedanjim, le nekoliko bolj zvit. Izraelci naj bi izpraznili zasedeno egiptovsko ozemlje brez kake protiusluge. Koristi od tega bi imeli samo Egipčani in pa druge, zlasti zahodne države, ker bi njihove ladje spet lahko plule po Sueškem prekopu. Zato je bil ta egiptovski predlog precej ugodno sprejet na Zahodu, kajti vsako vidi pač najprej svoje koristi. IZRAELCI NOČEJO V STARE MEJE Izraelci še vedno vztrajajo na svojem stališču, da bo možno obnoviti plovbo po Sueškem prekopu le v primeru, da bodo lahko plule po njem tudi izraelske ladje, to pa bo mogoče doseči samo z mirovno pogodbo, s katero bodo arabske države priznale 'izraelsko državo in se obvezale, da bodo spoštovale njene meje. Razen tega Izraelci nočejo več slišati o »starih« mejah, 'ki so zanje stra teško preveč neugodne. Zase hočejo ves Jeruzalem kot svojo nekdanjo prestolnico in razne ozemeljske popravke, ki bi napravili izraelske meje krajše in lažje hranljive. Zdi se torej, da še ne bo prišlo do pravega premirja ali celo miru med Izraelom 'in arabskimi državami. Kljub temu ni nevarnosti, da bi se v kratkem vnela nova vojna ob Sueškem prekopu. Nasserja ni več in njegov naslednik Sadat je mnogo bolj umerjen in realističen. Dobro se zaveda, da si Egipt ne more privoščiti nove vojne protii Izraelu, ker tega ni sposoben. In to dobro vedo tudi Izraelci. Število prebivavstva danes glede vojaške moči ne pomeni ničesar več. Tudi kot »topovska hrana« človeške mase danes ne pridejo več v poštev. Danes je vojaško močan, kdor je industrijsko močan in zna uporabljati tehniko, pa čeprav je to majhen narod. Vojna se je tehnizirala in industrializirala. »Bojevniki« z dolgimi, starinskimi ,s srebrom okovanimi pištolami za širokim pasom in z noži v zobeh spadajo danes v folkloro ali med pustne šeme, prav tako pa tudi tisij, ki se hršijo z besedami in grožnjami. V obvladanju tehnike pa so trije milijoni Izraelcev neprimerno močnejši kot 30 milijonov Egipčanov ali vseh 100 milijonov Arabcev. Moderno orožje v egipčanskih rokah ne pomeni nič, kvečjemu vojni plen za Izraelce. Enako orožje bo stokrat več zaleglo Izraelcem kot Arabcem. VOJSKA JE VELIKANSKI STROJ Vzemimo za primer, da bi Združene države podarile Egipčanom in Izraelcem popolnoma enako, najmodernejšo tovarno Taka tovarna bi začela v Izraelu takoj delati in producirati, kakor hitro bi bili stroji montirani, ker bi strojem stregli dobro izobraženi, sposobni, domiselni tehniki pod nadzorstvom najboljših inženirjev. Tovarna bi bila rentabilna. V Egiptu pa bi bili stroji v najkrajšem času pokvarjeni zaradi nestrokovnega osebja in v vsakem primem bi bila tovarna, tudi če ne bi stala, nerentabilna. Tako je z vojaško tehniko. Vojska je danes veli kanski stroj, ki potrebuje sposobne tehnike. Kdor takega stroja nima ali ga ne obvlada, je nenevaren. In tako Arabci danes niso nevarni Izraelcem, pač pa so Izraelci nevarni Arabcem, če pride do spopada. Nova vojna bi ne trajala verjetno niti šest dni1, kot je junijska 1. 1967. V enem ali dveh dneh bi bili Izraelci v Amanu in v Kairu. Tako je malo verjetno, da bodo Egipčani napadli, če novo premirje ne bo podaljšano. Da ne morejo računati na aktivno sovjetsko pomoč,.pa jim je zdaj že tudi jasno. Zato je odveč histerični strah mnogih ljudi pred novo vojno na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko sprožila splošno vojno. — o — ZA STOLETNICO FINŽGARJEVEGA ROJSTVA Letos obhajamo stoletnico rojstva pisatelja Franca S. Finžgarja, širšemu krogu bravcev je znan zlasti po slovitem romanu »Pod svobodnim soncem« in po ljudskih igrah, ki so še vedno na sporedih naših gledaliških odrov. V počastitev njegove stoletnice je priredila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani posebno spominsko razstavo Finžgarjevih del. Razstava bo odprta do 24. februarja. Ministrski predsednik Colombo je odpotoval kot Nloeonov gost na uradni obisk v Združene države. Odnosi Med Italijo In Združenimi državami so zadnji oais nekoliko skaljeni zaradi notranjepolitičnih homatij v Italiji, kair jemlje vrednost italijanskemu prispevku k atlantskemu obrambnemu siistemu. Manj kupcev iz Jugoslavije Po razvrednotenju dinarja v Jugoslaviji se je v Trstu število obiiskovavccv oziroma kupcev iz Jugoslavije zelo zmanjšalo. V oči pade, da je na tržaških cestah parkiranih dosti manj avtov z jugoslovanskimi registrskimi tablicami. Računajo, da je padlo od decembra do zdaj število obiskovavcev iz Jugoslavije za polovico. Seveda temu ni vzrok samo razvrednotenje dinarja, ampak tudi politične motnje, ki so nastopile zaradi dovoljene fašistične demonstracije v Trstu v za četku decembra lanskega leta in zaradi slavk Zlasti politične motnje so neugodno vplivale na obmejni promet. Agencija »Italia« je objavila o padcu obi skovavcev iz Jugoslavije naslednje (pri čemer ne omenja političnih vzrokov nazadovanja Obiskov iz Jugoslavije): »Devalvacija dinarja, ki jo je pred kratkim izpeljala jugoslovanska vlada, je povzročila pravi padec v osebnem prometu na obmejnih blokih tržaške pokrajine, število prehodov v januarju je namreč padlo za več kot milijon in pol glede na januar 1969 in za skoro 2 milijona in pol glede na januar 1970. Padec prehodov zadeva predvsem jugoslovanske državljane, zlasti še tiste iz obmejnega področja. Nenaden padec prehodov se je takoj poznal v tržašvvih trgovinah. Kljub temu, da je večina trgovcev ohranila na zelo visoki stopnji menjalni tečaj dinar-lira, je dotok kupcev bil zelo omejen. Trgovci sami predvidevajo, da se bo položaj kmalu izboljšal in normaliziral. Poročila iz Jugoslavije pa so zaskrbljujoča: v kratkem je pričakovati nov dvig cen nekaterih potrošniških dobrin, kar bi še nadalje poslabšalo družinske proračune, ki jih je že prizadelo razvrednotenje.« Trgovci dajejo za 100 dinarjev še 40 lir. — o — NE BO BISTVENIH SPREMEMB Iz izjave, ki jo je dal Edvard Kardelj glavnemu ravnatelju tiskovne agencije »Tanjug«, in iz poročil o sejah slovenske republiške komisije za ustavne spremembe, je razvidno da je v Jugoslaviji, po sklepih, sprejetih na Brionih, za zdaj ne bo večjih ustavnih sprememb. Predvsem ne bo nič spremenjeno glede zveznega parlamenta, medtem ko so se nekateri, ki so bili najbolj vneti za spremembo ustave, zavzemali za to, da bi obstajal zvezni parlament samo še iz zbora narodov namesto iz sedanjih štirih Zbornic. Tudi glede predsedstva republike se ne bo nič spremenilo do avgusta, ker bo Titu podaljšan mandat. Pač pa je Edvard Kardelj dal razumeti, da bo prenesenih na republike več gospodarskih pristojnosti in da bo prišlo do druge etape ustavnih sprememb kdaj pozneje. Rekel je, da je bil dosežen na Brioonih kompromis, ki ni bil nenačelen. DR. ŠTOKA NA ITALIJANSKI TELEVIZIJI V soboto', 13. t.m., zvečer je Italijanska televizija posvetila posebno oddajo vprašanjem dežele Furlanije - Julijske krajine. Med drugimi je na vprašanja odgovarjal deželni svetovalec Slov. skupnosti dr. Drago Štoka. Pri tem se nam zdi važno predvsem poudariti, da je slovenski svetovalec spregovoril nekaj besed tudi v svojem materinem jeziku, kar sc je prvič zgodilo v Italiji. K njegovim izvajanjem se bomo še vrnili. Novlo« po svmtu Zadeva z zasedbo jugctdovanhqega konzulata v Goteborgu na Švedskem po dveh hrvaških teroristih se je srečno končala. Po brij a 'in švedska nevesta enega izmed njilju sta ju prego-rtili, da sta se vdala, ne da bi bila kaj storite svojim !talcem. Vlada je odobrila načrt za gradnjo ljudskih hiš, ki so ga sindikati ugodno ocenili. Načrt določa med drugim predpise za razlaščanje zazidljivih zemljišč. Po 'tem načrtu bodo zgradili veliko število ljudskih stanovanj, ki bodo poceni dana v naljem delavcem. Pbljska Vlada je preklicala zvišanje cen, ki je povzročilo decemberške nemire delavstva v mestih ob Baltiku. Nadaljuje se tudi odstavljanje »gomulkovcev«. Deželni svet Kalabrije je določil za glavno mesto dežele Cutsmzaro, deželni svet >kabineti« še izza časov Franca Jožefa. Le poglejte letnico na tlaku pri glavnem vhodu! Vsi člani omenjenih odborov so soglasno izrazili mnenje, da bi moralo iti na pristojna mesta odposlansvo staršev in zahtevati, da se tudi za slovenske srednje šole poskrbi, da ne bodo v sramoto oblastem in mestu-, da ne govorimo o težavah pri pouku in o neprimernem okolju za dijake in profesorje. Iz poročila občinskih sej je razvidno, da bodo Pod turnom kmalu začeli zidati moderno poslopje za italijanski trgovski zavod. Popolnoma prav in potrebno! Toda vprašamo, kdaj bo občinska uprava ali kak drugi poverjeni dejavnik dejansko začel s pripravami za gradnjo poslopja za slovenske srednje šole? Isto vprašanje naslavljamo tudi na slovenske izvoljene zastopnike, ki so v različnih upravnih odborih. Doslej smo brali in slišali samo obljube in še te samo takole ob volitvah. UPRAVIČEN DIJAŠKI PROTEST V torek predpoldne je tudi Gorica doživela protestni sprevod. Po Korzu i-n do Trav- organizacijam ter demokratskim ustanovam. Republikanci niso poslali svojega zastopnika, na ta protestni sestanek. Tudi niso pristopili k protifašističnemu odboru. Liberalci so pa izjavili, da zavzemajo avtonomno stališče pri političnem ocenjevanju zadnjih nasilnih pojavov. Po zdravem presodku je treba odklanjati vsakršno nasilno dejanje v političnem življenju, pa naj izvira iz katerekoli strani. nega industrijskega zavoda »G. Galilei«. To pot je bil dijaški podvig popolnoma upravičen. V petek je namreč ukazal ravnatelj, naj se zapre dijaška menza te šole. Kot vzrok je navedel, da v šolski blagajni ni več sredstev za njeno vzdrževanje, kar je tudi res. Do letos so dijaki plačevali za kosilo po tristo lir, pred enim mesecem pa je bil znižan ta prispevek na zahtevo dijakov na sto lir. Kako naj se skuha pri današnji draginji kosilo za sto lir, je pa spet uganka. Za dijaško kuhinjo je pa bilo prijavljenih okrog 350 študentov, ki prebivajo zunaj Gorice ter imajo tudi popoldanski pouk. Deželna uprava je nakazala za šolske kuhinje v goriški pokrajini za lansko šolsko leto devet mili jonov lir. Vprašanih pa je bilo 32 mili jonov. Na omenjeni zavod je odpadlo le 750 tisoč lir, medtem ko bi jih bilo potrebnih najmanj tri milijone. študentovski zastopniki so se oglasili tudi pri pokrajinskem predsedniku, ki jim je obljubil vso svojo pomoč. Pri tem pa se spomnimo tudi na dijake slovenskih srednjih šol v Gorici. Dosti jih prihaja s podeželja in imajo tudi popoldan ski pouk. Opoldne se morajo potikati okrog, kot njihovi italijanski tovariši, in povžiti za kosilo kjerkoli kar obložen kruhek, nato pa morda v mrazu ali dežju čakati na popoldanski pouk. Občina, pokrajina in dežela, ki trošijo milijone tudi za nepotrebne ustanove ali prireditve, bi morale prvenstveno poskrbeti za /.gradnjo 'študentovske kuhinje in doma, kjer bi šolska mladina imela tudi urejene prostore za oddih in učenje. TELEFONSKA ZVEZA že prihodnje poletje bo mogoče dobiti zvezo med Gorico in Novo Gorico po telc-selekciji. Tehnična dela za to hitro telefonsko povezavo trajajo že eno leto. Mogočih bo hkrati po šest pogovorov in v obe smeri. Za pogovor bo treba najprej zavrteti številke 0482, nato pa telefonsko številko sobesednika. Tudi ta pobuda bo okrepila vezi preko meje. Podobno telefonsko zvezo bodo postavili tudi med Trstom in Koprom. VOLILNI KARDINALI Po okrožnici papeža VI. »Ingravescenle aetate« (Po težki starosti... kakor se papeške okrožnice navajajo po prvih dveh besedah besedila) je določena »delovna« starost kardinalov. Po osemdesetem letu ne smejo več voliti papeža v konklavu, to je, na volilnih sejah po papeževi smrti za n jegovega naslednika. Tudi ne smejo več opravljati odgovornih služb v vatikanski kuriji. Vseh članov šteje danes kardinalski zbor 125. Od teh jih je že 25 prestopilo omenjeno starostno dobo osemdesetih let. Zato je med kardinali le še 99 volilnih upravičencev. Italijani so v kardinalskem zboru v manjšini. Za prihodnjega papeža obstaja torej možnost, da ne bo več italijanskega rodu. širijo se tudi govorice, da bo tudi sedanji papež odstopil, ko bo dosegel osemdeset let. Cdfoino p roti nasifju naročniki nasilnih dejanj proti državljanom, Ir/ KULTURNEGA ŽIVL.JKNJA Pri graditvi Evrope morajo bili mali narodi enakopravni Nekaj dni pred Božičem je izšla nova dvojna, 26. in 27. številka revije »Zaliv«, ki jo izdajajo kot uredniki Danijela Nedoh, Milan Lipovec kot odgovorni urednik, Boris Pahor in Irena Žerjal -Pučnik.■ Uvodni članek uredništva ima naslov »Evropeizem — da ali ne« in poudarja misel, da je možno graditi jutrišnjo Evropo samo, če bodo narodi — tudi mali narodi — pri tem enakopravni in če jim bo zajamčena v njej svoboda. Ponatisnjeno je tudi poročilo iz mariborskega dnevnika »Večer« o praznovanju 50-letnice koroškega plebiscita, ki je zadobilo, kot znano, nemško nacionaililštični značalj. Med esejističnimi prispevki je omeniti prevod članka »Glosa o državnem socializmu«, ki ga je napisal rajni Bertrand Russell — prevedel pa ga je Ubald Vrabec —; članek je danes prav tako aktualen 'kot tedaj, ko je bil napisan. Pavle Merku nadaljuje svoj članek oziroma razpravo »Slovenska glasba Od potresnega blaga do kulturne dobrine«, v katerem ostro sodi o takoime novani »narodno« — to je ljudsko-zabavni glasbi —, o kateri pravi, da je »hibridna, lažna oblika domače glasbe«, ki igra prvenstveno pri starejših ljudeh isto vlogo kot popevke pri mladih. Razveseljivo kvaliteto pa vidi v produkciji slovenskih skladateljev resne glasbe. Boris Pahor je napisal dve lepi strani v spomin pisatelja Bevka, v katerih je skušal nakazati resnično pisateljevo podobo. Napol esej na-pOl leposlovje je razmišljanje oziroma privid Milana Lipovca »Koledniki 1967-68«, Vera Tuta pa je objavila odlomek iz svoje razprave »Podoba duhovnika v delih Ivana Preglja« in s tem načela veliko nalogo, prikazati resnični značaj, kvaliteto in pomen Pregljevega dela v slovenski književnosti, kjer je moral doslej vedno XXVII. Zadnji čas jo je skušala izkopali iz pozabe neka mariborska pivovarna, najbrž na pobudo kakšnega poznavavca starin, a pod vplivom listih, ki so zaskrbljeni za »'knjižo čistost« slovenščine, je ta pobuda menda zaspala. Priznati je treba, da je norveški »dl« dober, celo boljši kot nemški, a tudi precej drag, Ko pa sem se nekoč vsedel k mizici pred kavarno ob glavni mestni cesti in naročil velik vrč piva, sem se naravnost začudil, kako je bilo drago. Videl sem, da so se začudili tudi ameriški turisti. Drugje je bilo bolj poceni, vendar nikjer prav poceni. Z visokimi cenami ali bolje davščinami od pijače hočejo oblasti odvračati ljudi od pitja. Vsekakor pa sem imel dovolj priložnosti opazovati, da imajo Norvežani mnogo rajši v;e, kar diši po alkoholu, kot pa mleko. Vedno sem slišal — in bral — da popijejo Norvežani veliko mleka, kot vsi Nordijci. Predstavljal sem si torej, da črepajo mleko po litrih in da se mlekarne kar vrstijo vzdolž cest. A jih ni nikjer opaziti. Ko sem tretji dan končno le prišel mimo neke mlekarne — verjetno sem jih minil že več, ne da bi bil opazil — me je, ne vem zakaj, prijela želja, da bi spil kozarec mleka. Stopit sem torej v mlekarno i naročil dekletu za prodajno mizo kozarec mleka. Pogledala me je, kot i striti v senci. Radoslava Premrl nadaljuje spomine na svojega brata Janka-Vojka in to je verjetno prvo, kar vsak prebere v vsaki številki »Zaliva«, zlasti pa v tej zadnji. Temu nadaljevanju je dodala nekaj vrst, v katerih pojasnjuje, zakaj čuti, da mora Odkrito pisati o medvojnem dogajanju. Rudolf Kolarič predstavlja slavista Radoviča, ki je predaval prej v Neaplju, zdaj pa v Padovi. Zora Tavčar objavlja svoje kritične misli ob izdaji osmih slo venskih slikanic pri založbi Mondaldori, kjer pa so se Slovenci menda bali povedati, da so dela slovenska, in so se skrili za ime Jugoslavije. Marija Kacin piše o umrlem Brunu Me- KOt znano, izdaja založba Hoffmann und Čampe v Hamburgu že 23 let v rednih mesečnih resledkih monografijo v sliki in besedi o posameznih deželah. Pred nedavnim je izšel zvezek o- Sloveniji iin Istri, 11. lanski zvezek pa je posvečen Koroški. Na 123 straneh so prikazane naravne lepote in zanimivosti koroške dežele, precej člankov pa govori o njeni zgodovini, prebivavstvu, kulturi, folklori, gospodarstvu, športu, turizmu in drugem. Slovenskega bravca seveda predvsem zanima, če so omenjeni v katerem teh člankov tudi koroški Slovenci, prav tako pa ga tudi zanima, kako je prikazano sodelovanje s sosednimi deželami. Zato je razumljivo, da si prebere človek najprej tiste članke, ki se ukvarjajo s tematiko, kjer bi moralo priti to do izraza. Tak je članek Humbarta Finka »Beljak: troje-zični svet«.V njem najdemo največ tistega, kar da bi me ne razumela, »En glas molk«, sem ponovil. Še vedno me je skoro začudeno gledala. Potem se je končno le odločila in mi ga dala, a še prej se je morala obrniti in iskati kozarec. Bil sem edini v mlekarni, 'ki je pil mleko, vsi drugi so pili kavo ali kaj drugega. In vse dni, kar sem bil v Oslu, sem bil jaz edini človek, ki sem ga videl, da je pil mleko. Tako sem se znebil še ene napačne predstave o Norveški, da namreč pijejo veliko mleka. Morda so ga — pred sto leti ali morda pred petdesetimi. Danes imajo mnogo rajši krepak konjak ali pivo. Ne vem, kako je z vinom, a mislim da se ga prav nič ne branijo, le da je drago, saj ga Norvežani sami ne pridelajo niti kaplje, čeprav dajejo ime vino vsakovrstnim pijačam iz sadnih sokov. Nekaj'krat sem opazil na glavni cesti visokega, dolgolasega in bradatega mladeniča s košarico, v katero je pobiral prostovoljne prispevke za Vietnam in delil protiameriške in protiatlantske brošurice. Najrajši bi bil vprašal njega in njegove kolege in kolegice z znakom Severnega Vietnama v gumbnici ali na prsih, kaj menijo o zasedbi Češkoslovaške, baltskih držav itd. Vendar sem se premagal, saj sem glede »dialoga« s takimi »verniki« že imel svoje izkušnje. (dalje) riggiju. Svetlana Makarovič je objavila pesmi »Sojenice« in »Kamnarji«, Irena Žerjal - Pučnik pa nadaljuje kratek roman »Tragedijica na grob-bljah«. Nekaj pesmi je prispevala Nevenka Mandič. Joisiip Merku nadaljuje svoj zar nivi zgodovinski članek o okoličanskem bataljonu 1. 1868. Poleg tega prinaša »Zaliv« še razne polemične in dokumentarne članke. fi SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU vabi v nedeljo, 21. t.m. ob 15, uri na otroško pustno rrijanje S KEKCEM NA KRAVJI BAL Igrali bodo domači Planšarji z Male Pišence, za red bo skrbel Bedanec, sveže planinsko mleko bo točila Menara. se ljudje ne brigajo bogvekaj za fraze politikov o nujnosti koeksistence, kajti tako sožitje so si v Beljaku in v tistem delu koroške dežele že sami ustvarili. Srečujejo se na opasilih in na družinskih praznikih, na veselicah ih folklornih prireditvah, se ženijo lin možijo med seboj, se obiskujejo in hodijo ne glede na meje kupovat stvari tja, kjer so boljše, cenejše ali vsaj vdb-ijivejše. Tu so si ljudje že ustvarili malo združeno Evropo. Furlani, Slovenci in Korošci tam kažejo, kar slutijo in čutijo, namreč, da jih vleče skupaj, iz etničnih in tudi gospOdarsko-politič-nih razlogov. Članek je napisan prisrčno, iskreno in še kar realistično. Hude slutnje pa nas obidejo že pred branjem člankov, ki hočejo prikazati zgodovino koroške dežele. In pri branju se izkaže, da so bile hude slutnje upravičene. Gernot Piccottini piše o Koroški v prazgodovini in v rimskem času ter konča z ugotovitvijo, da so »slovanska plemena, ki so vdrla na Koroško«, uničila leta 595 zadnja mesta poznoantične kulture in tradicije v tej deželi. Opaziti je, da se pisec pazi, da ne bi direktno imenoval Slovencev kot nared. V članku najdemo tudi drugače več zgodovinsko' netočnih trditev, na primer, da je bila Koroška za krdtelk čas mejna dežela lagdbardske države v Italiji. O tem ne govori noben zgOdoviinski vir, ampak je to izmišljotina nekaterih koroških zgodovinarjev ozira m a propagandistov nemškega nacionalizma. KDAJ SO BILI KARANTANSKI »SLOVANI« RAZDELJENI NA PLEMENA? Še hujši prezir do resnice kaže Gdtbert Mo ro v članku »Velika zgodovina majhne dežele«. V njem svesto ponavlja vse stare netočnosti in Obrekovanja na račun slovenske zgodovine, ki so jih nekateri resni nemški zgodovinarji že sami zavrnili. Morov članek bi zaslužil, da bi se slovenski zgodovinarji še posebej kritično ukvarjali z njim. Tendenčno in netočno je opisana tudi zgodovina koroškega plebiscita — o tem piše Clau-dia Kromer — medtem ko piše HorSt Ogris o tem, kako se krči področje Slovenščine na Koroškem, kar pripisuje spontanemu ponemčevanju zaradi gospodarskih razlogov in Odseljevanju mladine v mesta, delno krivdo pa pripiše tudi brezbrižnosti slovenskih organizacij, pozabi pa omeniti glavni vzrok — nemško Osnovno šolo, Slovence, zlasti slovensko folkloro, najdemo o-menjeno še na nekaterih redkih mestih. Monografija je tiskana na 'lepem papir ju in krasi jo mnogo fotografij. POTOVANJE PO SKANDINAVIJI ----------- VIATICUS ---------- Moroška številka „Jtleriana” iščemo in česar si želimo. Avtor naglasa, kako Gradnja nove H E Kobarid ni lokalna zadeva (Nadaljevanje s 1. strani) sega naravnega okolja. Po evropskem letu varstva narave 1970, h kateremu je pristopila tudi Jugoslavija oziroma Slovenija, bo prav tako zaščiti narave in človeka v njej posvetila OZN v letu 1972 posebno zasedanje. Marsilkak politik v svetu je tudi spoznal, da bo njegov politično ekonomski sistem propadel, če ne bo upošteval ohranjevanja biološkega ravnotežja. Vsaj primorski politiki s svojimi ukrepi še niso pokazali, da so se prebili do tega spoznanja. In vendar je služba, ki sc ukvarja z varstvom narave, kljub majhni moralni in materialni in še manjši dejanski podpori družbene skupnosti, že zdavnaj zapustila obdobje pionirske, pa tudi ljubitelje naravovarstvene dejavnosti. Vendar samo to ni dovolj. Potrebni so praktični ukrepi, za katerimi stoji odgovornost celotne skupnosti. Ker gre v nave denem primeru gradnje H E Kobarid za u-krepe velikanskega pomena, bomo skušali konkreln im argumentom zagovornikom gradnje, katerim je sorazmerno zelo lahko igrati na strune gospodarske koristi, odgovoriti ni toliko s čustvi in osebnimi občutki, kol j navada, kolikor, podobno kot drugod pc svetu, z ločitvijo dejstev od čustev in z naštevanjem nepristransko ugotovljenih ocenitev in vrednotenj o naravnih posebnostih in krajinskih vrednot na ozemlju načrtovane hi-d roel ek t ram e Kobarid. ZNANSTVENA OCENA LEPOT SOŠKE DOLINE Neštetokrat smo že brali ali slišali trditev, da je Soča naša naj lepša, ali celo (po besedah J. Kugyja in drugih npr. Poldinija) na j lepša evropska reka. Nedavno so sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo SR Slo venije skupaj z zunanjimi Obdelovalci po metodi, ki jo je v ZDA izpeljal Luna B. Leopold, poskusili ovrednotiti Sočo pri Koba r?du in v primerjavi z nekaterimi drugimi rokami v Sloveniji. V svoje raziskave so zajeli vse poglavitne dejavnike za ocenjevanje estetike krajine in sicer zunanje značilnosti območja — prisotnost gora in dolin, širino dolin, višino in naravo hribov —, biološke značilnosti, predvsem vegetacijo in pa tim. »dejavnike človeškega vpliva in interesa« Ker je bil eden izmed namenov študi je odpraviti subjektivnosti v analizi krajine, so analizo izvedli 'S številčno oceno. Od vseh rek (SAVA — Trboje, SAVA — Zagorje, KOLPA, NOTRANJSKA REKA, UNEC, IDRIJCA SOCA) se je Soča pri Kobaridu uvrstila naj-1 višje in je v vseh primerih ocenjevanja dosegla prvo mesto. Njene posebnosti ji dajejo izjemno estetsko oceno. Sicer je Soča tudi edina slovenska reka, ki ima po naravnovar-stvenem vrednotenju status kompleksa naravnega 'spomenika L reda. NEGATIVNE POSLEDICE ZA NIŽJE PREDELE Dolina Soče je eno najbolj značilnih znamenj mešanih alpskih in mediteranskih vplivov na floro in vegetacijo. Posebno zanimivost območja, ki bi ga potopilo jezero hidro-elektrarne Kobarid, pa predstavlja zanimivo Prepletanje alpinskih in subalpinskih flor-mh elementov z južnoevropskimi, ilirskimi 'n montanskimi južnoalpskimii vrstami. Ta botanično pomembna nahajališča opredelju-lemo kot naravne spomenike III. reda. Zelo negativne posledice bi predvsem doletele predele nižje od elektrarne, saj bi se z zniža- njem vodne mase v Soči spremni la tudi vegetacija ob njej kot tudi talna voda daleč naokrog. KOBARID DRUGI LONGARONE? Zaradi geoloških posebnosti im slikovitosti je območje soteske pod Trnovim naravni spomenik III. reda. O debelih plasteh nanesenega rečnega in ledeniškega materiala ter podornega kamenja, ki le tu pa tam zadene na matično kamninsko podlago, so geologi, ki so pripravili strokovno oceno območja, izrazili, da ne predstavljajo nobene nevarnosti, nasprotno pa so vodilni slovenski fitocenolo-gi močno zaskrbljeni. Sedaj sicer še suhi material se bo v območju akumulacijskega jezera napil z vodo in z drsenjem povzročal podore in plazove, tako da so možne katastrofe podobnega obsega kot v Longaroneju. ZA ENAKO VLAGANJE V TURIZEM Toda to ne bi bila edina možna posledica nastanka velikega umetnega jezera, ki bi segalo od Kobarida do Trnovega. S tem posegom bi se bistveno .spremenil značaj sorazmerno velikega dela doline, kar bi nedvomno vplivalo tudi na videz in značaj Soške doline v celoti. O možnostih, ki bi jih imel turizem ob enakem vlaganju vanj kot recimo v gradnjo hidroelektrarne, pa je dovolj, čc sc spomnimo, da na to področje gravitira že dobršen del maloobmejnega prometa pa tudi mednarodnih turističnih tokov, ki pa so zaradi nizke stopnje turističnih uslug skorajda neizrabljene. 3.S delovnih mest, ki jih odpira gradnja hidroelektrarne, ni v nobenem sorazmerju z možnostmi odpiranja delovnih mest, ki jih pjnuja turizem. ZGODOVINSKA VREDNOST V ostalem pa velja še poudariti, da so v okviru evropskih arheoloških spomenikov objekti v obravnavanem območju zelo velikega, včasih ključnega zgodovinskega in kulturnega pomena, posebej njihova nacio- NAMIZNI TENIS SOKOL PRIHODNJO SEZONO V B LIGI Naibrežincem je uspelo! Vsi smo upati na zmago na kvalifikacijah v Milanu, Mihce pa si ni mislil, da bodo maši fantje tako gladko odpraviti vse inaspratiniiike: V soboto so premagali tržaško Juilijo z 9:0, kar ne pdt.rebuje mikakega komentarja; v nedeljo pa so v dveh zaporednih tekmah premagali lmperiall ilz Boema in S. Marco 'iz Verone z istim 5:1. V kraltikih treh letih uradnega nastopanja je Sokolu uspelo priti do B lige, kjer bo drugo sezono edini predstavnik tržaške pokrajine. Zasluga za tak uspeh gre predvsem igralcem, trenerju ter voidstvu odseka, ki je od vsega začetka ubral pravo politiko mladih aiil. Nabre-žihska ekipa je namreč ena naj mlajših v drža-.vi, kar se jih udeležuje tako kakovostnih prvenstev. Če .pomislimo, da sta rezervna Sokolova igralca stara le 12 let, potem lahko z zaupanjem gledamo na prihodnost. Potem ko so se igralci trudna, a zadovoljni vrnili v nedeljo iz Millana, nam je trener Edi BOle že na železniški 'poisitaiji povedal svoje mnenje o nadaljnjem delu. Izrazili je naljiprej svoje zadovoljstvo mad igro 'in vedenjem igralcev. Potem je obžaloval, da je bil prisiljen v zadnjem trenutku nadomestiti obolelega Caititonarja, in nalna vrednost in to od naselitve vsaj do polnega srednjega veka. Umetno jezero bi povrh porušilo staro kulturno in naravno ravnovesje. Toda zaradi zgodovinskih dogodkov v L svetovni vojni (soška fronta, kobariški preboj leta 1917) in zaradi obmejnega položaja ob tisočletni narodnostni meji pa obravnavamo Sočo tudi kot poseben narodni spomenik, toliko bolj, ker so jo že Italijani razglasili za svojo »sveto reko domovine«, že samo zaradi tega dejstva bi morala biti gradnja HE Kobarid NACIONALNI PROBELM. PROTI KRATKOVIDNEMU GOSPODARJENJU Z NARAVNIMI DOBRINAMI Ključni problem je, ali naj postaneta Soča in soška dolina preprosto predmet hidroenergetske izrabe (i n to na pragu izrabljanja atomske energije in nešteto drugih, bolj ekonomičnih možnostih pridobivanja c-nergije) ali pa naj se obvarujejo naravne, krajinske in človeške vrednote tega predela na drugačen način. Prepričani smo, da je to tudi problem odgovornosti pred sedanjimi in bodočimi generacijami, katerim moramo ohraniti največje krajinske vrednote Slovenije. Samo razumno gospodarjenje z naravnimi dobrinami prinese prebivalstvu tudi materialno blagostanje. Ce pa do danes naravnih lepot tega območja ljudje niso znali bolje izkoristiti, je to le znak nesposobnosti in kratkovidnosti, saj je v sodobnem svetu več kot izpričano prav obratno. V obravnavanem prostoru je interes rekreacije in turizma ne samo slovenske, temveč mednarodne dimenzije in pomena. Pomen in vrednost naravovarstvenih in turistično-rekreacijski h razlogov skokovito raste, nasprotno pa je pomen hidroenergetske izrabe obravnavanih voda za Slovenijo in širši prostor neprimerno man jši in se iz dneva v dan manjša. Sodimo, da se popuščanje kratkovidnim vizijam in zagovarjanju dvomljivih trenutnih ko- priporočil vodstvu, naj še nadalje skrbi za na>-raiščaj ter za okrepitev ekipe, ki pa mora absolutno prilti i!i domačih vrst. Le tako bodo lahko naši predstavniki častno zastopali naš namizni tenils ter nadaljevali s svetlimi tradicijami bivše Borove ekipe. Talke so tudi želje vseh, ki jim je manjšinski šport pri srcu. Naloga VSEH naših organizacij ter posameznikov pa je, da zlasti društvom, ki se uveljavljajo v državnem merilu, 'Stalno pomagaljo KOŠARKA MOŠKA D LIGA: VINI CANELLA - BOR 91:61 (44:26) Borovi Tam tj e so spet d oživeli poraz in to najbolj pekoč v tem prvenštvu, saj je nasprotnik zbral kar 30 košev več. Močna ekipa iz San Dona je nepremagljiva na svojem igrišču, kjer domači igralci mečejo v koš z izredno točnostjo. Že od vsega začetka so domačini močno povedli iin Tržačani so kmalu spoznali, da se bodo lahko le častno branili. Proti koncu tekme je tako trener Vključil v igro dva predstavnika mlajše Borove ekipe: Hrvatiča in Sandija Peirtota, ki sta zadovoljivo opravila svojo nalogo ter dokazala ,da se maši ekipi še ni bati za naraščaj. Prav je, ko so plavi pokopali (Nadalj. na 8. strani) ris ti ne more opravičiti in braniti. VLADIMIR VREMEC TEDENSKI PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA F.J.-68 SMRT K POMLADI RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 21. februarja, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Glasba za orgle; 10.00 Matanzasoiv godalni orkelster; 10.15 Poslušali boste; 10.45 Za dolbro voljo; 11.15 »Mo nika potuje na Madagaskar«. NaJpij; M. Meltz-ger, dramatizirala Z. Piščančeva. Prvi del Fta-di‘jsiki oder, vodi Lombarjema; 11.35 Rjngaraja za naše malčke; 11.50 Vesele harmcnlikei; 12.00 Nabožna glasba; .12.15 Vera in nalš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi 'prestavlja Naša gospa; 13.00 Kdo, kdaj, zakalj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega, sveta; 15.30 L. Hol berg: »Jeppe s hriba«. Igra. Igrajo čtanii Slovenskega gledališča v Trstu, režira M. Uršič; 17.00 Parrada orkestrov; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore: »Ljudske pesmi«; 21.00 Se menj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 22. februarja, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glaslba; 11.40 Radio za šolo (»a. sred nje šole); 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušalkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Ditsc-tlme - Vaše čtivo - Ne vse, -toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za srednje šoile); 18.50 Deželni skladatelji; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Zbor sv. Ignaca v Gorici, vodi Jericijo; 19.30 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razgledniilce; 21.00 Kulturni Odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solilsti. ■ Violinist Srečko Zalokar, pri klavinlju Lipovšek. Šan-tel: Somatnl Stavek - Andamlte aippassionato; Svetel: Adagio; Škerjalnc: Dve melodiji; 22.05 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 23. februarja, ob: 7.00 Koledar-, 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Bednarik: »Pratika«; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Safredov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas; Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojd; 19.10 Srečamja z Radom Nakrstom; 19.20 Moški zbor »S. Kumar« iz Velikega Repna, vodi Guštin; 20.00 Šport; 20.35 Pustni čas. ♦ SREDA, 24. februarja, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glaslba; 11,40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.00 Škerjanc: Lirične melodije za četo iti klavir. Čelist Požar iln pianist Engelman; 12.10 Liki iz naše preteklosti; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček sodObne znanosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.50 Pianist Hellvvig; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Gor in dol po sred’ vasi«; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert. V odmoru (21.15) Za vašo knjižno pOlico; 22.05 Zabavna glaJsba. ♦ ČETRTEK, 25. februarja, Ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glaisba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Družinski obzornik; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Kako iln zakaj - Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Srečko Kumar iin njegov zbor; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 J. Vilimek: ■ Nepreklicni konec maratonskega tekača«. Radijska drama; 22.05 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 26. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo Osnovnih šoli); 12.10 P. Benigno: »O delovanju zdravil na ožilje«; 12.20 Za vsakogar ne-kalj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetaost; 18.30 Radio za šole (za drugO' stopnjo osnovnih Š01); 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 C. Sil-veistri: Zgodovina tržaškega pomorstva; 19.25 Oktelt »GalluS« iz Ljubljane, vodi Lapornik; 19.40 Postni govori R. Vodeb: »Gospod, nauči nas moliti...« (Luk. 11, 2) (Molitev - naravna 'potreba človeka), ureja msgr. dr. Lojze Škerl; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo iln delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni pleši. ♦ SOBOTA, 27. februarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.19 N. Kuret: »O čarovnicah in črni maigijl«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - oddaija za avtomobili- »Toda to so seveda sanje in bodo Ostale sanje, ker nimava denarja za vožnjo tako daleč in za nakup zemlje, čeprav pravijo, da je tam zemlja poceni. In bolna tudi ne bi mogla potovati. A lepo Se je že pogovarjati o tem. Z Anico sva se zadnje čase večkrat pogovarjala, kako bi bilo, če bi se te sanje uresničile. Ona Si še bolj želi proč kakor ‘jaz. Toda poleg vsega drugega je seveda tudi vprašanje potmilh listov. Ne bi- nama jih dali.* »AH si vprašali?« »Ja. Pa so rekli, da ne. Ali hočeš, da greva jutri opoldne obiskat Anico?« »Opoldne?« »No, ob enih, pol dveh! Zelo bi te bila vesela.« Tilne ni uipal redi ne, čeprav si je že močno želel v Ljubljano, zdaj ko se Ije spet odtrgal od matere. Ni iimel veliko časa misliti na Majdo, toda nosil jo je v sebi kc>t skrit vir hrepenenja in sreče. Vsak hiilp, tudi kadar je mislil na ka‘j čisto drugega, se mu je prikradla v misli, tako živo, da je začutil skoro njeno fizično navzočnost, dotik njenih las na licu, ritmični zvok njenih korakov po plačniku, njen glas. Le hrepenenje po njej ga je gnalo tako hitro nazaj v Ljubljano, četudi si je to komaj hotel priznati. Ob enih 'je Odhajal raj egoiv vlak, toda sramoval se je svoje žellje, da bi se Odpeljal z njim. Spodobilo se je, da Obišče Anico, ki je bila vedno tako dobra in prijazna z njim, in v resnici bi jo rad videl in potolažil. Krotil je svdje hrepenenje, da bi bil čimprej blizu Majdi, in se delal veselega, tudi da bi razvedril Rudija. Čutil je, da se je nekaj zlomilo v njem. Na njegovem nekdaj vedno nasmejanem obrazu se 'je zdaj poredko prikazal nasmeh in še to le, če je Tine kdaj v pogovoru ubral 'bolj vesel ton. V njem je bilo čutiti nekakšno utrujenost in brezup, najbrž zaradi Anlčine bolezni in odsotnosti, morda pa tudi še zaradi česa drugega. Tine ni hotel spraševati. Razumel pa je, da je bila' tista želja po skritem, mirnem življenju v brazilskem ali kanadskem pragozdu podzavestna, odraz utrujenosti in brezupa, morda tudi razočaranja. Rudi, od nekdaj zagrizeno Odporni Rudi 'je izgubljal svojo odporno moč. »Ali Nežika ne prihalja več sem šivat?« je vprašal. Nalašč jo je imenoval z imenom, ki ji ga je bil dal Kos. »Ne. Odkar je Majda v bolnišnici, ne prihaja več,« je rekel Rudi, ne da hi se nasmehnil. Morda niti ni opazil Tinetovega namena. TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje s 7. strani) že vsako upanje na napredovanje, trener pre izkusi, kako se mlade salle vključijo v prvo ekipo, da se mladi fantje navadijo ne le na nove soigralce, ampak žlasiti na drugo vzdušje, ki vlada v zahtevnejših prvenstvih. ste; 16.10 Operetni odlomki; 16.30 »Pod svobodnim soncem«. Izvajajo dliijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušavce: Sobotnii sestanek - Ščepec poezije - Moj prosti čals; 18.15 Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Po društvih in. krožkih: »Prosvetno društvo Igo Gruden 'iz Nabrežine«; 19.25 Zbor Glasbene Matice iz Ljubljane vodi Lavrič; 20.00 Šport; 20.50 A. Mairodič: »Los De-sperados In njihova republika«. Radijski oder, režira Kopitarjeva; 20.30 Valbilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. Seveda, to je bilo razumljivo, posebno ker je bil Rudi kljub svoji revolucionarnosti škru-poloz.no tenkovesten. Toda Tine je pogrešal pri jazno tiho dekle z rožnatim obrazom lin svetlimi lalsmi, sklonjeno nad šivanje, in njene vedre plave oči. Če bi 'bila1 ona tu, bi se zdela kuhinja veliko manj puiSta 'in Anlioina odsotnost manj občutena, se mu je zdelo. Vendar je molčal. Sicer pa se ni moglo reči, da 'Stanovanje ni bilo pospravljeno, le da je bilo povsod očitno, da ga ni 'pospravljala ženska roka. Vse je nekako vzbujalo vtis, da nli na svojem pravem rneištu ali da vsaj ni tako kolt prej, prav kakor Kos sam. »Se greva mallo sprehodit?« Ije rekel Kos po večerji. »Rajši ne bi. Zunaj je sneg 'in mraz, obojega pa sem se te dni že dovolj niavžil.« »Dobro, pa bova sedela tu dom«.. Bo še lepše,« je pritrdil Kos. Ponudil mu 'je cigareto 'in prižgal tudi sebi. »Odkar je Anlica v bolnišnici, kadim,« je rekel »Iz dolgega časa,- (Dalje) V GVINEJI SE PRIPRAVLJA NOV POKOL? Kot smo že poročali, je dal gvinejski diktator Sekou Toure pred kratkim obsoditi na smrt skoraj sto 'ljudi, pod obtožbo, da so »pomagali« pri novembrski »invaziji« v Gvinejo. Ni znano, koliko tistih ljudi so že Obesili, ker jih obešajo v različnih krajih po vsej državi in ivlada v državi teror, onemogoča svobodno obveščanje oziroma zbiranje časnikarskih informacij. Zdaj pa je izjavil Sekou Toure v intervjuvu za tunizijsko revijo »Jeune Afrique« (Mlada Afrika), da se pripravlja nova invazija v Gvinejo in da se v ta namen že vežbajo beli plačanci iz Zahodne Nemčije, Francije in Združenih držav. Največ — 500 — juh je baje iz Nemčije. Nemška Vlada je to zanikala. Zdi se, da je ta afriški diktator shizofreničen, kar 'bi sicer ne bil prvi primer med diktatorji, ali da pripravlja nov množičen pokol svojih resničnih ali dozdevnih nasprotnikov, da bi tako s terorjem utrdil svojo oblast nad ubogim in neukim gvinejskim ljudstvom. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Legiša »Tiska tiskarna Graphis.Trst DOMAČEGA ŠPORTA ODBOJKA MOŠKA C LIGA: MERANO - KRAS 3:l (15:1)1, 15:12, 7:15, 15:11) Kras je proti povprečni ekipi Merano gladko izgubil. Krivdo za 'poraz lahko iščemo predvsem v utrujenost! naših fantov, k;i so po skoro sedemurni vožnji stopili na igrišče 'povsem nezbrani. Tirolci so zaigrali z vsemi silami, ker so absolutno potrebovali točke, saj je njihov položaj na lestvici zelo negotov. Pri domačinih smo opazili tudi dva nove igralca, ki ju v Trstu ni bilo in ki sta odlično opravila svojo nalogo. Krašovcem igra mi šla izpod rok, blok ni deloval in obramba je precej pešala. S tako igro niso mogli naši fantje ničesar doseči, čeprav jih je bodrilo precej navijačev, ki so se udeležili zelo uspelega izleta. ketna