Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 9. avgusta 1957
Štev. 179. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka u). 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Zagrebška politika
Zagreb, 7. avgusta.
Čisto svojevrstna je zagrebška politika. Kakor se včasih zdi, <la je vse lepo v redu in da vse skupaj koraka, se od časa do časa vendarle pojavi nekaj, kar zbuja zanimanje in pozornost politične javnosti.
V zadnjem času skrbi za takšne stvari znani Joe Matošič, k} izdaja tednik »Danico«. Zagrebčani so kar pograbili 32. številko tega tednika, v kateri objavlja Joe Matošič na prvi in drugi strani obširen članek pod naslovom »Politična dediščina hrvatskega naroda od Radiča do Mačeka.« Članek je napisan silno ostro in se v njem brezobzirno napada politika in osebnost dr. Mačka. Primerjajoč Stjepana Radiča in dr. Mačka pravi Matošič na koncu, da bi Radič zaihtel, če bi vstal iz groba in videl svojo politično dediščino. Navedeni članek se zaključuje /v besedami: »Radi tega mu ob tragični smrti obletnice vzklikamo: »Dvigni se Stjepan Radič. Hrvatska te zove. da rešiš svojo in našo dediščino! Ker pa žal ne bo vstal, je na nas neodvisnih, borbenih, zavednih in neustrašnih Hrvatih, da preprečimo uprapaščanje in razsipavanje politične dedščine, ki nam jo je zapustil genij Hr-vatske Stjepan Radič.«
V zadnjem času je zagrebška hrvatska javnost silno zaposlena s takšnimi in sličnimi članki, ki izhajajo v »Danici« in ki so naperjeni proti dir. Mačku. Zanimivo je zlasti, da so izhajali v navedenem listu tudi nekateri članki gospe Milice D e v-čič - Radič e v e, hčerke pokojnega Stjepana Radiča, ki je takoj, Čim so pričeli izhajati v »Danici« članki v gornjem stilu, podala izjavo, da je te članke dala na razpolago uredništvu »Danice« pred napadi na dr. Mačka in da se nikakor ne strinja z napadi na sedanjega voditelja Hrvatov.
Interesantna, pa je tudi okolnost, da je Danica« prinesla zatem velik članek Radičevega sina Vladimirja Radiča, ki se je kakor znano pred nedavnim vrnil s svojih pariških študijev in ki je, takoj po vrnitvi pričel izdajati Radičev »Narodni val«, ki je prenehal izhajati pričetkom 1. 1929. V tem članku razpravlja Vladimir Radič o Mussoliniju in njegovem narodu. Vladimir Radič je v zvezi s tem člankom podal izjavo, da odgovarja samo on za to kar napiše in da njegovi članki ne morejo imeti zveze z ostalim besedilom lista, v k-ferem izhajajo.
I e dni pa je to osredotočenje pozornosti na krog okoli »Danice« premaknilo na krog okoli »Narodnega vala«, ki ga izdaja g. Vladimir Radič in ki prinaša ob 9. obletnici smrti pokojnega Stjepana Radiča sklepe hrvatskega narodnega zastop siva. ki so bili storjeni »po smrti voditelja in učitelja ter predsednika Hrvatske scljaeke stranke Stjepana Radiča dne 13. avgusta leta 1928.« Zagrebški politični kro gi smatrajo kot zelo značilno, da objavlja 'Narodni val« te sklepe ravno sedaj, priporočajoč jih zlasti mlajšim pristašem bivše HSS, da jih prečitajo, da bi na nje ne pozabili. Ti sklepi vsebujejo namreč gotove momente, ki bi se trenutno mogli uporabiti za eventualno kritiko dr. Mačkovega položaja in njegove politike.
Premestitve v učiteljski službi
Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice: Aleksander ter Ivana Majhen iz Sv. Miklavža pri Ptuju v Ptuj. Valerija Toplak od Sv. Urbana pri Ptuju v Ormož, Danica Župan iz Gornje Lendave v Vitanje, takisto Ana Županova. Miroslav Vidmar iz Marenberga v Trbovlje, Bogomila Sabadin iz Križevcev v Gornjo Radgo-
Rydz Smiglv: motna vo/ska, močna roka, moina Poliska
VARŠAVA, 8. avgusta. V tukajšnjih krogih smatrajo kot zelo- pomemben govor maršala Rydz Smi-glyja ob otvoritvi Včerajšnjega kongresa legle .arjev v Krakovo. Pred pestrojenjmi legionarji in množico ljudstva ter ob navzočnosti elanov vlade, generalitete in voditeljev fronte narodne sloge je imel Rydz Srnigly programatičen govor, v katerem je med drugim dejal: »V primeri z drugimi državami, ki rJso nikdar izgubile svoje neodvisneSti, živi Poljska še danes v zelo primitivnih prilikah. Da bi se prešla ta etapa, vidim samo sledeča sredstva: 1. Močna vojska, ki naj zajamči sigurnost napram zuiianiemu svetu. 2. Držati s čvrsto roko red in sigurnost v notranjosti zemlje. 3. Ker sta red in sigurnost na zunaj in znotraj zajamčena, je treba formirati skupino ljudi, ki želijo močno poljsko državo in ki hočejo zanjo delati. Zatem ie Rydz Sinigly obsodil' vse one, katerih utopistične doktrine povzročajo bratomorne borbe, ki morejo privesti samo do splošne bede. Ob zaključku je maršal izjavil, da veruje v možnost spreobrnitve teh ljudi in v čim večji napredek Pol?ske.
hmdmske	v.	um-
d&tum
MADRID, 8. avgusta, Havas poroča:
V	teku bombardiranja Madrida je granata treščila v palačo papeške nunciature. Po prvotnih sporočilih je bil pri tem ubit tajnik nunciature, pozneje pa se je izkazalo.
da gre za nižjega nameščenca navedene nunciature. Odpravnik poslov je izjavil, da je odpremi! dva brzojava o tem dogodku v Vatikan in da smatra, da nc bo imel ta dogodek nikakšnih posledic.
Uftad za fmuSmm keStaut - Hemei v Boece&otd
MADRID, 8. avgusta. Havas poroča:
Po poročilih republikanskih izvidnic je večji del Maročanov m španskih čet zasedel palačo toledskega škofa in katedralo ter pričel borbo proti drugim vstaš-kim oddelkom. Po istih poročilih iz Toleda je prispelo tjakaj tudi nekaj odredov italjanskih čet, da se borijo proti upornikom. V mestu še čuje puškarjenje.
VALENCIJA. 8. avgusta. Vojno ministrstvo objavlja podrobnosti o krvavih nemirih pri Toledu. Pri Mirabellu se je razvila krvava bitka, v katerih sodelujejo španske edinice proti tujim oddelkom. Poročajo tudi o vstaji v posadk; Morila
in se čuje iz središča mesta intenzivno puškarjenje.
BARCELONA, 8. avgusta. »Jour« poroča o novih nemirih v Barceloni. Oboroženi anarhisti so v smislu teh poročil demonstrirali proti vladi radi aretacije 50 levičarskih ekstremistov. Proti demonstrantom so nastopili tanki in napadalni odelki. Iz Valencije je prispel z letalom v Barcelono predsednik vlade Negrio, ki je razpravljal tamkaj polne tri ure s Com panysom. — Katalonska vlada je odposlala na arangonsko bojišče 200.000 dobro oboroženih mož.
no, Milan Kocuvan iz Dobja v Gornjo Radgono, Ana Krebelj iz Hotize k Sv. Lenartu v Slov. goricah, Ana Rus iz Tinja v Studenice pri Poljčanah, Josip Ma-zaj iz Kuzme k Sv. Lovrencu na Pohorju, Miroslav Veljak iz Vitaipa v Dravograd, Jože Jordan iz Logatca v Guštanj, Marija Skarabot iz Brega pri Ptuju v Ma-renberg, Angela Kunst iz Križevcev v Rogatec. Štefanija Firma iz Makol v.Rogatec, Antonija Podjagoršek od Sv. Vida pri Ptuju v Novo cerkev pri Celju, Valerija Zorko od Sv. Jurija v Sl. gor. k Sv. Pavlu pri Pr., Bogdana Makuc iz Togov-ccv pri Ljutomeru v Staro lipo pri Črnomlju, Maks Lorbek iz Ženavelj v Selnico ob Dravi, Božidar Horvat od Sv. Antona v Sl. gor. k Gornji Kungoti, Leopoldina Čulk iz Sladke gore v Št. Ilj, Marija Kačič od Sv. Lenarta v Sl. gor. v Laporje, Elizabeta Kolnik iz Turnišča v Limbuš, Marija Zavec iz Lelina k Sv. Miklavžu pri Mariboru, Fr ant Lužnik iz Trdkova v Gornjo Lendavo, Štefanija Jazbec iz Svetinj pri Ptuju v Tišino, Pavla Pavlin v Tišino, Marija Štubelj v Krog, Hari Der.eš v Križevce, Mirko Leder iz črne v Šmihel pri Žuženberku, istotja Nada Leder iz Tepanja, Ema Potrč iz Hajdjne k Sv. Urbanu pri Ptuju, Jože Rojc iz Zu-sma k Sv. Marku pri Ptuju, Hilda Nedeljko iz Turnišča k Veliki Nedelji, Klara
Vrbnjak iz Tržišča pri Krškem k Sv. Andražu v Slov. gor. Friderika Klethofer od Sv. Bolfenka k Sv. Lenartu pri Ptuju, J. Vabič iz Dobrovnika v Melince (D. Lendava), Genovefa Kovač od Sv. Benedikta v Črno, Emilija Kogej iz Kuzme na Prevalje, Rudolf Kobolt iz Selnice ob Dravi na Prevalje, Vera Pihler iz Maren-berga v Vuhred, Ludvik Višner iz Cankove v Moravče, Jožefa Mohorič od Sv. Bolfenka v Sl. gor. na Polico pri Litiji, Branislava Mrak iz Sv. Barbare pri Ptuju v Veliki Gaber pri Litiji, Marija Koprivnikar iz Sv. Marka niže Ptuja v Ža-žar, Ljubljana okolica, Olga Kariš iz Kapce pri D. Lendavi na Bloke pri Logatcu. Josip Turk iz Melincev k Sv. Jakobu v Slov. gor., Stanislav Pečovnik iz Tišine v Firam, Ana Štrus iz Doline pri D. Lendavi v Blagovico pri Kamniku, Janez Rauter iz Kapce v Dolino pri D. Lendavi, Marija Praznik cd Sv. Tomaža pri Ormožu v Selnico ob Dravi, Stanko in Bogomira Terčak iz Marenberga v Selni co ob Dravi, Leopoldind Pečnik iz Selnice ob Dravi na Homec (Kamnik), Albina Kajč jz Odrancev v Marenberg, Helena Zikero iz Serdice (M. Sobota) v Olševek pri Kranju, Justina Šušterčič iz Čerrnoš-njic pri Novem mestu v Limbuš pri Mariboru.
Razbičana Slovenija
»Kmetski list« piše v št. 31: »Zadnji čas je doletel Slovenijo strašen udarec, kakršnega že dolgo ne pomnimo. Nebo je streslo na rias vso svojo jezo. Toča, nalivi in neurja so pokončala kmetove upe na Dolenjskem, Notranjskem, Gorenjskem, po Štajerskem in v Prekmurju, že v zadnji številki smo na kratko omenili strašno neurje v Suhi krajini. Temu udarcu so sledili sedaj še številni drugi, tako da skoraj ni več kraja, ki ne bi bil prizadet. Okrog Novega mesta, po Blokah, v Kamniški okolici, v Halozah, okrog Ljutomera, v Zasavju in Prekmurju je zapored te dni padala taka toča, da so uniččni vsi pridelki. Kar je ostalo, so uničili požari in odnesle povodnji, tako da smo res — kakor poje pesem — ostali uboge reve! — Nujno je potrebna pomoč države in banovine, kajti ljudem ni ostalo iz tega strašnega razdejanja nič. Slovenci smo skromen in veren narod, zato nas toliko huje prizadene tak udarec in ljudje v obupu stokajo v molitvah: »S čim smo si to zaslužili?!««
Nov občinski policaj
Celjska »Nova doba« piše iz Laškega: »Nov policaj na občini. Napovedali smo, da bo občina za policaja nastavila nekega Klezina, voditelja planinskih telovadcev v Laškem. Pa nas je občinski odbor zopet presenetil: za policaja je bil imenovan I. Urankar.«
Med vrsticami .. .
Pod tem naslovom poroča »Slovenska Beseda« v št. 28: »Ljubljanski tednik Katoliške akcije in JRZ »Domoljub« je znan po svoji pisavi v slogu farizejskega zavijanja oči in lizanja ali pikanja z jezikom. Če piše o svojih ljudeh ..oziroma o povsem neznanih osebah, ki so umrle, se poslužuje fraz po naslednjih vzorcih: »Umr! j2, preminul je, v večnost je edšel, zapu-st" je solzno dolino, na veke je zatisni! oči, pokopali so ga, v grob so ga djali, v Gospodu je zaspal, po večno plačilo je od^el, poslovil se je od nas« itd. Vse te fraze naniza v eni sami notici za vsakega pokojnika posebej, ki pa je mora! biti seveda iz njegovega političnega tabora. Nismo pa še brali, da bi poslal kakega svojega somišljenika in verno ovčico na sodbo pred božji sodni stol. To za njc-g; -? ljudi vendar ne gre in diši (sodba!, sodni stol!) že kar nekako po neverni-k'*i, izobčencih, izkoreninjencih, framaso-nih, liberalcih ali celo po jugoslovanskih nacionalistih. Tako posmrtnico sl »Domoljub« privošči le napram posebno izbranim nasprotnikom svoje in svojih krušnih očetov zloznane hinavščine. O smrti pa-trijarha Varnave je objavil naslednjo skromno, pa zato tembolj značilno in tendenčno zaključeno notico: »Patrijarh srbske pravoslavne cerkve Varnava je po večtedenskem bolehanju dne 24. julija 1937 odšel pred večnega Sodnika.« In s tem pika!«
Japonci zapustili Hankau
HANKAU, 8. avgusta. Kitajska policija je prevzela varnostno službo v japonski koncesiji v Hankau. Nato so odstranili obrambne ureditve Japoncev. Zadnji japonski mornariški oddelek je zapustil mesto. Ostala je samo skupina japonskih konzularnih redarjev v svrho zaščite osta lega arhivnega materiala in maloštevilnih preostalih japonskih civilistov. V kratkem zapustijo Hankau tudi ti. Reka Jan-gce se nahaja od izvira do izliva pod kitajsko kontrolo.
':*6tik6 p&anie
Maribor w vrtincu športnih borb in tekmovanj
Letošnji Mariborski teden ie bjl izred-”o bogat na športnih prireditvah', ki so sc hoti prvo in zadnjo nedeljo Maribprske-■?i‘ tedna vršile na vseli koncih in krajih 'šega mesta. Prijatelji športnega gibati šo v teku zadnjih 8 dni gotovo prišli na svoj račun, manj zadovoljni pa so po-lmezni klubi, kj so organizirali športne odreditve in to zlasti s finančne strani. Vazen skakalnih tekem na Mariborskem toku so bile vse prireditve visoko pasivno. Največ deficita beležijo nogometne tekme, pa tudi motociklistične in lahko-
atletske prireditve so zapustile precej minusa v klubovih blagajnah. Maribor je premajhno mesto, da bi zmoglo toliko športnih prireditev, kakor smo jih imeli za MT, saj nimamo športnega občinstva, ki bi hitelo z ene rta drugo prireditev in tako so zlasti včeraj naši športni prostori zevali praznine. Tudi s čisto športne strani nam prireditve ob priliki MT niso prinesle nobenih lavorik. V vseh važnejših športnih panogah so odnesli zmago tujci. Lepi pokali in druga darila so romali iz Maribora ...
Dvodnevno gostovanje sušaškega Orienta v Mariboru
3K Orijent iz S u.sak a ie bi! pred leti čno moštvo, ki je svojčas vsako leto gostovalo v Mariboru. Takrat so res predvajali prvovrstno igro. Orijent pa ni ’ eč tisto moštvo kakor pred leti. Pa tudi suimanje za nastop Orijcnta v Maribora ie bilo zelo pičlo. Prvi dan .ie bilo na : d.šču 50, včeraj pa 00 plačuječih oseb...
,v>hodki so znašali okoli 1000 Din, izdat-i pa okoli 5000 Din... Prireditelj je bil 'SK Maribor, ki je za soboto preskrbel P ijentu nasprotnika, in sicer SK Rapid.
Po batni rezultat je bil
3K Orijjent : SK Rapid 4:5 (5:0)
Rapid si s svojo sobotno igro gotovo ni vojil simpatij maloštevilnega občinstva.
Tiča kov a na lepa igra je izostala. Bila je er borbena, toda prej v slabem, nego v dobrem pomenu besede. Mnogo ji je ' : de val sodnik, ki sicer ni toliko greš'! tehničnem sojenju, pač pa je bil za tak til premalo energičen. Igra ni bila na ' 'kakšni športni višini,-' Obsoditi moramo j razmerju ’ ’ čin igranja Rapidovca Ičreiiierja, ki ‘ vselej starta na vratarja. Sreča v sreči (c, da je bil nasprotnik Orijent. sicer bi nrav lahko prišlo na igrišču do zapletlja-jev.'.. V splošnem se Rapidovo moštvo si obneslo, pa tudi gostje niso mogli navdušiti.
Včeraj je SK Orient nastopil proti ISSK Mariboru in je bil rezultat
kanje, kajti cilj nogometa so golil! Če jih ni, potem postane tekma dolgočasita in nezanimiva. Igra mora biti tudi koristna, v nasprotnem slučaju lajrko v lepoti umiraš. Gostje so si sicer prizadevali, da bi zmagali, toda manjkala jil je potrebna tehnična podlaga. Maribor je te vrlino imel. pa jih zopet ni mogel izkoristiti, ker so bili igralci neodločni in prepočasni. In tako se je tekma, ki je bila zelo fair. končala. neodločno. Sodil je zopet g. K!anT ščak sicer malce boljše kot v soboto, toda ne brez napak.
V predtekmi je kombinirano moštvo celjskih Atletikov porazilo juniorje ISSK. Maribor z 1:0 (1:0.)
9:37.
Športni motorji do 25(1 ccin:	1.	Mario
Komel (Pohorje) na Puch 200 ccm v času 8:10. 2. Vladimir Koražija (Zagreb) na DKW 250 ccm 8:47, 3. \Vladimir Mrttag-(Zagreb), na Ariel 250 cm, 8:47.
Športni motorj; do 350 ccm: 1. inž. Rudi Lotz (Maribor) na NSU 350 ccm v času 7:20 (najboljši čas dneva), 2. Henrik Dob
nik (Maribor) na NSU 350 ccm, 8.12, 3. Ivo Zgur (Maribor) na Velocette 350 ccm. 8:12.
Športni motorji do 500 ccm:	1. Anton
Šildhabel (Zagreb). Ariel 500 ccm. 7:21, 2. Nikola Goljak (Zagreb), Ariel 500 ccm. 7:56, 3. Jernej Sela (Maribor), Sunbean 500 ccm, 8:03.
/Motorji s prikolico:	1. Ivan Tomažič
(Maribcr) na NSU 500 ccm, 8:27, 2. Kuril Zemljak (Zagreb) Motosacoche, 8:43. .3. Ludvik Zinthauer (Maribor). Indian 600 ccm. 9:27.
Skakalne tekme na Mariborskem otoku
Po športnem razporedu, ki so ga delili po Mariboru, bi se morala včeraj popoldne vršiti na Mariborskem otoku medna-
rodna ekshibicija umetnih skokov v vo- 'je spričo krasnega poletnega dne nabral"
ISSK Marbor : SK OrSfent
1:1 (0:0)
V glavnem s/a obe moštvi nudili precej '.mo in pohlevno igro. Z izjemo zadnjih 0 minut, ko sta se povzpeli do malo 'crgičr.ejših potez, sta pri vsej živahno-, 'ti igrali medlo in v pretežnem delu brezmiselno. Maribor ;e sicer lepo kombiniral, toda to lahko imenujemo tudi igrae-
Težak poraz SK Rapida v Murski Soboti
Mariborski Rapid je včeraj gostoval v Murski Soboti, kjer je odigral proti SK Muri'prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala z zasluženo zmago. SK Mure v 4:1 (3:0). Tekma sama je bila precej zanimiva ter mestoma tudi lepa. Sodil je g. Turk.
do z desko in stolpa, ob sodelovanju reprezentantov Jugoslavije. Avstrije, Italije in Madžarske. Toda v Maribor so prišli le Avstrijci, 8 po številu, in sicer iz Gradca, Dunaja. LeobnaUu Celovca. Drugih skakhlcev ni bilo, niti domačih, niti drugih. Jugoslovenski'prvaki so bili angažirani na državnem prvenstvu v Ljubljani, domačim skakalcem, ki plavajo in trenirajo pri SK Maratonu kot edinemu članu JPS, pa je klub pripovedni pravico starta. češ da ISSK Maribor nima legitimacije za tovrstne prireditve ... Na ta način
se pri nas propagira plavalni šport.........
Kljub temu pa jo včerajšnja prireditev odlično uspela. Avstrijci, med njimi znani
avstrijski prvak Fritz Schmidt iz Dunaja, in Walter Karel iz Gradca, so izvedli pro dukciio, ki je navdušila gledalce, ki se jih
okoli 3000.
Plavalne tekme za državno prvenstvo juniorjev, ki so se vršile v Ljubljani, so se včeraj zaključile. Prvenstvo v plavanju si je priboril splitski Jadran s 120 točkami, 2. Ilirija 118, 3. Viktorija (Sušak) 117, 4. Jug (Dubrovnik) 77, 5. ZKP 68. 6. S e var (Beograd) 11. 7. in 8. Brdjanin in Galeb (Novisud) po 2 točki. V vvaterpoiu je postal državni prvak dubrovniški Jug s 3 točkami. 2. Jadran (Split) 2. 3. ZKP, I. 4. Ilirija, 5. Jadran (Ercegnovi), 6. Sever. V seniorskih in juniorskih skokih si je priborila prvenstvo Ilirija.
K--
Ostale nogometne tekme
Zagreb:	GradjanskhFAC (Dunaj) 4:2
(2:0). 1!
Beograd: BSK:Slavija (Praga) 3:2. Jugoslavija: Sla vi ja (Praga) 3:1.
•'»a-
Tvornica biciklov v Jugoslaviji. Ker je
kolesarski šport v Jugoslaviji silno razvit, posebno v Sloveniji, ter se vsa kolesa uvažajo, hoče neka novosadska tvornica strojev začeti izdelovati kolesa. Tako bomo pošiljali v Vojvodino denar ne samo za žito, mast in druge produkte, temveč tudi za kolesa.
Novi Sad: Novi Sad::Subotica 2:1. Split: Haiduk:Sašk 10:3 (3:1). Borovo: Bata:Bask 2:2 (1:0).
Naše sadje na tujih trgih. Na dunajski trg je prišle 6 vagonov češpelj iz Srbije in Rosne. Del češpelj je prtšel na trg v slabem stanju. Boljše češplje so dosegle
ceno 35 do 45 grošev. Od prejšnjih dni je ostalo še 15.000 kilogramov češpelj iz Našic, ki so se prodajale po 20 do 30 i grošev za kilogram. Ndšega grozdja Državno prvenstvo kolesarjev se je vr-, „a dunajskem trgu še ni. Madžarsko gro-šilo včeraj na 150 km dolgi progi Zagreb- zcjje se je prodajalo po 80 do 85 grošev, Ljubljana. Zmagal je Prosi-nek (Zagreb) v; grško grozdje pa je bilo povprečno po 80 času 4:47:35. Štefan Rozman .(Maribor) ■ j() 90 grošev. Na praški trg so prišli štirje bil 11. v času 5:1/. 10. Med neodvisni- vagoni naših češpeli. Njih stanje je bilo mi dirkači jc bil prvi Grgac (Zagreb) v; srednje. Povprečno so se prodajale po 320 času 4:47:35. Startalo je 33 dirkačev, od 1 <j0 350 Kč za 1.00 kg. Nadalje je prišel na katerih jih je 17 pr ispelo na cilj.	I praški trg vagon naših jabolk, ki so se
»-■.	.......... prodajala po 260 do 280 Kč za sto kilo-
Borbe v belem športu za'prvenstvo Slovenije; Sro^aioCp«k?stia^nLa-.tafijanska'1 PSo
promajal Blankcja (Rapid) * 7:5. 6:3, 6:4.
Blankeja (Rapid) š 6:3, 9:7,
in Maribora
Na teniških igriščih ISSK Maribora in K Rapida se jc včeraj zaključilo teniško tekmovanje za nacionalno prvenstvo drav ske banovine in za mednarodno prvenstvo Maribora. V posameznih disciplinah v\> si prvenstvo priborili:
Mednarodno prvenstvo Maribora, go-' *Adie posamezno: Prvak v tej disciplini ■ postal Radovanovič (Beograd), ki je v "Ju porazil dr. Nierhausa iz Gradca s ■'■•3. 6:4. Tudi prvenstvo, v-disciplini go-■"fdje v dvoje sta se priborila Beograi-■na, in sicer sta Rada vanovič-Mogrin v J ločilni borbi porazila par Fbner-Zahl-! 'kner iz Gradpa s 7:5, 6:4, 6:3. V disci-3'ui mešanih parov sta si priborila zmago ''"dovanovič-Veglarjeva, kj sta v finalu zmagala nad parom Bačkorjcva-Kukulje-vič s 4:6, 6:4. 6:4. V konkurenci dam sta so plasirali v finale Rapidovki Lirzerjeva in Čutičeva. ki pa bosta to igro odigrali šele v teku tega tedna.
V tekmovanju za nacionalno prvenstvo dravske banovine si je priboril naslov "»rvaka Skoberne iz Celja, ki je v finalu I vse športne prireditve.
320 Kč.
živinska sejma v Ptuju. Na živinski se-
, -	...	,	,	V.'"'	.V'"	j jem dne 3 avgusta t. 1. je bilo prignanih
Naslov prvakinje pa je ostal v .Maribo-! h-" L,	,	■ s	...
ru, in sicer si ga je priborila Rapidovka 1 volov H	krav	418.	bikov	16,	juncev	42.
Lirzerjeva, ki je v odločilni borbi prema-i te"c f	f’	sk,upai	z'0
Stala V oglarjevo s'4:6. 7:5. 6:2. duniorski vme. Prodal,	so	30	volov,	168	kiav	10
prvak dravske banovine pa je postal	8	iunc6v>	43 tel,c; 7. 'fnj'skvu™
Smerdu iz Ljubljane, ki fc v finalu porazil M6 «lav zmnJ; Cene.so tu. bi'^P!1 l°m
Cene na živilskem trgu. Sadje prihaja v splošnem v precejšnjih množinah na trg, le breskev in marelic ni. Jabolka se prodajajo po Din 2.50—4.— za kilogram, hm*'”: Djn 3._ (j0 5.—, slive ringlo 2.50 do 4.—, navadne slive, zgodnje, po litru 1.—• do 1.50 Din. Zelenjave je mnogo in poceni. Paradižniki se prodajajo po Din 4.—- -u kilogram, zelena paprika 4 Bin, kumare za 1 Din 4—5 komadov, kumare za vlaganje za 1 Din 6 do 10 komadov. Cene mlečnim izdelke so nespremenjene. n' -utnina se prodaja: mali piščanci 10 do 15 Din, veliki 20 do 30 Din, race k' -md 12 Din. gosi po Din 20.— Rib pride malo na trg. — Letošnji avgustovski kramarski sejeig v četrtek, dne 5. av-f "Tu, je bil prav dobro obiskan. Prodajalci, katerih tokrat ni bilo dosti, so se kiuji temu nritoževali radi slabe kunčiie. Ni manjkalo seveda tudi takih, ki so hoteli zastonj priti do blaga. Policija je med drugim prijela nekega okoličana, ki si ie nri nekem trgovcu, ko je kupoval manjše stvari, nanolnil skrivaj nahrbtnik z milom.
,4. do 5.50 Din, pri kravah 2.50 do 5.
Turnir sam, ki je trajal tri dni, ie nudil Pri j^ih 8'7°	P'rn	'rv^V^nU
nekaj napetih in zanimivih tekem ter je do 4.--, pri telicSh .0	J
potekel v vzorni harmoniji vsgji tekmo-	so se prodajah p°	m (	0 ■ •	0	•
valcev in tekmovalk, ki so letos prišli'iz	Na s v i n i s k i	sejem c	ne .	avgus a
Beograda. Zagtreba, Ljubljane, Celja. Maj-	T Ijilo pngnamh	svinj 121,	prascev	156,
šperka Gradca itd. Vodstvo turnirja je i	skupaj, 277 rilcev- Cene so	jim	ne	pri
šp
bilo v rokah agilnih funkcionarjev ISSK Maribora z načelnikom teniškega odseka g. ravnateljem Babičem na čelu. l:i je izvršil vse ogromno delo. ki'ga zahteva or ganizacija medn-anodnega teniškega turnirja, v splošno zadovoljstvo.' Prireditev so' obiskali tudi nekateri mariborski odličniki, med. njimi tudi odbor >Maribor-
prascih od 6 do 12 tednov starih 65—150 Din za komad. Pršutarii so se prodajali po Din 6,- do 6<6(), plemenske svinje pa po Din 5.75 do 6.—, vse za kg žive teže. Na živ inski sejem dne 5. avgusta, kj se je vršil hkrati s kraiharskim sejmom, je bilo prignanih konjev 228, žreb ' "T volov 132 bikov 27, juncev 58,
skega tedna« s predsednikom g. dr. L i-1,:rav te!ic to’ct 7) ovac 2’ s]<u“ p o I d o m na čelu. ki si je včeraj ogledal | pa.i «75 glav živine. Prodanih je bilo ko-
iV. mednarodne Pohorske gorske motociklistične dirke
so bile včeraj popoldne na 7.5 km dolgi jDfogi Reka - Pohorski dom. Prireditev je tokrat organiziral Motoklub Maribor. Startals je skupno 17 teku- "M«cv in so bili rezultati v posameznih kategoiijah
njev 49, žrebet 13, volov 41, bikov 18, juncev 11, krav 119, telic 34, telet 3, ovac 2, skupaj 290 glav živine. Cene so na tem sejmu bile sledeče: Konji so se prodajali p 800 do 5700 Din eden, žrebeta po 950 do 2000 Din eno. Pri volih so bile cene naslednji:	,	3.50 do 5.75 Din, pri bikih 3.— do 5.50
Motorji 's stranskim ventilom do ttlllO Din, pri juncih 5.50 do 4.— . pri kravah ccm:	1. Alfonz Vresnik (Maribor) na 2.75 do 5.—. pri telicah 4 do 5 Din pri
Puch 500 ccm v času 7:55. 2. Aleksander teletih 4.50 do 4.90 Din, vse za kg zivc Golob (Maribor) na Puch 500 ccm v času.teže.	,
DROBNE OD VSEPOVSOD
Romunski kralj Karol je prispel včeraj v Split in je bil povsod deležen navdušenih vzklikov. Prekp Zagreba in Vojvodine sc jo vrnil nazaj v Rumunijo.
Vojvoda Kentski se jc na potu v Jugoslavijo pripeljal na Koroško in je obiskal na Caškem gradu pri Beljaku \Vindspr-skega vojvodo.
Francosko vojne ladje bodo, v smisla odredbe mornariškega ministra ščitile francoske trgovske ladje v vodah med Alžirjcm in Balearskim otočjem. 'Ta odredba jc nedvomno v zvozi z letalskim napadom na britanski parobrod »Briti-sche Couporal« in na italijanski parobrod »Monggiola.
Nettrath - Schjnidt. Avstr, državni Jaj-nik za zunanje zadeve'dr. G. Schmidt je včeraj posetil raihovskega zunanjega ministra von Neuratlia, ki se s svojo rodbino nahaja na dopustu v Predarlskem. To priliko sta oba državnika uporabila za razgovor o vseh aktualnih političnih vpra šanjih in je razgovorom prisostvoval tudi državni tajnik von Mackcnsen.
Zdravniški rigoroz.
— Gospod kandidat, v porodnišnici so zamenjali dva novorojenčka. Očeta zalite vata, da najdete vsakemu njegovega otroka. Kako storite to?
— Gospod profesor, ali je točno, da sta bila novorojenčka zamenjana?/
— Saj sem van) že rekel, da sta bila.
— Torej ju zamenjam še enkrat.
HUuMotske m jokeMške mgvUa
.■..■■■n 11| r	um	m.*
Fantfe iz Korotana so nam zapeli
Poleg drugih kulturnih prireditev v okviru Mariborskega tedna so v soboto 7. t. m. nastopili tudi naši pevci iz slovenske Koroške. Šestnajst fantov in mož, članov pevskih zborov iz Štebna, Šmihela prj Pliberku, Dvora in Libuč je zapelo osem pesmi, samih biserov iz nenavadno bogate in pestre zapkladnice našega narod nega glasbenega blaga na Koroškem.
Po napovedovalčevih prisrčnih pozdrav nih besedah j'e raz godbeni oder na razstavišču Mariborskega tedna zadonela slovenska pesem iz Korotana, pesem, ki nastaja in vre iz gfobin narodove duše in se s čarobno silo vi ega v naša srca. Te neprecenljive dragulje je skrbno in z veliko ljubeznijo zbirala in prirejala vrsta naših priznanih skladateljev in harmoni-za tor jev kakor so na primer Dev, Švi-karšič, Horvat, Marolt, Pregelj. Kermjak in še drugi. Ta večer smo slišali pesmi o »burnem pavrn«, njegovem delu in tihi sreči, nadalje o fantu, ki se je »ženiti raj-tov«, pa se je premislil, ’ o mladem mlinarju, ki v svojem »mvin’ču pod kvan-com« melje najraje »ta liepim dekletom, tamvadim ženam«, paopubiču, ki se mu dekle oglasi, čc ji vrže v okno trj kom-e’če« (podoben motiv v besedilu je menda po vsej Sloveniji razširjen, koroški napev pa je čisto drugačen.) Po kratkem od niofu so Korošci zapeli ono o srečnem fantu s tremi ljubicami, izredno lepo pesem o pastirju in kukavici. »N’mav čez
izaro« in izborno prirejeno »Juhe. pojda-mo v Škof’če«, polno hudomušnih fantovskih domislekov, ki izzveni v močan, nav dušen konec.
Zbor vodi 'mladi zborovodja Zdravko M a r t m a n. Že način njegovega neprisiljenega dirigiranja priča o nadarjenosti. Še bolj pa se njegova glasbena zmožnost in okus kažeta v silno prijetnem načinu podajanja lepih koroških narodnih pesmi. Vse gre tako naravno in prisrčno. Pa se tudi pevcem pozna, da jim to krasno pesem preveva ždrav duh domače grude. Nič izumetničenega, vse prirodno in obenem tako mehko, naravnost fino. Vsi glasovi od lahkotnih prvih tenorjev do iz datnih drugih basov se zlivajo v neverjetno skladnost. Pevce, ki imajo že od narave lepe glasove in jako dober posluh, je zborovodja s par vajami itbral v pevsko skupino, ki bi s takim sporedom lahko uspešno nastopala tudi v koncertnih dvo ranah. Da, v zaprtih prostorih bi prišli ti vrli pevci celo mnogo lažje do izraza kakor na prostem. No, pa je ta nastop kljub hrušču in trušču na ^razstavišču sijajno uspel. Številni poslušalci so po vsaki pesmi gromovito in navdušeno odobravali.
Po končanem sporedu so koroški fante posedli pri »planinski koči« in so še tam živahno prepevali. V nedelio predpoldne so si ogledali Maribor in okolico popoldne pa so se vrnili domov.
Prisrčno slovo v Sokolskem
društvu Maribor I
Na tih, a zato tem prisrčnejši način se je preteklo soboto 31. julija poslovilo Sokolsko društvo Maribor 1. od bratov oficirjev in podoficirjev iz tukajšnje inž. podoficirske šole. O tem prisrčnem slovesu smo prejeli-sledeče poročilo:
V prostorni telovadnici se je članstvo polnoštevilno zbralo k slovesu, ki se je pretvoril v pravo manifestacijo sokolskega bratstva in sokolske ljubezni. Polnih osem let smo delali z njimi v najlepši bratski slogi, tako pod br. generalom Put-nikovičem, kakor tudi pod sedanjim poveljnikom podofic. šole br. podpolkovnikom Cenerjem. Iz našega sokolskega gne zda je vzletelo že lepo število vnetih in neustrašenih Sokolov, ki so navdahnjeni z veličino sokolske ideje in prežeti ideje brezmejnega sokolskega bratstva odšli od tod med narod. Naše društvo bi prav gotovo ne bilo doseglo tolikih uspehov in doživelo tolikega razmah^, ako bi ne bilo že od vsega počefka uživalo gostoljubnosti in naklonjenosti te šole. Sokolsko društvo ve ceniti to naklonjenost. Naša srca navdaja še prav posebno z velikim pogumom vsaka vest, ki je prejmemo od našega br. generala Putnikovlča, ki se še danes stalno in živo zanima za nas in ki budno spremlja naš razvoj. Sokoli magda-lenskega predmestja smo veseli vsakega uspeha in obenem ponosni na priznanje in odlikovanje,.ki smo ga že svojčas prejeli z najvišjega mesta, to je od ^lagopo-kojnega kralja Aleksandra Ujedinitelja, ki je naše delo videl in odobril ter dal s tem najvišje priznanje. Kakor v prvih dneh, ko smo začeli s pok. starosto zidati prve temelje današnje sokolske stavbe, tako je tudi danes in ostane tudi vnaprej naše geslo: Vse za dobro našega kralja in domovine! Hodimo po poti, ki nam io je začrtal naš nepozabni blagopokojni starosta br. dr. Liud. Pivko. Zadali smo si nalogo, da postavimo v V. mestnem okra-' ju čimpreje Sokolski dom.
Pri vsem tem našem ustvarjanju ne moremo in ne bomo nikdar prezrli ali pozabili onih, ki so nam pomagali ustvarjati današnje naše sokolsko gnezdo. To so bili baš naši oficirji in podoficirji tuk. in-ženjerske podofic. šole. Njim na čast je v sokolski slogi in ljubezni potekel poslovilni večer, pri katerem so spregovorili zanosne poslovilne besede bratje starosta M o h o r k o, podpolkovnik C e-
n e r, S o s i č, K r a 1 i in drugi. Vrli
Jadranaši so izpopolnili večer z lepimi na rodnimi popevkami. Prisrčno slovo je bi-
oficirjem pa želimo na novem službenem mestu obilo sreče, uspehov in zadovoljstva. — Zdravo!
3. K. Strakaty v Mariboru
V Maribor je prispel v soboto iz Prage odlični in znani bo^ec za čehoslovaš-ko jugoslovensko bratstvo in vzajemnost novinar J. K. Strakaty, neustrašeni češki javni delavec, ki je bil med svetovno vojno skupno z dr. Kramafem in dru gimi češkimi voditelji v zaporih radi veleizdaje. J. K. Strakaty je po preobratu vse svoje odlične moči in sposobnosti posvetil ideji ■čehošlovaško jugosloven-skega zbliževanja ter je radi svojih iz rednih zaslug na tem polju postal častni predsednik vseh slovenskih JC lig. Ob vsakem njegovem prihodu v našo domovino se zgrnejo okoli njega vsi njegovi prijatelji in čestilci, saj je bil Štrakl praški mentor premnogim Jugoslo-venom, ki so šli obiskat zlato Prago in bratsko čehošlovaško republiko. Ob prihodu v Maribor izrekamo odličnemu go stu prisrčno dobrodošlico in mu želimo da bi se pri nas kar najbolje počutil.
Zborovanje brez govorenja
Pri »Zamorcu« so se zbrali včeraj dopoldne gluhonemi, združeni v »Društvu gluhonemih za dravsko banovino s sedežem v Mariboru«, da prisostvujejo svo-jemu rednemu letnemu občnemu zboru Za letošnji občni zbor je bilo med gluhonemimi veliko zanimanje, saj se je zbralo nad 60 članov in članic, med nji mi tudi delegati iz Ljubljane (Černe) Zagreba (Smole) in Gradca. Zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik Mirko Kos, medtem ko je tajniško poro čilo podal društveni tajnik Sagaj Bogo mir, blagajniško pa Hochvvald Viljem Iz poročil društvenih funkcionarjev PO' snemamo, da je bilo društveno delovanje zlasti v pretekli poslovni dobi zelo razgibano in da se društvo stalno zani ma in bori za pravice svojih članov, ki so z ozirom na svojo pridnost polnO' vredni člani človeške družbe in iz kate rih vrst je izšlo že zelo mnogo izredno dobrih* delovnih sil. Šola za gluhoneme je usposobila vse one, ki so se v njej iz šolali, da so danes sposobni vzdrževati samega sebe in ki po zvestobi in ljubezni do dela celo prekašajo ostale delovne moči. Izvoljeni so bili:	Sagaj Mirko
predsednik, Rakun Jožef podpredsednik Svenšek Anton tajnik, Kranjc Mici na mestnica, Hoclnvald Viljem blagajnik lo živ doka?, kako prisrčni in bratski od- ! Revizorji: Pušnik Franc, Mlekuž Ivan in nošaji so vladali b?>§ v tem okraju medi Kokot Franc. Društvo gluhonemih praz-naš^ vojsko in našim članstvom.	nuje letos 5-letnice svojega obstoja.
Odhajajočim bratom oficirjem in pod-i
Odprta noč in dan so groba vrata. V
splošni bolnišnici je preminila v starosti 52 let vdova po carinsikem revizorju Fran čiška Nabergojeva. Pokojnica je bila blaga žena jn vzorna mati. — V Gosposki ul.
50 je umrl v 56. letu svoje dobe davčni kontrolor Martin Ferenčak. Bil je vesten uradnik. — V Slovenski ulici 20 je izdihnila 62 letna slaščičarjeva soproga Julija Ko serjeva. — V Vinarju 14 posestnica Marija Špindlerjeva, ki je učakaia starost 69 let. V splošni bolnišnici posestnica Ivanka Žnidarič iz Križevcev pri Ljutomeru, stara 40 let. Ranjkim trajen spomin, žalujočim naše globoko sožalje.
Zaključek Mariborskega tedna. Izredno ugodna vremenska konjunktura je v soboto in nedeljo privabila na razstavišča in zabavišča krasno uspelega letošnjega VI. Mariborskega tedna ogrom no množico Mariborčanov, okoličanov, pa tudi tujcev, ki so si z zanimanjem ogledovali učinkovito prirejene prireditve MT, V šumnem in hrupnem valovanju množic in v najlepšem redu je potekalo to življenje. Zaključek so kronale številne lepe prireditve Napredovanje, Upravno pisarniški urad nik Alojzij Podkubovšek v Mariboru in Maks Pogonjec v Ljutomeru sta napredovala za glavna arhivarja v sedmi položajni skupini.
Smrtna kosa. V Wattovi ulici 3 je preminil v 41. letu starosti pleskar drž. železnice Josip Fašing. Žalujočim naše toplo sočutje!
Ali spada to tudi k — likofu? Prejeli moi s prošnjo za objavo: »V soboto zvečer je bil likof na novi zgradbi bolnišniš kega paviljona. Čudno se mi pa zdi, da so se s terase čuli neki vzkliki, ki pa menda ne spadajo v okvir likofa. Čudne roči se mešajo z likofskimi ■zadevščinami Pasant.«
Usodna igra otrok z vžigalicami. V zad
njem času se množijo slučaji na našem podeželju, kjer so otroci vzrok številnim požarom. V gospodarskem poslopju prog. delavca Tomažiča Boštjana iz Sp. gorice pri Račah so se igrali otroci z vžigalicami in po neprevidnosti zanetili požar, ki je zajel vse gospodarsko poslopje in se odtod razširil tudi na hišo. ki je postala istotako žrtev plamenov. Po silni vročini, ki se je razširjala cdgorečih objektov, se je vnelo še sosednje gospodarsko poslopje Katarine Lončaričeve. -Ker je bil ogenj zaneten v času, ko ni bilo nikogar doma je bilo vsako uspešno gašenje nemogoče in sta obe gospodarski poslopji s hišo vred pogoreli do tal. Oškodovanca trpita skupno 30.000 Din škode, ki je krita z zavarovalnino. Zgorela je vsa krma. obleke, pohištvo in drugo.
Žepar&ka svojat. Posestnica Keršnik F. iz Pobrežja se je ob obisku Mariborskega tedna pomudila za kratek čas priavtodro-mu, To priliko je izkoristil neznani zlikovec, 'ki je neopažen izmaknil Kersnikovi denarnico, v kateri je bilo 700 Din gotovine. Žrtev drznega zlikovca je tatvino opazila šele, ko je zapustila veselični prostor.
Ob kolo... Tatovi koles so zopet v akciji. Inž. Čopiču, ki je u služben pri tvrdki Hut er, so doslej še neiz sleden i storilci izmaknili iz njegovega stanovanja dvokolo v vrednosti 1800 Din. Kolo ima evidenčno številko 2—106608.
Bakove žrtve. Sinoči je imela mariborska policija mnogo opravka z žrtvami alkohola. Na vseh koncih in krajih našega mesta so se zvečer pojavljale skupine alkoholiziranih ljudi, ki so dajali iz sebe neartikulirane glasove. Nekateri so razgrajali, tako, da je bila policija prisiljena, da je spravila pod varno streho ho-teb »Grofa« devet ljudi, ki so jih danes dopoldne, potem, ko so^ se streznili, zopet izpustili. Med žrtvami alkohola je tudi neki 161etni čevljarski vajenec Franc O. iz Studencev, ki so ga našli sinoči okoli 7. ure v Plinarniški ulici popolnoma vinjenega, tako da so ga morali z reševalnim vozom prepeljati v policijske zapore. Okoli 20. ure pa so morali reševalci zopet intervenirati, in sicer so morali po neko žrtev v Koroščevo ulico, kjer je pod vplivom alkohola obležal 331etni zidar Jo
£@dkje tekfmt&m vesti
Poostritev čuječnosti angSešklh vojnih fadiij
LONDON, 8. avgusta. Najnovejši dogodki v vzhodnem delu Sredozemskega morja so imeli za posledico, da je prvi lord angleške admiralitete odredil, da morajo britanske vojne ladje še bolj kakor doslej ščititi angleške trgovske parnike. V bodoče bodo angleške trgovske ladje spremljale enote angleške vojne mornarice.
„Normandie" si je zopet priborila modri trak
PARIZ, 8. avgusta. Francoski prekomorski parnik »Normandie« je na vožnji iz Amerike postavila nov hitrostni rekord. Za '>^*«ijo iz Amerike je rabila tri dni, 22 ur in 7 minut.
Osebni avto : motociki. Na križišču StroBmr.’""’ • Gosposvetske ulice sta trčila sinoči ob 19.30 skupaj neki osebni avto in motorno kolo št. 2—1457. Pri ka-rambolu sta zadobila motociklist in njegova spremljevalka lažje poškodbe na glavi in rokah. Obe vozili sta se pri trčenju precej' poškodovali in trpi lastnik osebnega avta okoli 6000, motociklist pa okoli 2000 dnarjev škode. Kdo je zakrivil karambol. bo dotmala preiskava.
Imetnikom cr°žn<h listov, Predstoini-štvo mestne policije v Mariboru ponovno poziva vse imetnike orožnih listov, da vplačajo prj tem predstojništvu banovinsko takso za orožne liste. Proti strankam, ki ne bodo kljub temu plačali navedene , takse do konca septembra 1.1„ se bo uvedlo kazensko postopanje po določilih pra-
VilniVfl A	nrn«-'
Pre aii l-uU	.	i .... u »Po-
zdravljam smisel članka, priobčenega v Vašem ugl. listu dne 4. VIII. pod gornjim naslovom, kakor ga gotovo pozdravlja vsak dobro misleči Mariborčan. Popravljanje cest in reguliranje trgov ob času največjega avtomobilskega, prometa je samo ob sebi pomisleka vredno, posebno pa še v primeru, če se javna dela vršijo s takšno polževo naglico, katera ovira pro met in povzroča slabo voljo, brez ozira na možnost vsakovrstnih nezgod. Na tako prometnih mestih, kakor sta Kralja Petra trg in Tattenbachova ulica, naj bi se delo vrSlo v pospešenem tempu. Ako že prostor ne dovoljuje zaposlitve večjega števila delavstva, pa~bi naj delali v dveh partijah po osem ur. Tako pa delo na cestah ravno ob času zmanjšanega prometa počiva. Delavstvo, zaposleno pri cestnih delih pa tvori poglavje zase. Nepoučen pasant mora dobiti utis, da smo te delavce najeli nekje v rajhu ali vsaj v sosedni Avstriji. Z izjemo delavcev, ki so zaposleni s tlakovanjem Kralja Petra trga, slišiš od ostalih pretežno samo blaženo nemščino v pristnem mariborskem narečju. Ali ne bi mogli 10 let po osvo-bojenju pričakovati, da bi vsaj ljudje, ki so zaposleni pri javnih delih, spoštovali naš jezik? Nepoučen tujec bo sicer vendarle* nasedel bajkam o nemškem Mariboru, naši narodni nasprotniki pa sc bodo še nadalje posmehovali na račun naše nezavednosti. — Onazovalec,«
?aUuikoue Mouite
Za Putnikov 'zlet v Maria Zeli z avto-karom od 14.- -15. avgusta je prvi voz že zaseden, v drugem pa je še nekaj prostih mest. Cena Din 200. Prijavite se činmre-je pri Putniku. Maribor.
Utrinek.
Mohamed je prepovedal vino. a dovolil žensk kolikor jih kdo hoče. Mislil si ie gotovo.; kdor bo trezen, imel bo še eno žensko preveč.
sip H. Alkohol je tudi kriv, da so se okoli,
22. ure na križišču Aleksandrove in Melj- niu. ske ceste stepli nekateri fantje in je pretepu napravila konec šele policija. Pol ure za tem pa se je neka druga skupina --\r,riig]a v Tomšičevem drevoredu. Padale so bunke in je neka žer-.ka zadobila na glavi zevajočo rano.
Vzorna žena.
Kako se počutiš v zakonskem jar-
— Ne posebno dobro. Je pač križ, če dobiš ženo, kakršna je moja. Učila se je šivati, pa ne šiva, učila se je plesti, pa ne plete, učila se je angleščine, pa ne govori angleški, ni se pa učila kuhati, niti klavirja, pa igra na klavir in kuha.
V borbi za najlepši ples so si priborili prva mesta Gradčani
V	okviru Mariborskega tedna se je vršil v soboto zvečer v veliki unionski dvoro-ni mednarodni amaterski plesni turnir, ki je bil družaben dogodek prvega reda. Za omenjeni turnir je vladalo silno veliko zanimanje, tatko da je bife. prostrana dvorana nabito polna občinstva. Prireditev je otvoril g. dr. F. Lip o Id, ki je uvodoma v imenu Mariborskega tedna prisrčno pozdravil tekmovalce, ki so prišli iz Ljubljane, Zagreba, Gradca in Dunaja, nakar je vodja plesnega turnirja 'g. L. Simončič obrazložil propozicije plesnega turnirja. Sam turnir se je pričel z dveurno zamudo šele ob 22. uri in sicer nadi tega, ker so nekateri tekmovalci in tekmovalke pripotovali v Maribor šele z večernimi vlaki. Skupno je tekmovalo 10 parov, in sicer v takozvanem razredu A 5 parov, v mojstrskem razredu pa tudi 5 parov. U<Mežba je bila dovoljena vsem plesnim parom, ki so člani mednarodne zveze FIOA ter so se plesi ocenjevali po pravilniku FIDA.	»
Višji sodniški zbor so tvorili naslednji gg.: inž. F. Biichter (Berlin), inž. Mati-novSky, F. Obertimpfler, polkovnik v p., K. Mirkovič, kapetan v pok. in dipl. plesni učitelj, vsi iz Gradca, inž. arh, Hus iz Ljubljane, dr. F. Lipold, inž. O. Dračar, ravnatelj J. Loos, veletrgovec Ferdo Pin-ter, bančni poob. A. Gilly in industrijalec Henrik Saboty. Točkovni sodniki pa so bili dr. Diire iz Zagreba, Fran Kanite iz Ljubljane, Alfred Gruber z Dunaja in F. Kopecky iz Dunaja.
Obvezni plesi v razredu A so obsegali angleški valček. foxtrot, slow-fox, tango in valček, v mojstrskem razredu pa roxtrot, tango, angleški valček, sl»w-fox in valček. Najpreje so nastopili plesni pari, ki so tekmovali v A razredu, nato pa pari, ki so tekmovali v mojstrskem razredu. Tekom izvajanj obveznih plesov se je izkazalo, da bodo Avstrijci odnesli prva mesta. Zaplesali so tako odlično in vzorno, da so želi splošno odobravanje. Pa tudi jugoslovenski pari so zbudili splo šno pozornost, vendar je bilo razbrati,
da jim manjka gotova rutina, kar je tudi razumljivo, saj so pri nas plesni turnirji silno redki. V okviru plesnega turnirja je nastopila tudi mala, komaj 10 letna Lilika Legensteinova iz Čakovca, ki je odplesala dva precej težka plesa, ki sta bila tako dovršena, da je žela viharno odobravanje. Sam turnir je trajal dve in pol uri, nakar so se sestali sodniki in je vodja tur nirja g. Simončič ob 34.30 razglasil naslednje rezultate:
Prvo mesto v razredu A si je priboril par Fric Wurzer i nGertruda Stieger, člana kluba »Weiss-Griin« iz Gradca. 2. Otmar' Potscher in Trauta Schweizerje-va, člana »Weiss-Griin« iz Gradca, 3. inž. Ernest Malinovsky in L!Hy Weisso-va« »Weiss-Griin« iz Gradca. V mojstrskem razredu pa si je priboril prvo mesto par Robert Skalka in Enid Skalkova, člana plesnega kluba »Weiss-Griin« je Gradca (omenjeni par je plesni amaterski prvak Avstrije), 2. Cornel Berič in Greta Spitzyjeva, člana Amaterskega plesnega kluba iz Zagreba, 3. Hubert Ma-ier in Hilda Kindlerjeva, člana kluba »Weiss-Griin« iz Gradca.
Pari zmagovalci so prejeli lepa darila, ki jim jih je izročila ga. Ivanka dr. Li-poldova. V smislu propozicij se je v okviru plesnega furnirja vršilo tudi tekmovanje za naslov »Poletni prvak Jugoslavije 1937«, kateri naslov si je priboril par Gornel Berič in Greta Spitzyjeva iz Zagreba, ki sta tudi prejela prehodni pokal. Po oficielni prireditvi se je vršila plesna zabava, ki je potekla zelo animirana. Pri prireditvi je sodelovala znana jazz godba »Withe star« pod vodstvom kapelnika g. Vodeba. Sobotni plesni turnir je pokazal, da so tovrstne prireditve zelo priljubljene ter gre Mariborskemu tednu priznanje, da je s tako prodornim uspehom priredil amaterski plesni turnir.
Šahovske borbe v polnem teku
Včeraj dopoldne je bito na razstavišču Mariborskega tedna drugo kolo v tekmovanju za šahovsko prvenstvo Maribora in
LONDON, 8. avgusta. Pet nemških državljanov, jq bilo odstranjenih iz Anglije radi suma špionaže. Izgnanci so dopisnik »Lokalanzeigerja« Crome, njegov asistent
VVrede in novinar Langcn, nadalje gdč. Edenhofer,tajnica Wredcja, in ga. Zinzo-va, tajnica gospoda Lan gena.
za prehodni pokal Mariborskega šahovskega kluba. Srečala sta se Mariborski' šahovski 'klub in pobreška Slavija ter SK Železničar in UJNŽB. Mariborski šahovski klub je porazil Slavijo s 7:1, SK Železničar pa svoje poklicne tovariše s 4 in pol:3 in pol. Rezultati so bili: MŠK:SK Slavija: Kukovec (M):Onič (S) 1:0, dr. Lippai (M(:Ivain Dasko (S) 1:0, Ostanek (M): Reiter (S) 1:0, Bien (M):Gabrijan (S) 1:0, Lobkov (M):Skoberne (S) 1:0, Stonjšek (M):Kobljer (S) 1:0, Kranjc (M): Certalič 1:0. Edino zmago je dosegla Slavija brez igre, ker Sever (M) n prišel k turnirju, pa je bil kontumaciran.
SK Železnlčar-.UJNŽB: Babič (Ž):Vod-nik (U) 0:1, Ferenčak (Ž):Pliberšek (U): 1:0, Fišer (Ž):Lu'keš (U) remis, Regoršek (Ž): Mišula (U) 1:0, Knechtl (2):Kuster (U) 1:0, Vidovič (Ž):Reinsberger (U) 1:0, Eferl (Ž):Maroti (U) 0:1, Mohorčič (Ž): Gobec (U) 0:1. Stanje točk: Mariborski šahovski klub 13 in pol, SK Železničar 10, UJNŽB, 5, SK Slavija 3 in pol. Zadnje kolo bo v soboto 14. t. m. ob 20. v irestaV
raciji Slavec nad' Tremi ribniki, in sicer se bosta snočala Mariborski šahovski klub in SK Železničar ter SK Slavija in UJNŽB
%®§mk ;m mka mik
Med prijateljicami.
Vsa srečna pride Elza k svoji prijateljici.
— Pomisli. Emil mi je kupil za moj 20. rojstni dan avto. Poglej ga, zunaj stoji.
— To je lepo od njega, toda rada bi vedela, če so bili v onih časih avtomobil' že tako moderni.
Protislovje.
— Striček, takoj moram povedati pa-panu, da znaš plavati.
— Zakaj pa?
— Ker pravi papa, da se komaj držiš nad vodo.
Utrinek.
Celo najzabitejši človek si s pametnim zakonom lahko opomore.
Lokal
ISče se dober izhod
Oidbor za nevmešavanje je bil kakor zna r» poveril Anglijo, da išče izhod iz situacije.
LEPI PISARNIŠKI PROSTORI
v Gosposki ulici sc s 1. septembrom 1937 oddajo v najem. Najemnina nizka, bližina do vseli uradov- Naslov pove uprava lista.	4254
LEP LOKAL
v sredini mesta se odda za pisarno ali obrtniku. Dopise pod »500« na upravo »Ve-černika«.	4376
Stanovanje
V nedeljo nam je umrla naša dobra mama. oz. stara mama, gospa
Nabergoj Frančiška, roi. Košuta
vdova po car. revizorju.
Pogreb dragj pokojnice se bo vršil v torek, dne 10. avgusta 1937 ob 16.30. uri na mestnem pokopališču.
Sv. maša zadušnica se bo brala 11. avgusta ob 7. uri v magdalenski župni cerkvi.
Maribor, dne 9. avgusta 1937.
Žalujoči otroci:
Milko, Danilo, Stana, por. Kraut, ter ostalo sorodstvo.	4377
SPREJMEM DVA GOSPODA
na hrano in stanovanje. Tezno, Ptujska c. 58.	4373
DVOJE STANOVANJ
in sicer eno z 2 sobama, kc-iiinjo in pritiklinami, drugo 2 sobi, kuhinja, kopalnica in pri tiklinc — oddani. Vprašati C. Zupančič, Smoletova 10-1. 4374
Anglež: »Eli, če bi le vedel, kakšna vrata moram odpreti, da mi ta voziček ne oddrdra.«	(Iz	»Ošišanega	ježa«.)
V globoki žalosti naznanjamo vsem, da nam je po dolgi in mučni bolezni preminul naš ljubljeni nenadomestljivi soprog in zlati oče, gospod
Martin Ferenčak
davčni kontrolor.
Zadnja pot blagopokojnega bo iz mestne mrtvašnice na Pobrežju, dne 10. avgusta ob 16. uri.
Maribor, dns 9. avsusta 1937.
Globoko užaloščeni: Marija Ferenčak, soproga; Hildegarda, Edmund, otroka in ostalo sorodstvo.	4375
Sodoma in Gomora
»Kako?« se je začudil Rovetta di Kationa. »Pol dvoboja?«
»Da! Polovico dvoboja sem prestal. Prvo polovico namreč. Hudo je bilo in ni čuda, da sem še zdaj tako jezen. Veste, to je Mo tako. Nek! francoski oficir je spremljal mojo nekdanjo nevesto. Ko se je od nje posiovil, sam si hotel moža ogle dati. Siamo da In ga spoznal. No, im ker sem sj ga ogledal, se je ta človek razkoračil in je vpil nad menoj. In, posihišajte! Nazadnje 'me je še razžalil in mre dvakrat pošteno brcnil.«
Rovetta se je na tihem isScreno veselil te nezgode svojega pivskega bratca in mu tudi kot doter človek prejete brce privoščil.
»To je bife topej prva polovica vašega dvoboja?«
»Da, to je tista polovica, ki sem jo prestal.«
»In kaj se je potem zgodilo?«
»Jaz sem bil seveda liud iii razžaljen, Bogve, kaj bi s5 bilo vse zgodilo, ko bi bil tisti grdin še mak) počakal. Slišite! Ko sem k sebi prišel, je vse v meni zavrelo. Trikrat sem pljunil za oficirjem in tako sem ga zmerjal, da bi ga bito lahko do sodnega dne sram, če bi me bil slišal. In še borila bi se bila in pa streljala, ko bi ml ne bil ušel. A kaj, ko toliko časa nisem k sebi prišel in mi je oficir ušel.«
»Vi ste res vrl in neustrašen mož,« je Rovetta hvalil novega tovariša. »Prvo polovico dvoboja ste res hrabro prestali.«
»Kajne?« je veselo vzkliknil Angelik. »No in kor ste vi tako uvideven mož, bom pa danes jaz dal za bokal vina, da
primerno proslavimo najino prijateljstvo.«
In pila sta potem do pozne noči. In ko je bil Angelik že tako vesel, da nič več ni prav vedel, kaj dela in kaj govori, tedaj mu je začel Rovetta pripovedovati skrivnostne stvari o Adelgundi,
»O, bodite veseli, da ste se iznebili te vaše neveste,« mu je dopovedoval. »To vam je strašna ženska! Starega grofa Panigaja ima tako za norca, da se še meni smili. In nič srca nima. Samo denar hoče. Še obubožal bo stari grof, če ga bo še dolgo skubila.«
»Kako me to veseli,« se je smejal Angelik. »Kako mu to privoščim. Vse mu naj vzame, vse do zadnjega krajcarja, tako, da bo moral na kapucinski porti pro sit tiste župce, ki bi je še pes ne povohal.«
»Vidim, da ste blag mož. gospod Angelik,:; je menil Rovetta. »Poslušajte me toraj dalje. Kot prijatelj vam hočem vse
razodeti, kar vem, samo da boste lažje pozabili na svojo nezvesto Adelgundo. Ta ženska sploh ne ve, kaj je zvestoba. — Glejte, ta ubogi grof Pamigaj, ji izpolnjuje vse želje, trosi zanjo denar, kakor bi bil iz uma, a ona ga goljufa z drugimi. Najraje ima oficirje.«
»To pa že ni res,« je odločno ugovarjal Angelik- »Adelgunda mi je sama povedala, da oficirjev nič rte maira, samo uniforme ji ugajajo.«
»Vi že dalj časa niste z njo govorili in iorej ne poznate njenega sedanjega mišljenja,« se je razvnel Rovetta di Kadona. »Mene poslušajte, ki natančno vem, kako in kaj. Adelgunda ima kar tri oficirje za ljubimce. Skoro vsako noč gre skrivaj iz hiše.«
»'Kaj pa pravi tisti stari Itatojan, ki ji denar dajie?« ■
»Nič — saj ne ve*jame, da g« Adelgun-da goljufa.«
(Dalje sledk)
Iadaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. T*iska Mariborska tiskarna d. d„
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.