KATOLJSK CEHKVEN LIST. »Danica« izhaja petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 k r. za retrt ieta 1 el 2-» kr. V tiskarni sprejemana za ceh leto 3 gl.60 kr.. za ', leta 1 gl. 80 kr., za ' 4 leta 90 kr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan r oprej Tečaj Lil. V Ljubljani, 12. majnika 1899 List 19. Moja ljubav. Koga ljubilo boš srce? Ah. ljubega Boga rad vse; Za Bogom Devo miljeno. Marijo Mater smiljeno. Srce ljubilo kaj boš še? Oj Cerkev, ki nebo odpre — Predrage mi roditelje, Dobrotnike, učitelje. Koga ljubilo boš srce? Slovenske brate in sestre: Za „vero, dom" jih vnemalo, V ljubezni vse objemalo. Ljubilo kaj boš še zvesto? Slovencem ljubo Avstrijo In z njo Habsburški slavni rod, Ki Bog ga varuj vseh nezgod. Koga ljubilo boš srce? Slovenske vsako ped zemlje: Očetov slavnih drago last. Nad njo imej Sloven oblast! To zvesta ljubav moja je, Dok grob me zelen ne zaspe; Nad grobom že pa plaval bo Moj duh proseč: „Še Vi tako!" Radoslav Silvester. Jezus Kristus pravi Bog. X. Čudovita prenovitev sveta po krščanstvu. Lep dokaz resničnosti krščanske vere in božanstva njenega začetnika, Jezusa Kristusa, je slednjič čudovita prenovitev sveta po krščanstvu. Po sadu se sp< >zi tava d rev« >. n L) o b r < > drevo ne more roditi slabega sadu, in slabo drevo ne roditi dobrega sadu.*4 (.Mat. 7. 1*,. Ako se prepričamo, da je krščanska vera rodila dober sad, da so bili in so blagodejni njeni učinki, bomo sklepali, da ne more biti slabo drevo, ampak da mora biti zares to, kar smo dokazali že z mnogih stranij: nebeška rastlina, presajena na zemljo; da jej ne more biti j »odlaga laž ali zmota, ampak čista resnica. A. Krščanska vera je zares vsekozi najuspešneje in vsestransko blagodejno vplivala na razvoj in pravo srečo človeštva. Sad krščanstva je čudovita prenovitev sveta v um-stvenem, nravnem in družabnem ali so-cijalnem oziru. 1.) V um s t vene m oziru je tavalo človeštvo, predno je Kristus prišel na svet. v temi nevednosti in zmote glede na najvažnejša vprašanja. Skoraj popolnoma se je izgubilo spoznanje pravega Boga. Mnogoboštvo in človeškega duha sramoteče m ali ko vanje je bilo splošno razširjeno. Samo izvoljeni izraelski narod je še častil jedino pravega Boga. a začasno so so celo Izraelci udajali malikovanju. Pa tudi sami sebe in svojega poslednjega smotra ljudje niso več jasno poznali. Niso vedeli, eeniu so na svetu, in kaj se po smrti z njimi zgodi. Vera v nesmrtnost človeške duše se je sicer ohranila pri vseh narodih, a kako nedoločne in napačne pojme so imeli o življenju onstran groba! Zato jo tudi vedno bolj ginila skrb za srečno večnost. Človeštvo je iskalo le časne sreče in hrepenelo le po čutnem uživanju. A kakor temna noč beži pred jutranjo zarjor ^tj tako je ginila nevednost in zmota pred obličje^ - r ' nelieškega Učitelja, Jezusa Kristusa. Kar ni mogel doseči ne modri Sokrat, ne njegov izvrstni učenec Platon in ne vsi drugi modrijani, to je izvršil Jezus Kristus: On je učil in naučil spoznavati pa tudi ljubiti in dostojno častiti jedino pravega Boga, in sicer ne le j>ešči^o svojih učencev, ampak po teh tudi vse ljudi in vse narode do konca sveta: učenjake in preprosto ljudstvo, celo najnežnejšo deco. On je tudi odgovoril na vprašanje: r0d kod prihajamo, in kani gremo?44 Razodel in pokazal jc vsem ljudem: bogatinom in revežem do ubogih in zatiranih sužnikov jeden in isti vzvišeni smoter : večno zveličanje v nebesih. Tako Jezusov nauk ni le razsvetlil človeškega duha z razodetimi resnicami, ampak ga je tudi oblažil in dvignil do vzvišenih, nebeških niislij in želja. 2.) V 11 ravnem oziru je padlo človeštvo v ]>aganski dobi še globokeje, nego v umstvenem oziru. Pomoč je bila tukaj še težja, ker je mnogo lažje človeka poučiti, nego poboljšati ga. A krščanstvo je izvršilo tudi poslednje. Dvignila je tisoče in milijone ljudij iz brezdna izprijenosti in pregrehe do visoke stopinje kreposti in svetosti. Tako je prenovilo svet tudi v n ravnem oziru. Kjerkoli se je razširila in ukoreninila krščanska vera. j>ovsod so se pokazale tudi prelep krščanske čednosti: ljuliezen do Boga in do bližnjega in še }>osebej ljubezen do sovražnikov, ponižnost, čistost in mnoge druge čednosti, ki so bile neveniikom komaj po imenih znane. V vseli časih je rodilo in še dandanes poraja krščanstvo svetnikov, ki so nam vzorniki kreposti in ]M>)H>lnosti v vseh okoliščinah življenja. Ako pomislimo, kako težko je poboljšati le jednega nravno izprijenega človeka, a kako velikanske uspehe je doseglo krščanstvo, kolika je bila li. pr. razlika med življenjem nevernikov in kristijanov v rimski državi in posebej v Rimu; — moramo priznati, da to ni bilo človeško delo. ampak delo l>ožje vsemogočnosti in milosti. Tega dokaza ne more ovreči resnica, da se nahaja tudi v krščanski dobi in v krščanskih deželah mnogo ljudij na prav nizki stopinji nravnosti. pri katerih se malo aH nič ne razodeva blažilna in preustvarjalna moč krščanstva. Da je tako, temu ni krivo krščanstvo, ampak oni ljudje sanii. Ker nečejo rabiti sredstev, katerih jim v obilni meri nudi Kristusova vera, da bi se z njimi duševno prenovili in posvetili, zato krščanstvu pri njih ne more roditi nikakega sadu. 3.) Krščanska vera je prenovila svet tudi v družabnem ali socijalnem oziru. Razodela je Človeško čast in dostojanstvo, učeč, da je vsak človek ustvarjen po božji podobi in odrešen z dragoceno Kristusovo krvjo, in da smo vsi ljudje poklicani v isto večno zveličanje v nebesi h. Zato je moralo v krščanstvu polagoma izginiti in prenehati, kar je bilo nasprotno temu dostojanstvu, kakor: sužnost, kup-čevanje z ljudmi, izpostavljanje in morjenje bo-lehnih in pohabljenih otrok, borbe obsojencev z zverinami brezsrčnim gledalcem v razveselje-vanje, razloček med Grki in brezpravnimi barbari. nečloveško ravnanje z ujetimi in premaganimi sovražniki. Jezusov izrek: „Kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, to ste meni storili" (Mat. 25, 40) — je odprl trpečemu človeštvu neusahljiv vir dobrodelnosti. Nastali so zavodi v pomoč bolnikom, revežem, sirotam i. dr. Kristijani so izvrševali s tako gorečnostjo ljubezen do bližnjega, tudi do svojih nasprotnikov in sovražnikov, da so jih občudovali tudi ne verniki. Krščanstvo je oblažil o in posvetilo družinsko življenje, učeč. da je krščanski zakon zakrament, sveta in dosmrtna zveza med jednim možem in jedno ženo. Krščanskemu možu žena ni sužnica, ampak jednakopravna družica. Vzgoja otrok je starišeni sveta dolžnost, otroci pa morajo stariše kot namestnike božje spoštovati, ljubiti in jim pokorni biti. Pa tudi državi daje šele krščanska vera trdno podlago. Ona uči. da je vsaka oblast od Boga, in da se moramo tudi državni oblasti pokoriti kot namestnici božji ne le zaradi kazni, ampak zaradi vesti. (Rim. 13). Z druge strani pa zopet uči, da so tudi državni oblastniki Bogu odgovorni za to, kar zahtevajo od svojih podložni kov. Tako daje krščanstvo zakoniti oblasti veljavo, kakršne jej nikdar ne more dati samo zunanja moč in sila orožja; podložnike pa varuje samovoljnega in krivičnega nasilstva. In pereče „delavsko vprašanje" se more uspešno in pravično rešiti le po načelih krščanske vere. Ona uči. da je delo vsakemu človeku dolžnost. „Ce kdo noče delati, naj tudi ne je," (II. Tes. 3, 10). Delo ni več sramotno, odkar ga je posvetil sam božji Zveličar. — Krščanska vera pa tudi uči, da je razlika med stanovi, ker smo vsi ljudje združeni tako, kakor udje jednega telesa. (Rim. 12, 4). Ako bi vsakdo živel in delal tako, kakor je primerno njegovemu stanu, ter vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, potem bi bilo zdravo in srečno celo telo. In ako bi namesto krivice in sile krščanska pravičnost in ljubezen delili ljudem zemeljske do- brote, potem bi imel vsakdo toliko, kolikor po- človek, kdo me otme iz telesa te smrti?" trebuje za časno življenje, katero pa je in ostane — t. j. kdo mi da moč, da premagam hudo le čas truda in pripravljanja za večno življenje, poželenje? A zaupno si odgovorja: ..Milost Kakšen bi moral biti komunizem ali socijalizem, božja po Jezusu Kristusu, Gospodu ki bi mogel zares osrečiti človeški rod, ali vsaj našem." (Rim. 7, 24. 25). — In čuteč, koliko zdatno zmanjšati revščino in bedo, to so pokazali moč mu daje ta milost, zatrjuje vesel: „Vse prvi kristijani, delujoč po izreku: .,Kar je premorem v Njem, ki me krepča." (Fil mojega, bodi tvoje!" — ne pa: .,Kar je 4, 13). tvojega, bodi moje!" — 3.) Krščanska vera s tolažbo napol- Kar ni mogla izvesti nobena modroslovska njuje človeško srce. Ona uči, da božja pre-šola in sploh nobena človeška uredba, to je izvršilo vidnost čuje nad nami. Dobra vest daje vernemu krščanstvo. Ono je prestvarilo in prenovilo svet človeku mir srca. kakršnega svet ne more dati. tako, da Kristusov prihod na svet deli zgodovino Ako ga tudi zadevajo časne nesreče, bridkosti in človeštva na dva dela, in ima zgodovinska veda trpl jenje, tolaži in krepi ga krščanska vera, učeč. vzroka dovolj, da šteje leta od Kristusovega rda se trpljenje sedanjega časa ne da rojstva naprej in nazaj. Tak prevrat v zgodo- primerjati prihodnji časti, ki se raz-vini človeštva se ni mogel izvršiti naravnim odene nad nami." (Rim. X, 18). Zlasti pa ima potom, ker ni bilo zato zadostnih naravnih krščanska vera za smrtno uro tolažila in krepila, ki vzrokov, pač pa premnogo silnih ovir. Moral se vernemu in pobožnemu kristijanu olajšujejo tudi je torej izvršiti z nadnaravnimi silami, z božjo poslednje in odločilne trenutke v življenju tako. vsemogočnostjo. Zato moramo imenovati preno- da umirajočemu mesto strahu in groze 1 »lažen vitev sveta po krščanstvu trajen čudež, ki se še mir odseva z bledih ustnic in trudnih očij. ki vedno ponavlja povsod, kjerkoli se more prosto jih zaupno upira v križanega Zveliča rja. razvijati krščanstvo. Ta čudež pa je jasen dokaz, r Drag a v Gospodovih očeh je smrt n joda je krščanska vera res pravo božje razodetje govih svetnikov." (Ps. 11 o. 6). in njen začetnik, Jezus Kristus, pravi Bog. Kako osrečuje krščanska vera posameznega B. Krščanstvo pa ni samo blagodejno vpli- človeka, to more vsakdo sam pri sebi opazovati, valo na skupno človeštvo, marveč osrečuje tudi ako se prizadeva, da živi kolikor mogoče na- vsakega posameznega človeka, kateri tančno po njenih naukih. Tedaj ga lastna iz- sprejme Kristusovo vero v svoje srce in se sta- kušnja prepriča o resničnosti in božjem izvoru novitno prizadeva, da po njej tudi živi. krščanske vere. Jezus Kristus nas sam pozivlje, 1.) Krščanska vera razsvetljuje člo- naj živimo po njegovem nauku in potem sove k u um, ker mu določno odgovarja na vpra- dimo. je li ta nauk od Boga. Govori namreč: sanja: Od kod sem? ( emu sem na svetu? Kaj Moj nauk ni moj, ampak Njega, ki me je moj poslednji namen? Po kateri poti morem je poslal. Ako hoče kdo izpolnjevati nje-dospeti do tega namena? To so vprašanja, ki govo voljo, bo spoznal o nauku, je li sijih mora staviti vsak razumen človek, na ka- od Boga, ali jaz sam iz sebe govorim." tera si pa sam ne more določno odgovoriti. In (Jan. 7. Iti. 17). dokler nima odgovora na ta vprašanja, je podoben Dobrodelni in čudoviti vpliv krščanske vere popotniku, kateri v temi blodi po neznani in ne- na občni blagor in na srečo posameznih ljudi varni poti — ne vedoč, kam slednjič pride, dokazuje njeno resničnost in njen božji izvor. Krščanska vera pa je svetla luč, ki razsvetljuje Koliko lepši in čudovitejši na bi moral šele biti pot življenja vsakomu, kdor jej hoče slediti, sad nebeškega drevesa, ki ga je Sin božji. Jezus Kristus sam govori: .,Jaz sem luč Jezus Kristus, zasadil na zemljo, ako bi vsi ljudje sveta; kdor hodi za menoj, ne hodi po spoznali to drevo: krščansko vero, in bi se tudi temi, marveč bo imel luč življenja." vsi resno prizadevali, da bi vedno živeli ]m> (Jan. H, 12). naukih te vere! Tedaj bi bilo vse človeštvo le 2.) Krščanska vera krepi človeku jedna sveta družina srečnih božjih otrok, voljo, ker ima sredstva, kakor molitev, daritev A sv. maše, sv. zakramente i. dr., s katerimi na- * * klanja nadnaravno milost in pomoč božjo vsakomu, Ko je padel Napolen I. z vrhunca zemljske kdor hoče rabiti ta sredstva. Sv. Pavel, ki časti in slave globoko v nesrečo in je živel__ bridko toži o slabosti človeške volje in o hudem izgubivši cesarsko krono — v prognanstvu na nagnjenju, s katerem se je bilo tudi njemu bo- samotnem otoku sv. Helene, tedaj je premišljeval riti, nekako bojazljivo vzdihuje: ..Jaz nesrečni o usodi velikih in slavnih mož, in čestokrat so nni tu prihajale na misel tudi resnice sv. kišcsmsfcp katoliške vere, proti katgij jejdeer. v svojem življenju nmogo grešil. l^je^pa-o^dar nikdar ni ]>opoliioina^zil 4? slva* Naj navedemo kot sklep pričujoče razpravV^o božanstvu »Jezusa Kristusa, kaj je znameniti in genialni mož v svoji nesreči mislil o tej resnici. Nekega dne je govoril Xaj)oleoni generalu Bertrandu, ki mu je bil tovariš v pregnanstvu na otoku sv. Helene, tako-le: _ Najtežavnejše na svetu je, priboriti si traino ljubezen. Samo jednfi"111 to prečilo. in tu jo Jezus Kristus. Jezus hoče, da Ga ljudje ljubijo. On l»oče imeti človeško srce, zahteva ga popolnoma zase. in — pridobi si ga mahoma. To mi je fi^l-a^ njp^v-opp bnrt11!0^1'0 Aleksander. Cezar. Hanibal sn bili veliki in slavni možje, a vsem je to izpodletelo. Svet so si prilmjevali, a tega niso mogli doseči, da bi bili imeli vsaj jednega prijatelja. Kristus pa govori. in mahoma so na njegovi strnili človeški rodovi. Vez. ki jih druži z Njim. je iskrenejša in trdnejša od krvnih, svetejša in močnejša od -katerih koli drugih vezij. On užiga v srcih plamen ljubezni, katera prekaša vsako drugo ljuliezen. Jaz i Napoleon. sem sicer velikokrat mnogo tisoč liiulij navdušil, da so šli zame v smrt. A trel »a |e biln za to vselej moje prisotnosti. 1110-j«*ga jiogleila. mojega glasu. Jedna beseda iz mojih ust je vnela srca vseh. Da, to čarobno llloč seili imel. A d n bi bil t in j n n_lj 11 gn zasadil v njihova srcu. te skrivnosti nisem pozimi. Sedaj, ko sem tu na samotnem olok\T~sv. Tm ene. zapuščen in kakor priklenjen na to skalovje . . . kje so moji prijatelji? — Taka je u^mIh velikih mož: taka je bila tudi usoda < ezarjeva in Aleksandrova! Pozabijo nas . . . >«• nekaj trenutkov, in isto se zgodi tudi z menoj. — Kolik prepad je med mojo globoko revo in večnim gospodstvom Jezusa Kristusa, ki se oznanjuje po vsem svetu, ki Ga milijoni ljubijo in molijo, ki še vedno živi! Njegova smrt. — se li to pravi umreti? — Da. Kristusova smrt je smrt učlovečenega Bnga!-'> Prof. dr. Iran Svetina. „Po Mariji k Jezusu." II. TZgodi se mi po tvoji besedi." Tako je pre-blažena Devica odgovorila tiho, mirno, pokorno, ponižno, prostovoljno velikemu angelju Gabrijelu, l) Kicolas. Philcsophische Studien n večnega Očeta je postal Sin Marijin. — „Sveta Devica", pravi sv. Bernardin sijenski, ,je na čudovit način deležna časti svojega Sina, ki je rojen od večnega Očeta tako, da se Jezus ne more nič bolj imenovati Sina Očetovega nego Si n a Marij i nega.44 Sv. Bernard pa piše: „Sveta Devica je z Najvišjim veliko bolj tesno združena nego vse druge stvari. Materinsko sorodstvo, ki se je med njo in Bogom po spočetju pričelo, presega brezkončno vse rodbinske razmere sveta.a Radi svojega materinstva ima Marija toliko moč do Jezusa, da vse doseže, kar ga prosi. In uprav to naj nas še bolj vzpodbudi in navduši, da se z nova s trdnim, odločnim zaupanjem zatekamo k Mariji. Kedaj, vprašam, kedaj se je slišalo, da bi Marija koga zapustila, če jo je prosil pomoči v sili in potrebi 8 pravim namenom? Nikdar ne. Zato ne obupuj, imej zaupanje in se ne obotavljaj prositi Marije, Česar potrebuješ, saj je Ona tako mila, tako usmiljena in dobrotljiva. Marija je pa tudi s svojim božjim Sinom pretrpela neizrekljive muke in boli in je nas ta-korekoč soodrešila. Da je to zamogla, morala je biti popolna v vseh čednostih. Njo je dičila izredna svetost, ponižnost, čistost, na nji ni bilo niti sence nepopolnosti, a poleg tega ji je Bog dodelil še posebne milosti, da je mogla izvršiti težavni poklic, kateri ji je nalagalo božje materinstvo. Njeno materinsko srce je blago, nežno, rahlo in vsprejemljivo za veselje in žalost. Marija se je veselila z Jezusom, a je tudi mnogo, mnogo trpela tako, da so bile Sinove bolečine njene bolečine. Lahko si predstavljamo, koliko je Ona trpela pod križem. Gotovo, to je bil velik dar, kateri je položila Vsemogočnemu na žrtvenik za grešni svet, za revne otroke Evine. In tako usmiljenje ima Marija še vedno do nas. Z brezkončno ljubeznijo, katero goji do Boga, združuje ob jednem iskreno materinsko ljubezen do nas ljudi. Popolno strinjanje njene volje z voljo nebeškega Očeta ji dodeljuje dušn« moč, kakeršne nismo še videli pri nobeni materi. Velikodušneje nego Abraham je darovala, dasi ji je krvavelo srce, svojega Sina na križu v spravo grešnega človeštva. Priznati moramo s svetim Bona-v en turo, da je ljubezen Marijina do nas ljudi slika in odtis ljubezni nebeškega Očeta do nas in zato vzkliknemo s tem svetnikom: »Tako je Marija ljubila ljudi, da je dala svojega edinega Sina za nas v smrt." Ker Marija tako nas ljubi, moramo ji ljubezen povračevati z ljubeznijo. Kaj naj torej storimo? Marija drugega ne želi od nas, nego da izpolnujemo, kar je zapovedal Jezus Krist, ki pravi: »Ljubi Boga iz vsega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje moči, svojega bližnjega pa kakor samega sebe.u Če hočemo srečno živeti in srečno umreti, tedaj si moramo svoje življenje uravnati po božjih zapovedih. Vedno moramo imeti pred očmi svoj zadnji namen, in ta bodi večno življenje po smrti v nebesih. Da pa dosežemo svoj namen, tedaj bodi življenje Jezusovo in Marijino našemu življenju vodilo in ravnilo, saj je rekel Gospod Jezus svojim apostolom: „Dal sem vam vzgled, da tudi vi tako storite, kakor sem jaz vam storil." (Jan. 13, 15.) Seveda marsikdo mi bode oporekal, rekoč: „To je vse lepo in pravo, toda meni tega ni nikakor mogoče izpolnovati, ker sem grešen človek, podvržen mnogim slabostim in težavam." To je jalov, prazen izgovor. Sam priznaš svojo slabost, kar je čisto pravo, a ne obupuj, ponižaj se pred Bogom in zaupaj na njegovo pomoč. Kaj misliš, da so svetniki, kojih vrline občuduješ, postali iz lastne moči in brez truda in težav svetniki? Nikakor ne! Prosili so Boga pomoči, in milost božja jih je krepila v težavnih bojih. Prosi tudi ti Boga milosti, in gotovo dosežeš svoj vzvišeni namen, večno blaženstvo. Da se ti to laglje posreči, ne pozabi Marije. Ona vse zamore pri sveti Trojici, in kot naša Mati rada pomaga svojim otrokom, če jo le prosijo. Kdor pa hoče biti zvest otrok Marijin, mora imeti resno voljo, da uravna svoje življenje po Jezusovem, in potem bode Marija nas rada usli-šala v dušnih in telesnih potrebah. In če bodemo tako živeli do smrti, bodimo prepričani, da bodemo gotovo enkrat svetniki v nebesih, zakaj kdor Marijo časti, se gotovo izveliča. Zato častimo Marijo, Mater božjo, častimo mogočno Gospo, in kličimo jo na pomoč s prepri-ranjem, rekoč: „Verujem, verujem, ve-čujem, o Marija, čista devica, v tvoje božje materinstvo. Mogočna Gospa, bodi moja dobra .Mati, bodi pri svojem Sinu Jezusu moja zaščitnica. Moja pot skozi to dolino solza bodi „po Tebi. Marija, k Jezusu." .1. M Razgled po domovini Iz trnovske župnije na Notranjskem. Za našo župnijo so bdi 2. 3. in 4 tega mesca dnevi veselja in radosti, ker smo imeli v svoji sredi preblagega nadpastirja, presvetlega knezškof* Antona Bona-ven t uro, kateri se je prvi dan ob 4 uri pripeljal v Trnovo.. Ne bom opisoval na široko sprejema in svetih obredov, ker ti se vrše povsod enako, le nekaj hočem omeniti. Presvetlemu je šlo naproti nekoliko mladeniče v na konjih in pred Trnovim so občinski zastopi prisrčno pozdravili knezškofa. V Trnovem so ga čakale samostanske deklice, šolarice in gojenke. Belooblečena deklica ga je pozdravila v pesmici ter mu poklonila šopek svežih cvetlic. Ginjeni so bili navzoči, ko je dekletce z živo besedo govorilo: .Prišel je oče med sinove, ovčicam prišel je pastir; prinesel rajske nam darove, nebeški blagoslov in mir." Po blagoslovu z Najsvetejšim se je knezškof podal v deško šolo. kjer so se mu gospodje učitelji in gdč. učiteljice spoštljivo poklonili. Poslušal je pazljivo izpraševanje iz krščanskega nauka v vseh štirih razredih, nagovoril dečke ter jih obdaroval s podobicami. — Drugega dne je presvetli izpovedoval, opravil sveto daritev, govoril z leče ter opravil na pokopališču molitve za naše drage ranjke. Birmanih otrok je bilo blizo 800. Ljudstva, katero se je udeležilo lepih slovesnosti, je bilo sila mnogo, cerkev prenapolnjena. Posebno globok vtis je na župljane Trnovske naredil prelep govor apostolskega našega Škofa. Nikdar ne bo ljudstvo pozabilo gorečih besed."^katere je slišalo iz ust svojega nadpastirja. — Popoludne se je odpeljal knezškof v kuracijo Harijsko, kjer si je ogledal lepo cerkev in poslušal izpraševanje dečkov, katerim je učitelj domači gospod kurat Ivan Pfajfar Mudilo se je knezškofu, ker je hitel še tisto popoludne v Poštenje, da ogleda tudi tam cerkev in šolo. Žal, da je Postenjska duhovnija in zala cerkev sv. Antona Padovanskega že dvajset let brez duhovnika. V Ha-rijah in tudi v Postenjah je ljudstvo slovesno sprejelo ljubljenega svojega škcfa. Dolgo, dolgo se bojo ljudje spominjali tega veselega dne. — V četrtek ob 7. uri je presvitli opravil sveto mašo v kapelici naših ča-stitih ubogih šolskih sester „de Notre Dame " Poav. maši so bili otroci izprašani iz veronauka. Deklice vseh petih razredov so prav dobro odgovarjale. Po izpraševanju so se zbrale vse gojenke v veliki sobani ter so prevzvišenega z lepimi govori in z ubranim petjem proslavljale Podale so mu krasen šop svežih cvetlic. Vidno ginjen se je knezškof zahvalil v lepem govoru, vzpodbujal gojenke k čednostnemu življenju in k hvaležnosti do vrlih sester redovnic, katere se neumorno trudijo, da se deklice vzorno krščansko vzgajajo in poučujejo Samostan je bil slovesnosti primerno okinčan z zastavami, zelenjem in slavo lokom. — Popoludne ob 3. uri nas je presvetli gosp. knezškof zapustil, ter se odpeljal čez Globovnik proti Knežaku. Naše ljudstvo se pa še vedno pogovarja o lepih slovesnostih, o prijaznosti, ljubeznivosti, gorečnosti našegajDadcasUrja. Bog daj, da bi besede, katere so^THJudjeglobcko v srce vtisnili, sad obrodile ; da bi sedaj v dejanju izpolnovali lepe nauke, katere so tako pazljivo poslušali. Bog povrni tisočkrat neumorno gorečnost za blagor vernikov pre-svitlemu škofu, ter nam ga ohrani premnoga leta. Janez liilc. Razgled po svetu. Italija. Vsak premišljen človek bo rekel, da zamore priti Italija do nekdanje slave in blagostanja jedino le, ako se spravi s papežem, ako podeli kato likom zahtevane pravice. In prav tako je vsem znano, da namestnik Kristusov želi mir in srečo vsem narodom in vsem državam, ali odjenjati ne more od svojih nedotakljivih pravic. Kako slabo pa umeva laška vlada svoje stališče, kako malo poznajo ljudski zastopniki svojo nalogo, pokazali so zlasti zadnji dogodki. Nedavno se je na shodu liberalcev v Milanu izrazil zagrizeni poslanec Panzacchi o papežu kot o začetniku protipostavnih in protikrščanskih napadov na vlado a katolike je nazival rušilce javnega miru in sovražnike domovine. In Crispi se je pred nekaj časom ustil v Florenci, da zasledujejo in se protivijo edinosti države le anarhisti in klerikalci. Človek, ki to bere. vprašal se bo nehote, zakaj toli obsoja in natolcuje katolike laški liberalizem. Odgovor je lahek in priprost. Prvi in glavni uzrok je gorka in plemenita ljubezen, ki veže katolike na papeža in ki jo hočejo pokazati tudi dejanstveno. Da bi oni krušili moč države, je pogreta fraza, je očitna laž; oni le pobijajo in bodo vedno pobijali protipapeške tendence, kar jim veleva čista vest in zdrav razum. Katoliki rade volje dado kralja kar je kraljevega, a nočejo in ne morejo opustiti, kar gre Bogu in Njegovemu namestniku na zemlji. Zgodovina nas uči, da se je že marsikateri vladar boril s papežem, a sr9čen ni prišel iz te borbe nihče Nasprotje s sv. Stolico je torej nevarno in škodljivo državi; seveda liberalci in prostozidarji ne mislijo dosti na korist in blagostanje države, vodi jih le strast in sovraštvo do vere. Udari pastirja in ovce se bedo razkropile, kako dobro poznajo naši nasprotniki ta evangeljski izrek. Brezverski časniki udrihajo, kolikor se le da po škofih, sedanji minister bogočastja —^-Rcoatozidar Fjnocchiato AniiJe pa jim h^če^celo odV3etivvl^dno palačo. Ko si udaril pastirja, organizuj brezverstvo mea zbeganim ljudstvom Sramoti naj se pred vsim častita duhovščina, da izgubi Čim preje dobro ime in zaupanje od strani vernikov. ,Natolcuite, natol-cujte", dejal je že svoje dni Bousseau. . biez vspeha ne be.* A posluževati se je trebirSe drugih sredstev: civilni zakon, kakor je bil sedaj vpeljan na Laškem, ne zadostuje več. Treba je bilo predložiti zbornici nov zakon, ki določa globo 100—2000 lir onemu, ki bi se poročil prej pred župnikom kakor pred županom. Zasebne šole jim ne dišijo, ker so ponajveč v rokah duhovnikov in vlada jih hoče podržaviti. Ljudem, ki so znali slepiti in vnemati ljudstvo za prekucijo se pa stavijo veličastni spomeniki. Lahko bi govorili še dalje o neštetih krivicah, a zadostuj. Čudež bi se moral zgoditi, ako bi bilo drugače. Saj pravi slovenski narodni pregovor: .kakor se nagne drevo v mladosti, tako bo raslo v starosti." Italija je podala takoj ob svojem porodu roke brezvestnim in brezverskim možem. Garibaldi, Cavour, Manzini — s.jžralieia Viktor Emanuelom na"~čeiu, evo~vammože, ki so vodili narod; vsi so boljjUi manj sovražili cerkev in njenega poglavarja Iijnrlstvn se. fift spominja, kako so je nekdaj klicali v „boj za svobodo", ali danes toži, da so je pahnili v pravo suž-nost. Slabo drevo ne more obroditi dobrih sadov, pravi sv. Pismo. Mož, ki so se oslavili pri zjedinjenju Italije, ni mogoče sedaj pokazati v pravem svitu, ker je še dokaj virov prikritih. A pozni zgodovinar, ki bo sodil nepristransko o dogodkih, ne bo se baš izrazil o njih prepovoljno. Tur in — Bogodov Josip Lehen. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec aprilj 1899. (Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Bonifacijeva družba. Kakor so skriti v morski globini dragoceni bi-serji, tako ima tudi vsak katoliški kristijan v svojem srcu neprecenljiv zaklad: sveto katoliško vero. Temu zakladu veljajo pesnikove besede: >0 kaj je blišč zlata in biserov, Kateri krasijo posvetne kralje!« „Na tem svetu ni večjega bogastva," pravi sv. Avguštin, „ni večjega zaklada, večje časti in večjega premoženja, kakor je katoliška vera." — Iz tega sledi, da si skoro ne moremo misliti večje ljubezni, kakor skrbeti in po močeh delovati na to, da postanejo deležni te dobrote in jo ohranijo tudi drugi. Krščanstvo si je bilo že od nekdaj v svesti te svoje naloge. Vedno so odhajali pogumni, svetega ognja prešinjeni možje preko morja, da poneso med pagane sveto evangeliie. Cerkev je storila tudi vselej svojo dolžnost, da ohrani vero v že krščanskih deželah. Neprecenljivih zaslug v tem oziru si je pridobila (zlasti po nemških deželah) Bonifacijevadružba. Ta družba se je ustanovila leta 1849. Takrat so spoznali katoličani prvikrat, v koliki stiski in potrebi žive njihovi verski bratje, raztreseni med protestanti. — Iz katoliških krajev je odhajalo neštevilno ubogih družin v protestanske pokrajine, da dobe v tamošnjih tovarnah, rudnikih in tudi na kmetih dela — in da si prislužijo vsakdanji kruh. Niso pa imeli tam nobenega dušnega pastirja, in ob nedeljah so morali hoditi ure daleč, da so mogli biti pri sv. maši in pridigi. Na drugih krajih je živel sredi drugovercev še ostanek katoliških prebivalcev, majhna katoliška občina, ki je zvesto vstrajala v katoliški veri; toda v kakem stanju so bile njihove cerkve in kapele! Večkrat je bil kraj za praznovanje sv. skrivnostij navadna tesna soba v kaki protestantski v gostilni, ali bivši hlev ali skedenj. — Žalostne posledice takih razmer so jasne. Kjer ni katoliškega bogoslužja in sv. zakramentov, tam se ne da govoriti o cvetočem verskem življenju. Da, kakor ugasne svetilka brez olja, tako ugasne pri mnogih sčasoma tudi luč sv. vere; za gorečnostjo pride mlačnost, za mlačnostjo hladnost, za hladnostjo pa pri prvi priliki — odpad. Najbolj obžalovanja vredno pa je, da mora v takih krajih večina katoliških otrok hoditi v protestantske šole, kjer se vzgoje v protestantski veri, vzrastejo, stopijo v zakon in vzrede protestantske otroke. Ko so se pri 3. občnem zboru nemških katoliški društev 1. 1849 v Regensburgu razgovarjali o teh razmerah, sklenil je plemeniti grof Josip Stolberški, da bode skušal tej bedi opomoči, kolikor je v njegovem področji. Pozval se je do blago-mislečih mož svetnega in duhovskega stanu in ustanovil Bonifacijevo družbo. Ta družba ima namen, pomagati z molitvami in denarnimi podporami tistim katoličanom, ki žive v protestantskih deželalTmnErajihr^da dobe katoliške cerkvčfliTSoIe. !£3or~TiioČe biti ud te družbe, moli vsak dan jeden „Oče naš", „Češčeno Marijo", s pristavkom: »sveti Bonifacij prosi za nas," in za vsak mesec prostovoljen, dar se vselej z veseljem sprejme. Vsi udje so deležni raznih odpustkov, katere je podelila sv. stolica za pospeševanje tega Bogu všečnega dejanja. Letos slavi Bonifacijeva družba že 5 0. leto svojega obstanka. Iz otroka, ki jo stopil slab in nezmožen v življenje, je vzrastel pri skrbni in ljubeči oskrbi blagih duš mož, ki je že pri marsikaterem težkem delu pokazal svojo moč ter dosegel že mnogo in veliko. To pričajo številne misijonske postaje in šole, katere je utemeljil. Toliko tisoč otrok iz čisto katoliških ali tudi mešanih zakonov, ki bi bili sicer za našo sv. vero izgubljeni, vživa vsled njegovega delovanja, veliko dobroto, da dihajo v sč že od prve mladosti nepokvarjeno kato- liško življenje in da morejo vzrasti v vrle in zveste sinove in hčere svoje cerkve. V premnogih krajih so se zbrali že skoro izgubljeni katoličani zopet okrog svojih pastirjev in ustvarili majhne družbe, med katerimi se razvija sveže, krepko življenje. Na več mestih se dvigajo sedaj lepe in velike cerkve, kjer so bile prej siromašne, Boga resnično nedostojne molitvenice. Samo jeden primer: Leta 1859 se je zbralo v Eisleben, rojstnem kraju Lutrovem, prvič majhno število katoličanov v najetem prostoru (bivšem konjskem hlevu) in (i let pozneje, ko so jim ta prostor zopet vzeli, v neki na pol podrti jahalnici, da se udeleže sv. maše. Leta 186G pa ugledam sredi mesta krasno, v gotiškem slogu sezidano cerkev, večen spomenik krščanski ljubezni in požrtvovalnosti. Kakor nam kaže zadnji izkaz o dohodkih in strokih Bonifacijeve družbe od septembra 1893, izdala je do konca leta 1897 za cerkve in šole v protestantskih krajih 14,186.197 goldinarjev. Četudi so ti vspehi in številke vesele, vendar bi bilo povsem nepravilno, ako bi kdo mislil, da v bodoče Bonifacijeva družba ni več potrebna. Še vedno ni malenkostno število dušnih pastirjev v nobenem razmerju s številom vernikov, ki pogrešajo duhovnikov. Še vedno je že samo na Nemškem 56 009 katoliških otrok, ki so prisiljeni da hodijo v protestantske učilnice, ker nimajo katoliških. — Da, Bonifacijeva družba je celo od leta do leta bolj potrebna. Kajti naraščanje raznih verskih ločin, množenje velikih mest s tolikimi nevarnostmi za uboge katoličane, naseljevanje katoličanov po protestantskih krajih, — vse to je zlasti na Nemškem na dnevnem redu. Bk> n i fac i je v a družba pa ne delu^esamo__v Nemčjji. ♦•■ftnivftč t. n d i pc druži h ra z n ovmiHTJ e ž e la h, kakor v Švici, na Danskem, v^Ro^sJii Xn Hejijiu^o^ujji. Vrh tega so nastala huda nasprotstva od strani protestantov, ki so ustanovili v ta namen G ustav-Adolfovo družbo. Ta družba je protestanto u isto, kar je katoličanom Bonifacijeva družba in zadnje-leto je napravila 48 cerkva in kapel. 6 župnišč, 10 šol, 3 posvečevalnice in 1 občinsko hišo, začela pa je zidati letos 27 cerkva, 3 šole. 1 posvečevalnico in 1 zavod za pohabljence. To goreče delovanje protestantov za brate, živeče med katoličani, zasluži priznanje, in mi jim tega ne zavidamo. Toda to uprav resno vzpodbuja nas, katoličane, da poskrbimo s podvojeno gorečnostjo za svoje sovernike. „ Bodočnost in osoda družbe sv^BonifatCija," je rekel nekoč paderbornski dr. 'T^^pHnT^je^ tudL bodočnost in osoda katoliške vere na Nemškem." To se pravi: kolikor podpiramo družbo sv. Bonifacija, toliko pospešujemo tudi katoliško vsro na Nemškem sploh. A pospešujemo jo tudi po slovanskih krajih. Vsaka molitev in vsak dar za Bonifacijevo družbo je semensko zrno, ki pripomore k spomladi katoliške vere v Nemčiji in med našiny brati. Ako bi hoteli opustiti Bonifacijevo^družbo, I5tt0 TiPtb prav toliko, kakor če bi hoteli žrtvovati katoliško vero na Nemškem — prostetantizmu in neveri. Čim bolj ljubimo svojo Cerkev, tem bolj se moramo tudi potruditi, da se nesrečna razpoka, ki se je odprla pred 300 leti na Nemškem, še bolj ne razširi in da ne ostane za vedno. Da, čim bolj protestantizem v sedanji svoji podobi razpada in se vedno bolj od-ločuje od krščanstva — premnogo protestantskih pa- Storjev nič več ne Vfmjft glavni lrrafonabi j^nh-v božanstvo Kristovo! — tem bolj moramo mi za-državati njegov pogubni upliv in ga odvračevati od posameznih katoličanov in še bolj od celih katoliških pokrajin Vsakdo, ki ima orlprto oko za potrebe sv. cerkve, mora torej priznati, da zlasti nemški katoličani za sedaj nimajo nrbene važnejše naloge, kakor da skrbe za verske potrebe med protestanti živečih katoličanov; še več: nameni Bonifacijeve družbe trebajo, da se zanjo zanimajo sploh vsi katoličani. Zlasti za avstrijske katoličane bi bilo razširjanje in podpiranje Bonifacijeve družbe najboljši odgovor na pogubno gibanje nProč od Kima", katero pj)d pi_h u | e j o v prvi vrsti dandanes nemški protestanski krogi Mi vsi se moramo tudi hvaležno oddolžiti Bogu za milost prave vere Kaj bi se z nami zgodilo, ko bi ne bili prišli iz daljnih dežela blagovestniki in ne oznanjevali z neizrečeeim trudom sv. vere. ko so naši predniki tavali še po teraoti nevere in prinašali darove nezmiselnim Bogovom. Enaka osoda v tem je Slovanom kot Nemcem In, ali bi mi danes mogli pokazati svojo hvaležnost na bolji način, kakor če pošiljamo svoje molitve in mile darove onim, ki so naše pomoči tako zelo potrebni? Vsem udom molitvenega apostoljstva mora biti slednjič Bonifacijeva družba mnogo dražja, ker odpira gorečnosti tako širno, nad^polno polje. Na našo priprošnjo bede nebeško srce Jezusovo v svoji ljubezni pripomoglo, da zopet bujno vzcvete sveta cerkev tam. ker jej hočejo udušiti koren in kal. N. b) Posebni nameni: 12.» Sv. Pankrac1). Dejanje sv. Delinstva Obvarovanje učeče se m'adine pred zapeljevanjem Kazposajeni otro« i. iS.) Sv. ServaclJ. Prenovljenje rnličnih krščanskih občin p«» vpeljanji bratovščine sna Jezasovega Da bi se odpravile vse bolesti, ki ovirajo izvrševanje poklica. Posli. 14.; Sv. Bonifacij, mnftenik- Skesana povrnitev odpadlih v nan^je sv. katoliške cerkve. Nepokvarjeni hlapci in dekle med slabo dru/ bo. 15.) Sv. Izidor. Poljedelske potrebe in zadeve Varstvo poštenih družin preti oderuStvu. Šole in izgojevalisča. • Sv. Ivan Nepomak. Obrekovani duhovniki in redovniki. Razsvetljenje in pomoč spovednikom. Več duSnopastirskih zadev. I«.; Sv. Paikal. Sprava za vnebovpijoče pregrehe. Neko važno podjetje. Nesrečni mešani zakoni IS.) Sv. VenanclJ. Družba sv. Petra Klaverja za Afriko. Nepotrebni strah pred ljudmi. Na duhu in na živcih bolni. y. Raznoterosti. Naznanilo slovenskim romarjem. V Clausetto na Benečanskem je sloveča božja pot sv. Krvi, kjer se vrši vsako leto glavni shod šesto nedeljo po veliki noči. Tudi slovenski romarji pohajajo v ta kraj, pa zaradi laščine ne morejo opraviti svoje pobožnosti, kakor bi jo radi. Zato jim naznanjamo, da hodo dobili omenjeni dan <14. maja) ondi slovenskega duhovnika, ki jim radovoljno postreže v dušnih zadevah. J. L. Majev sneg. Petek, 5. majnika, je pobelil po Ljubljani sneg tako, da so bile saboto, 0. t. m., jutro bele še vse ljubljanske strehe. Čudno pa, da je od Kranja gori nalet&val le med dežjem. A Bog bodi zahvaljen — ta__pomladni__sneg ni učinil nikake Škode. Previdnost božja. Skoro bi človek naslednjega ne verjel, da ne bi tega povedale priče, ki so videle z lastnimi očmi: Pred štirideset leti so sklenili, pri nekem gradu na Bavarskem tik stoječi, starodavni stolp podreti. Zidar je že piezal v višino in prispel prav do vrha, da bi pripravil vse potrebno. Kar mu noga spodrsne, in predno se zave, ga že vidijo spodaj stoječi ljudje strmoglaviti v brezdanji propad pod gradom Tpda božje^ oko bdelo nad nesrečnikom. Kaj se zgodi! V trenotku _padca_vzletjJiz_sk:aloyia pod gradom orel nenavadne velikosti, ot^t^gaorla zadene padajoči zig^^rč^vitql|eja ql^nevsm?tni sili. in tako sta se pogreznila oba vghfoino. Orel, ki je bil spodaj, se je ves razbil, zidar pa na njem se je le nekoliko pretresel. J. Listek. Premilostni g. knezškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič je obiskoval od sabote 22. aprilja do sabote 6. majnika župnije in duhovnije v postojinskem in trnovskem dekanatu. Redno je prišel v župnijo popoludne ob štirih, obiskal najprej cerkev, potem šolo, kjer je povsod obdaril vse učence z lepimi podobicami ter jih bodril k čednostnemu življenju. Drugo jutro je hodil ob petih v izpovednico in izpovedoval hlizu do devete ure. ko je bil slovesen vhod v cerkev, sv. maša in pridiga, ki je trajala po eno uro. Po pridigi je Premilostni delil zakrament sv. birme. Prejelo )e zakrament sv. birme v Postojini 337, v Slavini 522, v Hrenovicah 228. v Senožečah 211, v Vremah 176, v Suhoriji 102. v K^šani 320. v Nadanjem Selu 159, na Premu 194. v Trnovem 739. v Knežaku 253, v Zagorju 251, skupaj 3472 otrok. — Za 13. majnika določena birma v Sostrem radi neke ovire za sedaj odpade. Delila se pa bo sv. birma pri Mariji Devici v Polju nedeljo 14 majnika, na Ježici 15 majnika, v Šmartinem pod Šmarno goro 1«. majnika, v Preski 17. majnika, na Sori 18. majnika in v Planini 19. majnika. Po binkoštih bo sv. birma pri sv. Katarini v torek 23. majnika, na^ Brezovici 25. majnika, v Tomišlju 29. majnika, v Želimljah 30. majnika in v Rudniku 31. majnika. Infulovani dekan stolnemu kapitelju v Ljubljani je postal prečastiti gT^ndrej Z a m e j i c K sv. Joštu nad Kranjem pride začasno čast. g. Fran Finžigar, idrijski kapelan. Dobrotni darovi. Zn misijonsko h»■*» r M a Ida udu pri Brikstnn: Žapnik v pokoj i veleč, g Baltazar Bartol, 5 gld. Za cerker sr. Jožefa v Pri jed o ru: Gosp. Ivan Raščič, učitelj v Čepovanu 1 gld. Za kruhe sv. Antona : K. S. 30 kr. Odgovorni urednik Tomo Znpan. Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.