ANNALES 7/'95 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ/ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 263-273 delitev priznanj Ornitološkega društva ixobrychus čla­ nom in drugim ljubiteljem narave, ki so se v letu 1995 še posebej izkazali s svojim delom. Simbolične nagrade so prejeli Jana Crnošija, prof. Luisa Angelini Ličen, Borut Mozetič in Iztok Geister. Jana Crnošija se je posebej iz­ kazala kot mentorica pri raziskovalnih nalogah gibanja Znanost mladini na piranski gimnaziji. Njena požrt­ vovalnost in delavnost sta v veliki meri pripomogli, da so naloge njenih dijakov dosegle tako dobre rezultate. Prof. Luisa Angelini Ličen poučuje biologijo na koprski gimnaziji z italijanskim učnim jezikom in svoje učence v okviru biološkega krožka že od nekdaj navdušuje za naravo. Seveda sodelujejo tudi v gibanju Znanost mla­ dini, kjer dosegajo lepe rezultate. Ime Boruta Mozetiča je tesno povezano s Škocjanskim zatokom, saj si že nekaj let z vizionarsko vztrajnostjo prizadeva za nje­ govo učinkovito zaščito. Kljub vsem mogočim oviram, ki mu jih na tej poti postavljajo razni lobiji in pomanj­ kljiva naravovarstvena zakonodaja, zagnano vztraja kot koordinator projekta Ohranitev in renaturacija Škocjan­ skega zatoka in vzbuja upanje, da se bo že odpisani zatok le ohranil. Iztok Geister je eden najbolj plodnih slovenskih naravovarstvenih publicistov, ki je pred krat­ kim zaključil tudi dolgoletni projekt kartiranja slovenske ornitofavne in ga strnil v Slovenski ornitološki atlas. Nedavno tega je objavil tudi zbirko svojih esejev Zago­ vori narave. Njegova kritična misel in poetična nav- dihnjenost sta marsikomu odprla oči in odstrnila tenčico tisočerih skrivnosti matere Narave. Formalnemu delu srečanja je sledilo izredno zani­ mivo predavanje prof. dr. Toneta Wrabra, ki je spre­ govoril o vrstah čapljevcev iz rodu Erodium, ki so sorodniki krvomočnic. Solinarji so plodiče te, domači stroki tedaj neznane, rastline uporabljali kot priročen barometer z imenom "pajeta" - slamica. Ta slamica se je glede na količino vlage v zraku ob različnem vremenu različno upogibala in kazala na vreme. Borut Rubinič je udeležence srečanja popeljal v izraelske puščave in prikazal slikoviti ptičji svet. Popolno nasprotje je bilo predavanje G. Beltram, ki nam je prikazala edinstveni svet mokrišč. Ustavila se je tudi pri Sečoveljskih solinah in pobliže orisala ekološki pomen teh ekosistemov. Naslednjega dne so se udeleženci srečanja odpravili na izlet po zgornjem toku Dragonje. Janja Kogovšek MEDNARODNI SIMPOZIJ "KARST WATERS AND ENVIRONMENTAL IMPACTS" V času od 10. do 20. septembra 1995 sem se udeležila mednarodnega simpozija Karst Waters and Environmental Impacts v kraju Beldibi pri Antalyi v Turčiji. Simpozij so podprla mednarodna združenja: International Association of Hydrogeologist (IAH), Inter­ national Association of Hydrological Sciences (IAHS), International Atomic Energy Agency (IAEA), UNESCO, United Nations Development Program (UNDP), United Nations Environmental Program (UNEP), United Nations Natural Resources and Environmental Planning and Ma­ nagement Branch (UNNREPMB) in U.S. National Com­ mittee for Scientific Hydrology (USNCSH). V organi­ zacijskem in tehnično programskem komiteju pa so sodelovali priznani krasoslovci: M. Bakalowicz, W. Back, B. Beck, D. Ford, J. Gunn, S. Smart, H. Zojer in drugi. Simpozij je trajal pet dni. Prvi dan so bili po otvoritvi simpozija uvodni govori na temo simpozija, kjer so sodelovali priznani strokovnjaki s področja krasa in kraških voda s celega sveta: prof. Gultekin Gunay iz Turčije, kot vodja in organizator simpozija, A. Ivan Johnson in John Moore iz Združenih držav Amerike, prof. Yuan Daoxian iz Kitajske, prof. Heinz Hotzl iz Nemčije, dr. Y. Yurtsever iz Avstrije in prof. Biondič iz Hrvatske. V naslednjih štirih dnevih se je zvrstilo prek 40 predavanj; vzporedno je bilo predstavljenih več kot 60 posterjev. Vseh udeležencev simpozija je bilo 154 iz 36 držav, in sicer: Alžirije, Avstralije, Avstrije, Azer- bejdžana, Belgije, Bolgarije, Kanade, Hrvaške, Cipra, Egipta, Francije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irana, Irske, Izraela, Italije, Jordanije, Malte, Kitajske, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Južne Afrike, Španije, Švice, Tunizije, Turčije, Turkmenistana, Ukra­ jine, Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike, Uzbekistana in Srbije. Predavanja so bila razvrščena v več skupin, in sicer: vplivi na okolje in inženiring, raziskovalne metode, sle­ dilne metode, hidrokemija, naravni izotopi v krasu, transportni procesi v krasu, modeliranje, kraška morfo­ logija in paleookolje, regionalni kraški sistemi, kontrola onesnaževanja in zaščita kraških voda. Poleg zanimivih rezultatov laboratorijskih raziskav, tako kinetike raztapljanja karbonatnih kamnin kot pre­ takanja voda in iskanja ustreznih modelov, so bile predstavljene tudi raziskave kraških terenov glede na zagotavljanje zadostnih količin kot tudi dobre kvalitete kraške vode kot vira pitne vode na različnih koncih našega planeta. Tako smo se seznanili tudi z najno­ vejšimi raziskavami na območju Sredozemlja, in sicer v Bolgariji, Hrvaški, Grčiji, Italiji in najobširneje v Turčiji. Predstavljene so bile tudi raziskave na slovenskem krasu. J. Urbanc, J. Pezdič in A. Juren so nazorno pri­ kazali zadrževalne čase baznega toka Divjega jezera, Podroteje, Vipave in Hublja, kraških izvirov na obrobju Trnovsko-Banjške planote v Sloveniji. Rezultate večlet­ nih raziskav prenosa onesnaženja s površja skozi 100 m debele apnence v Postojnsko jamo je predstavila Janja Kogovšek. B. Reichert, H. Hotzl in P. Trimborn so podali mehanizem transporta v vadozni coni nad Črno jamo kot rezultat enega dela raziskav v okviru mednarodnega projekta 7. SWT (7. Symposium on Water Tracing), ki ga 270 ANNALES 7/'95 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV/ATTIVITÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ / ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 263-273 Slika 1: Primer udorne vrtače, ki se je udrla maja 1995. Fig. 1: An example of collapsed doline having water at the bottom. vodi Slovenija, koordinator projekta pa je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. V projektu, ki teče že tretje leto sodeluje še sedem slovenskih raziskovalnih inštitucij, poleg štirih avstrijskih in treh nemških raz­ iskovalnih ustanov. Slovenski kras je bil tako primerno predstavljen. V času simpozija je bilo tudi več sestankov za med­ narodne projekte. Tako sem se udeležila 12. zaključ­ nega sestanka projekta EU COST 65 kot predstavnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, saj smo v projektu aktivno sodelovali. Predstavljen je bil tudi poster rezultatov projekta kot tudi oralna predstavitev. Rezultati projekta bodo v kratkem natisnjeni v skupni publikaciji EU, kjer so vključene tudi slovenske raz­ iskave primorskega krasa. Pomembna točka sestanka je bil tudi predlog za nov projekt pri EU, predlagani temi pa sta mediteranski kras ter ranljivost in karta tveganja za zaščito kraških vodonosnikov. Načrtujemo, da bomo sodelovali tudi v novem projektu. Drugi tak sestanek pa je bil za projekt IGCP 379 pri UNESCU z naslovom Karst processes and the carbon cycle, za katerega smo se že prej prijavili. Projekt je nov in ga vodi prof. Daoxian iz Kitajske. Glavna tema se­ stanka pa sta bila metodologija dela v prihodnosti, pred­ vsem v smislu primerljivosti rezultatov s celega sveta in sam načrt dela. Po zaključku simpozija sem se udeležila terenskega seminarja o krasu Turčije, kjer smo si ogledali bližnja kraška območja z velikimi kraškimi izviri, problemi one­ snaževanja kot tudi z značilnostmi kraških površinskih oblik z lepo razvitimi žlebiči, kot jih srečamo na našem krasu. Na Anatolski planoti so nas seznanili z ogrom­ nimi udornimi vrtačami (sl. 1), z vodo ali brez nje, ki bi jih po velikosti lahko primerjali z udornicami pri nas. Območje je še vedno aktivno, saj smo si ogledali celo en primer udorne vrtače, ki se je udrla maja 1995. Ogleda vredne so tudi Pamukkale, bele tvorbe traver- tina, ki se izloča iz termalne vode bližnjih izvirov (sl. 2). Pamukkale, v slovenskem prevodu bombažni grad (pa- muk-bombaž, kale-grad), so turistično zelo obiskane. Žal je zaradi nenačrtne izrabe in zaradi številnih vrtin ob hitro rastočih hotelih pretok vode tako upadel, da prihaja do recentnega odlaganja travertina le na manj­ šem delu celotnega območja. Poleg tega pa uničuje Pamukkale še močno onesnaževanje iz hotelov, ki so zgrajeni tik nad pregradami travertina. V zadnjih letih so začeli raziskovati vpliv na odlaganje travertina in nega­ tivne posledice velikega števila vrtin kot tudi onesna­ ževanje, vse z namenom, da bi zaščitili in ohranili ta naravni spomenik. Slika 2: Pamukkale - naravna dediščina, ki jo ogroža nesmotrna izraba vode in prostora. V zadnjih letih pa že tečejo raziskave za njihovo zavarovanje. Fig. 2: Pamukkale - natural heritage threatened by unsuitable water and space use. The researches to protect it are undertaken in the last years. 271