i ,
Per 2015/2009
II
H
10030711	C0BI55 ©
kia
r’'»JW»»lo5urpr/i
www,
tWšSBlCAlM8i!l°iiwišričenler KMAG d.il..KRnMBfflK. Ul. Vin>a Vodopivca 8, <0 05/ 333-03-03)
fiBaasagaii^BfL^agam
je zgornjevipavski časnik

■
Ajdovščina • januar 2009 • številka 74 • 8000 izvodov • cena 0,00 €
Ali nam iz zimske pravljice
Recesija realnosti
Onega dne sem v enem od nakupovalnih središč v Ajdovščini sredi dopoldneva srečal znanko: »Dopust?« »Ne, recesija!« mi odvrne. Ha, spet ta magična beseda, tako zlovešča in kruta, ki pomeni izgubo službe delojemalcu, delodajalcu izgubo posla, ki predstavlja skrajševanje delavnika in posledično še večjo sušo v denarnicah. Zdi pa se mi, da to besedo (ne kot pojem) v naš vsakdan vstavljamo s preveliko lahkotnostjo, tudi kot poceni mašilo za vsako priložnost, in še huje, da jo uporabljamo za špansko steno našim zablodam.
Ves svet se pred našimi očmi odvija, vrtoglavo hitro in tudi svetovni vsevedi sprotno bruhajo dobrodušne nasvete za lažje krmarjenje skozi turbulence recesije. Ponujajo že knjige. Razložijo nam, da vse pa res ni tako črno, daje vsaka nesreča nekomu sreča. Da naj krizo jemljemo kot izziv, kot svojo življenjsko priložnost, le pravo dejavnost si moramo omisliti zdaj, ko so nepremičnine cenejše in delovna sila tudi, pa še izbira je velika, le vizijo je treba imeti, pogum, srčnost ...
Moji znanki krilatica o recesiji kot priložnosti ni napolnila želodčka, niti nakupovalne košarice. Tisti z vizijo, korajžo, tisti ta podjetni in bolj sposobni (pa magari biti ob pravem času na pravem mestu) so svoje sanje že izživeli ob kakšni prejšnji priložnosti. Recesijo naj bi zdaj izkoristili samo še za odstranjevanje rje, balasta, da se bodo očiščeni, sloki in vitki, lažje spopadli z izzivi nove tehnološke revolucije.
In če je lastnik kapitala z recesijo na ustih odtegnil zaposlenim božičnico, ni pa se odpovedal silvestrovanju na katerem od eksotičnih koščkov sveta, mu gre kaj očitati? Sam sem sicer tudi čez praznike, kot že nekaj let zapored, trdo delal v grajskem obzidju - ki je po svoje tudi eksotičen košček sveta, dejstvo pa je, da smo se iz kapitalizma skozi socializem vrnili v kapitalizem. Zavestno in' skorajda nepreklicno.
Žal nam zmanjkuje časa, da bi mu prilepili vsaj malce človeškega obraza iz tistih še 'tovariških' časov.
Nekaterim se recesija pač dogaja bolj pogosto.
Mitja Tripkovič
prinašajo
kralji
in kraljica ključ za izhod iz krize?
stran 7
m
■SJ *
\ n
»'4
Iz src
.4
i
prihaja glasni spev!
stran 13
g o spod a rstvo
Razvojna agencija ROD v vlogi regionalne razvojne agencije
Koncept regionalnega razvoja v Sloveniji, razvojne institucije in vrste razvojnih spodbud opredeljuje Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in njegovi podzakonski akti, vendar pa je njegovo uresničevanje odvisno predvsem od razvojne naravnanosti posamezne regije. Na nivoju naše države je 12 statističnih regij. Že samo ime pove, da ne gre za upravne regije, temveč za delitev, ki je nenazadnje pomembna tudi zaradi določanja stopnje razvitosti posameznih območij v naši državi, kar posledično vpliva na razdeljevanje državnih in evropskih finančnih razvojnih spodbud.
Vseh 12 regionalnih razvojnih agencij v državi igra na tem področju pomembno vlogo, saj predstavlja ključno podporno okolje posameznim regijam oziroma občinam v posameznih regijah.
Organi opravljanja razvojnih funkcij v Goriški statistični regiji so :
-	Svet regije: člani so župani vseh 13 občin Severne Primorske,
-	Regionalni razvojni svet: člani so občine, gospodarstvo, strokovne in nevladne organizacije in
-	Odbori Regionalnega razvojnega sveta .
Za izvajanje splošnih razvojno - pospeševalnih
nalog v regiji in zagotavljanje strokovne, tehnične in administrativne podpore za delovanje Sveta regije in Regionalnega razvojnega sveta skrbita Severnoprimorska mrežna regionalna razvojna agencija (MRRA) in Kolegij direktorjev MRRA.
Razvojna agencija ROD je z letom 2009 prešla v drugo leto vodenja Severnoprimorske mrežne regionalne razvojne agencije. Ta deluje kot mreža štirih lokalnih razvojnih agencij,
v katero so vključene naslednje razvojne agencije:
-	Razvojna agencija ROD iz Ajdovščine,
-	RRA severne Primorske d.o.o. Nova Gorica,
-	PRC Kobarid - Posoški razvojni center Kobarid,
-	IGRA d.o.o. Idrija - Idrijsko - Cerkljanska razvojna agencija d.o.o. Idrija.
Agencije so med seboj enakopravne in delujejo na principu projektnega sodelovanja in mrežnega vodenja, kar pomeni, da si izmenjujejo vodenje vsaki dve leti.
Vsaka izmed agencij pa je stalno zadolžena za koordiniranje enega izmed področij izvajanja regionalnega razvojnega programa:
-	podeželje - Razvojna agencija ROD,
-	človeški viri in Sklad dela - Posoški razvojni center (PRC),
-	okolje, prostor in infrastruktura - Idrijsko -Cerkljanska razvojna agencija (ICRA),
-	gospodarstvo in turizem - RRA Severne Primorske,
Vsakoletni program dela Severnoprimorske mrežne regionalne razvojne agencije zajema tri
glavna področja:
-	informiranje, programiranje, usklajevanje in izvajanje skupnih regionalnih nalog, spremljanje in poročanje o izvajanju regionalnega razvojnega programa, administrativne in strokovne naloge pri pripravi in izvedbi regionalnih projektov, promocijo regije in strokovno podporo delovanju Svetu regije in Regionalnemu razvojnemu svetu,
-	priprava Izvedbenega načrta RRP za posamezno obdobje in
-	naloge prijave projektov na javni/e razpis/e Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«.
Med vsemi dvanajstimi statističnimi regijami spada Goriška po razvitosti na četrto mesto.
Iz vira Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 -2013, razvojne prioritete Razvoj regij - prednostna usmeritev Regionalni razvojni programi
ji za celotno obdobje pripada 40 mio EUR nepovratnih sredstev, kar znaša 6,8 % vseh sredstev.
Sredstva se črpajo na podlagi javnih razpisov, kijih predvidoma vsako leto objavlja Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Prioritetna vsebinska področja, na katera se morajo nanašati regionalni projekti, so lahko naslednja:
-	Ekonomska in izobraževalna infrastruktura (mreža regijskih inkubatorjev in mreže poslov-
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD'
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
■	Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina » Vavčerski sistem svetovanja
■	Informacije o domačih in tujih javnih razpisi!!
* Informacije o nacionalnih in evropskih razvojnih programih ter finančnih spodbudah .
■	Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske (Goričke statistične regije)
nih con regionalnega pomena, regionalna višješolska središča),
-	Prometna infrastruktura,
-	Okoljska infrastruktura,
-	Razvoj urbanih območij,
-	Javna infrastruktura v območjih s posebnimi naravovarstvenimi režimi in v turističnih območjih,
-	Socialna infrastruktura.
V doslej objavljenih štirih javnih razpisih je Goriški statistični regiji pripadalo 21,87 mio EUR. Povečini so občine na te javne razpise kandidirale s projekti, ki se nanašajo na prometno in okoljsko infrastrukturo, v manjši meri pa tudi na ekonomsko in izobraževalno infrastrukturo.
Za dodatne informacije o delovanje regije in o možnostih pridobitve nepovratnih sredstev za izvedbo različnih projektov nas lahko pokličete, nam pošljete sporočilo po elektronski pošti ali pa nas obiščete. Zaradi boljše organiziranosti dela je smotrno, da se prej najavite Razvojna agencija ROD
Okolje je naše ogledalo
V pomladnih mesecih pripravljamo ocenjevanje urejenosti oziroma čistosti zbiralnic komunalnih odpadkov po krajevnih skupnostih v Občini Ajdovščina in Občini Vipava.
Z^Vcenjevali bomo tipske zbiralnice, v katerih V^/so nameščeni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov in zabojniki za ostanke komunalnih odpadkov. Doslej je v obeh občinah zgrajenih 44 takšnih zbiralnic.
Med zbiralnicami, kjer se zbirajo poleg ločenih frakcij tudi ostanki komunalnih odpadkov, opažamo velike razlike v urejenosti zbiralnic in s tem odnos in odgovornost uporabnikov do urejenega okolja.
Vreče z odpadki nekateri enostavno odvržejo že na vhodu zbiralnice.
V zbiralnicah se pojavljajo tudi na tla odvrženi odpadki, ki tja ne sodijo - kosovni odpadki, avtomobilske gume, baterije, velike količine zelenega odreza...
Takšni odpadki sodijo v posebej organizirane zbiralne akcije oziroma v Zbirni center.
Nasprotno pa je precej zbiralnic, ki so vzorno vzdrževane in kažejo na to, da uporabnikom ni vseeno, v kakšen prostor prinašajo odpadke.
Odlaganje odpadkov v zabojnike, zapiranje
pokrovov zabojnikov, upoštevanje, da zbiralnice niso namenjene zbiranju kosovnih odpadkov..., vse to pripomore k urejenemu videzu zbiralnice in s tem tudi kraja.
Hkrati je ta videz naše ogledalo, saj pokaže našo kulturo in odnos do okolja v katerem bivamo.
Ocenjevanje zbiralnic bo opravljala komisija, ki jo bodo predstavljali člani iz:
•	Občine Ajdovščina
•	Občine Vipava
•	eko šole
•	KSD d.o.o. Ajdovščina
Zbiralnice bomo ocenjevali mesečno, na obdobje treh mesecev pa bomo skupaj s slikovnim gradivom objavili:
•	dve urejeni zbiralnici
•	dve neurejeni zbiralnici
Izmed krajevnih skupnosti ali stanovanjskih sosesk, ki bodo imele najbolj urejene zbiralnice, bomo konec leta izžrebali tri in jih nagradili-.
Skupaj poskrbimo za naše okolje.
KSD d.o.o. Ajdovščin
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA



Mobitel
Mobitel
&
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES
@

- sklepanje novih naročnin -- podaljšanje naročnin-
ugodno kupite nov akcijski GSM telefon
AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTER
Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580
So jo hoteli Italijani popihati po francosko?
Ajdovščina; januarja 2009 Ker številni podjetniki in obrtniki iz Vipavske dol; ki so kot podizvajalci italijanskega konzorcija Vidoni & Oberosler sodelovali gradnji predorov v Rebernicah, niso dobili poplačanega svojega dela, so se ^ pomoč obrnili na ajdovsko Območno obrtno - podjetniško zbornico. S pereči problemom, ki zaradi neplačil ogroža nadaljnji obstoj kar nekaj podjetnikov zbornica najprej na tiskovni konferenci seznanila javnost, potem pa od Darsa k<^ investitorja zahtevala ustrezne ukrepe.
T^irme Vidoni s.p.a., Podružnica Podnanos, liko časa bi bil naš davčni sistem še vzdržen če F Vidoni & Oberosler d.o.o. Nova Gorica bi se vsa upniška podjetja odzivala na nep]a^jja in Oberosler Cav. Pietro s.p.a., Podružnica z neporavnavanjem svojih obveznosti, na primer Podnanos, dolgujejo svojim podizvajalcem, ki davčnih obveznosti do države!« so člani ajdovske zbornice, najmanj pol milijona Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec ' evrov. V pismu, ki so ga poslali Družbi za avto- nato zatrdil, da italijanskim izvajalcem za opra ceste v Republiki Sloveniji, so postavili zahtevo, vljeno delo redno plačujejo in da je od celotne da Dars pri teh izvajalskih podjetjih nemudo- pogodbene vrednosti za oba predora (Barnica in ma doseže poplačilo vseh zapadlih obveznosti Tabor) ostalo za plačilo še pet milijonov evrov do podizvajalcev. V kolikor se to ne bi zgodilo Prvi mož Darsa je tudi obljubil, da bodo proučili do 16. januarja, pa Območna obrtno - podjetiška možnost direktnega poplačila prizadetim obrtni zbornica Ajdovščina v imenu obrtnikov in pod- kom in podjetnikom, zato naj zbornica zbere vso jetnikov zahteva, da se Družba za avtoceste v potrebno dokumentacijo, ki dokazuje resničnost Republiki Sloveniji do 20. janurja pisno zaveže, upravičenost in nespornost terjatev, da bo iz odprtih obveznosti, ki jih ima do ita- Z vsem tem so se predstavniki zbornice 21 ja-lijanskih podjetij, direktno in najprej poravnala nuarja podali v metropolo, kjer pa jih je čakalo obveznosti do domačih podizvajalcev.	novo neprijetno presenečenje: »Izvedeli smo da
Do predvidenega roka domači obrtniki in pod- skupno podjetje Vidoni & Oberosler d.o.o. s sojetniki, ki so se za pomoč obrnili na zbornico, od dežem v Novi Gorici sploh nima pogodbenega
dolžniških podjetij niso prejeli nobenih plačil, razmerja z Darsom. Menimo, da so bili naši pod-
Nasprotno, Giuliano Vidoni je v intervjuju za jetniki in obrtniki pri sklepanju poslov zavede-Primorski dnevnik, poplačilo terjatev, kijih ima ni, saj seje ta firma predstavljala kot podjetje ki do svojih podizvajalcev, pogojeval z Darsovim gradi predora v Rebrnicah. Terjatve naših članov plačilom še odprtih obveznosti. Marko Rondič, samo do te družbe presegajo 170.000 evrov,« p0_ sekretar Območne obrtno -podjetniške zbornice jasnjuje sekretar zbornice Rondič in dodaja da je ob tem dejal, da v pogodbah, ki so jih podi- se zbornici javljajo tudi podizvajalci tudi iz dru-zvajalci sklepali z italijanskimi podjetji taka do- gib območji države, ki od italijanskega konzorci-ločba sploh ne obstaja: »Sprašujemo se tudi, ko- ja še niso prejeli plačila.	RL
dogodki
Danilo Turk Vipava
T Tipava, 20. januarja 2009 - Vojašnico v V Vipavi je gostila predsednika države in
v vojašnici
vrhovnega poveljnika oboroženih sil dr. Danila Turka. Šlo je za redni obisk vrhovnega poveljnika v eni od enot Slovenske vojske. Visokega gosta sta z vojaškimi častmi sprejela nova obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič in načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman. Dr. Turk se je s pripadnicami in pripadniki vojske zadržal v krajšem pogovoru, si ogledal muzejsko zbirko in vadbene prostore. Obisk je zaključil na modernem strelišču na Mlakah, ki so ga odprli lani, nakar je vipavsko občino zapustil in si popoldne ogledal še Park vojaške zgodovine v Pivki, kjer seje srečal s predstavniki domoljubnih organizcij.	rl
Minister pod plazom
sreda 28. januar, Lokavec - Minister za okolje in prostor RS Karl Erjavec je obiskal Občino Ajdovščina in si ogledal stanje plazu Slano blato nad Lokavcem.
Filmarji na Policah!
A jdovščina, 24. januarja 2009 - Zavod za zVšport Ajdovščina je sklenil pogodbo s te-
Dolgopoljci
rokave
levizijsko hišo Binca film s.r.l. iz Rima za snemanje filma v prostorih Zavoda za šport. Da gre za veliko televizijsko hišo, priča že sobotno snemanje v prostorih zavoda, kjer so s tovornjaki za transport opreme zavzeli celotno parkirišče, sama spremljevalna ekipa pa je štela več kot petdeset članov. Navdušeni so bili nad zimskim bazenom, ki je bil glavna nit snemanja. Tako se je Zavod za šport predstavil še v drugačni luči in skozi italijanski film promoviral mesto Ajdovščina in športne objekte zavoda. Naslov filma se glasi “Alzati e cammina«, režira ga Alessandro Angelini, v glavni vlogi pa igra Sergio Castelletto.
Primož Sulič
zavihali
Začeli so proti koncu preteklega leta z 'vinskimi stezicami' po hramih v Dolgi Poljani, nato so porušili 'balin plač' na Martinovšu in odšli v novo leto dokaj delavno.
r^\olga Poljana sicer ne spada med vasi, ki bi U se lahko pohvalile z vinsko tradicijo, pa so se predlani vseeno odločili, da pripravijo 'napad' na vinske kleti. Udeležba je bila za prvič dokaj dobra, nabralo se je okrog 80 obiskovalcev. Tudi pred iztekom lanskega leta so zadevo ponovili in neverjetno, že na začetku poti, ki je obiskovalce vodila v pet hramov, so prodali več kot 90 kozarcev - vstopnic. Med posameznimi postajami so se seveda pridružili še novi udeleženci tega »pohajkovanja« po vasi. Za zabavo sta bila vedno na voljo domača frajtonarja in seveda tudi kakšen pevski glas se je našel. Med 'pohodniki'
so bili seveda tudi vaški veljaki, ki jim je mar za dogajanje na vasi in njen razvoj.
Balinarji, ki so dokaj uspešni v občinski ligi, so tarnali zaradi prostorske utesnjenosti, saj za tekmovanja ni dovolj le ena steza. Zedinili so se, da staro balinišče prenovijo in pridobijo še eno stezo. Beseda je dala besedo in nekajletna želja je meso postala tik pred novim letom, ko so porušili stari 'balin plač'. Do izida časopisa Latnik se bo nabralo že kakšnih 700 ur udarniškega dela, pri čemer 20 - im stalnim balinarjem priskočijo na pomoč tudi drugi krajani, kakšno roko pa ponudijo celo krajani iz sosednjih Budanj. Da bo Dolga poljana letos kar veliko gradbišče, je slišati tudi iz občinskih ust, saj naj bi se kmalu začela druga faza kanalizacije in zaključek že nekaj časa stoječe obnove ceste mad Kamenicami in naprej proti središču vasi. Komunalno podjetje je že zgradilo ekološki otok, ki bo v kratkem začel služiti svojemu namenu.
Krajevni praznik Dolge Poljane, ki je predviden za prvi ali drugi vikend v juliju, bo letos prav gotovo v znamenju vsaj ene ali dveh pomembnih pridobitev.
Emil Milan Fras
T)o neposrednem ogledu Minister Erjavec ocenjuje, daje plaz pod nadzorom in naselje ni ogroženo. Gre sicer za enega večjih plazov v Sloveniji, ki se še vedno premika, zato je potrebno sproti določati ukrepe za njegovo stabilizacijo.
Za sanacijo palzu je v proračunu 2009 predvidenih 800.000 evrov, kijih bodo poskušali navkljub načrtovanemu rebalansu obdržati. Eden izmed razlogov za obisk ministra za okolje je bilo tudi dejstvo, da že dlje časa ne deluje komisija za
njegov nadzor. Po mnenju Erjavca bodo tovrstni odbor najboljših strokovnjakov za prave ukrepe pred dokončno sanacijo vzpostavili čimprej.
V Sloveniji sicer grozi kar7 velikih plazov. Od leta 2000 pa je bilo v obnovo vloženih že 8 mi-lionov EUR. Še vsaj toliko bi bilo potrebnih za njihovo dokončno sanacijo. Ker bo znesek težko zagotoviti, bo predlagal podaljšanje veljavnosti Zakona, ki ureja odpravljanje posledic velikih plazov in se izteče leta 2010. Is
Diamantna poroka
V Kruhek na Cesto!
Cesta, 26. januarja 2009 - 'Če dobro in skupaj delamo, bomo tudi krizo lažje prebrodili.' Tako približno bi lahko v enem stavku strnili odprtje nove trgovine podjetja Farna na Cesti, ki kljub poplavi velikih trgovskih sistemov pogumno vztraja pri svoji poslovni usmeritvi.
'V Ta prvi novoletni dan IN sta 83 - letna Jolanda in 82 - letni Just Ušaj iz Plač v krogu najbližjih praznovala prav poseben jubilej. Pred 60 - mi leti je ženin Just na svojo domačijo pripeljal nevesto iz Velikih Žabelj in takrat se je začela njuna skupna življenjska pot. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, tri hčere in sin. Slavljenca se lahko pohvalita tudi s sedmimi vnuki in sedmimi pravnuki. Domači ju zelo radi obiskujejo, saj sta prijetna sogovornika, z bogato zakladnico spominov.
T7ama d.o.o. iz Vipave je odprla svojo novo tr-X7 govino z vsem, kar gospodinjstvo potrebuje praktično vsak dan. Trgovino Kruhek (v prostorih bivše hišne trgovine Bratina), si je podjetje Farna omislilo skupaj s Pekarno Postojna, ki bo ponudila kupcem svojo celotno paleto kruhov, peciva in slaščic. Z roko v roki takorekoč, bodo poskušali kar najbolje in naceneje zadovoljiti 'Cestnarje' in druge kupce, ki zaupajo podjetju Farna.
Direktor podjetja Farna Aleksander Lemut,
tudi sam 'Cestnar', in direktor Pekarne Postojna Primož Plahuta, sta v nagovorih poudarila potrebo po tovrstnih trgovinah, predvsem in ponovno tudi v manjših skupnostih. Čestitkam za drzno odločitev se je pridružil še ajdovski župan, nakar so družno prerezali trak in s tem odprli novo pridobitev na Cesti.
Srečno na novi poti z željo, da bodo vsi kupci, ki bodo trgovino obiskali, iz nje odšli zadovoljni in se radi vračali.
MaK
dogodki
www.golf6.si
I Seri\ska oprema.
^ .ESP ,,	.
• 7 zračnih blazin .klimatska naprava

Novi Golf. Rojen z izkušnjami.
Najboljši Golf vseh časov že v našem salonu.
Skupna poraba: 4,9 - 7,11/100 km.
Emisije C02:128 -166 g/km.

VOZILA NA ZALOGI do 4.500,00 € PRIHRANKA, LE PRI AVTO BATIČU.
Cona za razvoj!
Bodoča poslovno - obrtna cona na Mircah in pod železnico na jugozahodnem delu Ajdovščine počasi dobiva prve obrise.
TJrimorje je začelo urejati komunalno infra-J7 strukturo, ki obsega ureditev štirikrakega križišča s pasovi za leve zavijalce na obvoznici, podaljšan bo propust pod cesto, ločen sistem meteorne in fekalne kanalizacije, seveda sodi zraven še polaganje vodovoda, električne in telekomunikacijske napeljave, predvidena je javna razsvetljava, ekološki otoki in podobno. Cona, ki leži na ravninskem območju in jo zamejujeta železniška proga in hitra cesta, seče pa jo še
obvoznica, obsega približno 10 ha površin, namenjenih poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Za poldrugi milijon evrov vredno naložbo v infrastrukturo bo 38 % denarja prispevala EU iz sklada za regionalni razvoj za neposredne regionalne spodbude. V njej naj bi dobili svoj prostor razvojno1 naravnani programi in tehnološko napredna podjetja, kar bi za Ajdovščino predstavljalo novo dodano vrednost.
RL
Zares z mladimi in ženskami
Ajdovščina, 21. januarja 2009 - Na 3. seji se je sešel kolegij občinskega odbora stranke Zares - nova politika. Odboru predseduje Kristjan Markovič in trenutno šteje 30 članov, večina je mladih in skoraj polovica žensk. Idejo o ustanovitvi strankarskega odbora tudi v Ajdovščini je prinesla želja po novem vetru v občini, zaživela pa je ob podpisu pogodbe med Zares in Zvezo za Primorsko o sodelovanju na državnozborskih volitvah. Takrat so prišli prvič v stik z vodilnimi Zaresa, Se dogovorili o ustanovitvi iniciativnega odbora in konec minulega leta je stranka v Ajdovščini zaživela.
gočiti večje lobiranje na državni ravni, regionalizacijo in pospešeno sodelovanje pri evropskih projektih v korist lokalne skupnosti,« je poln načrtov Markovič. »Pripravljamo program, ki ima za kratkoročni cilj lokalne volitve 201X). V tem letu načrtujemo tudi zbor članstva občinskega odbora.« Stranka Zares je sicer regij sp-0 že organizirana in v februarju načrtuje srečanje predsednikov vseh primorskih odborov, regij koordinator pa seje tudi udeležil seje kolegjja v Ajdovščini.
Glede sodelovanja z ZZP tudi na lokalnih volitvah, pa Markovič pravi, da imata obe stranki dobri ekipi, da pa odločitev še ni padla. Is
Telovadnica na Otlici do konca leta
Sočasno energetska prenova šole
Ajdovščina, 5. januarja 2009 - Občina Ajdovščina je na razpisu za gradnjo t- ■ vadnice in energetsko sanacijo osnovne šole na Otlici izbrala Primorje. S podeji 6 ° pogodbe so začeli teči tudi roki, po katerih bo projektivni biro IPSA Ambierit'>^ Ajdovščine do konca februarja izdelal projektno dokumentacijo, marca naj bi ^ V-li gradbeno dovoljenje, stroji na Otlici pa bodo zaropotali aprila. Vrednost poa* A benih del znaša 1.645.568 €, po sistemu 'ključ v roke s fiksno ceno do uporabn °d dovoljenja', ki je predvideno decembra.	®
eneralni direktor Primorja Dušan Črnigoj Vjje ob podpisu dejal, da se zavedajo vremenskih razmer, ki vladajo na Gori, in bodo zato glavnino del opravili, še preden lahko nastopijo težave. Ravnatelj otliške šole Rajko Ipavec je ob tem dejal, da se bodo gradbincem znali prilagoditi, saj so si za naložbo že dlje časa srčno prizadevali in jo že nestrpno pričakujejo: »Lepšega vstopa v novo leto si ne bi mogel želeti. Skupaj z učenci in vsemi prebivalci Gore se že danes veselim nove pridobitve in vas vse že danes vabim na otvoritveno tekmo v novi telovadnici ob koncu leta!«
Z naložbo bo šola pridobila telovadnico z osnovnim vadbenim prostorom za odbojkarsko igrišče nižje stopnje (599 m2), manjkajoče površine za pouk likovne vzgoje in tehnike, kabineta za gospodinjstvo in jezike, pa knjižnico z multimedijsko učilnico (501m2), sočasno pa bo doživela še energetsko sanacijo šolske stavbe.
Obstoječe šolsko zemljišče meri 4055 m2, Občina Ajdovščina pa je dokupila še 3459 m2 zemljišča za dozidavo telovadnice. Šola leži tik ob historičnem jedru Otlice, ki ga oblikujejo cerkev, dom krajanov, gostinski in trgovski lokal, pokopališče. Območje je središče vsega družabnega dogajanja in je tudi izhodišče za obisk naj-
JCUIU naselja je na seznamu ODjeKtOV in n čij, ki so predvideni za vpis v register dedi Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS Osnovna šola Otlica ie iavni vzeminr.
sitem letu ZUU6/U / je šolo v 8 oddelkih obis lo 78 učencev. Število učencev se v zadnji] ni bistveno spremenilo.
Sedanja šola je bila zgrajena 1980. leta. ' času se je izkazalo, da je stavba, zaradi klimatskih pogojev in zasnove, neustrezi plotno izolirana. Veliko težavo predstav] šina večnamenskega prostora, ki ga v zin času praktično ni mogoče ustrezno ogreti
Šola ima 7 učilnic s po 41 m2 površini učilnico za naravoslovje (64 m2) in tri kut Pouk tehnične vzgoje poteka kar v prostori rejenem iz garderob. Pouk likovne vzgoje p v matičnih učilnicah, pri čemer so kabinet kovno vzgojo uredili kar s pregraditvijo ho in je brez oken ter stropa. Tudi za praktični gospodinjstva ni kabineta.
Ob šoli je sicer športno igrišče, vendar pa radi izrazito neugodnih vremenskih razrr vladajo na Gori (mraz, burja, sneg ...), za športne vzgoje v pretežni meri uporablja \
vivaiiva	m iiajUUiJ pil]
Skratka, obstoječi prostori ne zadošča pisom in smernicami za pouk po progr vetletne osnovne šole. Manjkajo torej te ca, knjižnica z multimedijsko učilnico, za pouk likovne vzgoje, tehnike in tehi praktični pouk gospodinjstva in kabineti je tudi neustrezno toplotno izolirana, energetsko potratna, pa tudi sistem ogre potrebno posodobiti.
dogodki
Budanjci se veselijo nove 'štalce'
Ajdovščina, 15. januarja 2008 - V sejni sobi Občine Ajdovščina so slovesno podpisali pogodbo za ureditev večnamenske dvorane in izgradnjo prostorov za krajevno skupnost Budanje. Zbrane je uvodno pozdravil domači župan, naložbo pa je v imenu občine predstavil strokovni sodelavec za investicije Peter Kete.
: TJogodbena vrednost del znaša 201.845,21 [ 1 evra, obsega pa gradbeno obrtniška dela, i ureditev ogrevanja, prezračevanja, vodovodne in električne napeljave. Proračun občine.po po-, kril 60 odstotkov naložbe, ostalo pa bo prispe-i valo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Izvajalec del je podjetje Gradišče d.o.o. Cerknica kot najugodnejši ponudnik, projektant pa Vegrad projektivni biro d.o.o. Zaključek del obljubljajo za konec maja letos.
Večnamenska dvorana v Budanjah leži v nadaljevanju novozgrajene podružnične šole, gradbeno dovoljenje za njeno prenovo, dozidavo servisnih, pomožnih in prostorov krajevne skupnosti pa je bilo pridobljeno že marca 2007. Obnova na 476 m2 površine zajema sanacijo tal s hidroizolacijo in novim tlakom ter športnim parketom, ureditev sistema ogrevanja in požarnih izhodov. Dogradili bodo tudi servisne in pomožne pro-r store, sanitarije in infrastrukturo, v.nadstropju fl prizidka pa bo krajevna skupnost dobila še sej-l no sobo, čajno kuhinjo in pisarno. S tem se bo j končana druga faza prenove starega zadružnega \ doma v Budanjah. Prva faza je prinesla novo in j prostorno podružnično šolo ter vrtec in urejeno okolico.
V imenu krajanov se je občini za pogumno t t
odločitev v teh težkih časih zahvalil predsednik krajevne skupnosti Budanje Zmago Krasna in poudaril, da bo zaokroženo vaško jedro osrečilo tako krajane kot tamkajšnje osnovnošolce. Novi prostori bodo namreč omogočili udejstvovanje krajanov na različnih področjih športnega, kulturnega in družabnega življenja ter služili tudi kot telovadnica bližnji šoli. V Budanjah deluje zgledno število društev, tudi pevski sestavi in igralska skupina, ki se že veselijo začetka gradnje. Večnamenska dvorana bo tako ponudila pogoje za bolj kakovostno življenje in morda obdržala oziroma pritegnila mlade družine, ki zagotavljajo obstoj vasi. Vsi skupaj pa upajo, da jih investitor in izvajalci na bodo razočarali.
S podpisom pogodbe je bil seveda zadovoljen tudi direktor Gradišča d.o.o. iz Cerknice Peter Kukovič, ki se je občini zahvalil za zaupanje in zagotovil, da ga bodo upravičili.
Da bo pogodba držala, sojo še potrdili z zdravico.	Is
Bajc s kraljem
O eograd, 26. januarja 2009 Kolesarska zveza Srbije praznuje letos 125. obletnico kolesarstva v državi. Na slovesnost te pomembne obletnice so povabili tudi Ajdovca Alojza Bajca. Kot eden najstarejših še živečih uspešnih kolesarjev bivše države in kot bivši olimpijec, je Alojz Bajc iz rok kralja Aleksandra Karadordeviča in v prisotnosti podpredsednika evropske kolesarske zveze Atansiosa Cimasa prejel posebno
plaketo kolesarske zveze Srbije za življensko delo in uspehe, ki jih je dosegel kot vrhunski kolesar bivše Jugoslavije. Slovesnosti sta se udeležila tudi Jože Juršak, predsednik sodniške organizacije Slovenije, in pa Egon Bajc iz Ajdovščine, sicer nacionalni sodniški komisar, ki je prav tako prejel priznanje in sicer za sodelovanje in pomoč pri uveljavljanju srbskega kolesarstva v Evropi.
MaK
Gradnja Centra starejših občanov
Vipava, januarja 2009 - Zavod Pristan, izvajalec instucionalnega domskega varstva, ki že pet let izvaja pomoč družini na domu in z 21. zaposlenimi deluje že v petih občinah, je lani pridobil koncesijo za izgradnjo doma za starejše v Vipavi. Vrednost investicije se vrti med štirimi in petimi milijoni evrov. Gradnjo je prevzgl Zavod za izgradnjo centra za starejše občane Vipava, ki sta ga ustanovila občina Vipava in podjetje Combic Podnanos.
enter, ki bo vsaj delno omilil veliko pomanj-kanj e postelj za starejše občane v dolini, bo zrasel v nadaljevanju Škofijske gimnazije oziroma dvorane v smeri proti reki Vipavi.
Trenutno potekajo še zemeljska dela, prvi obrisi stavbe pa bodo vidni že marca. Konec gradnje napovedujejo za konec tega, vselitev varovancev pa za začetek prihodnjega leta.
Center starejših občanov Vipava bo ponudil 6.000 m2 bivalnih prostorov. Ti vključujejo eno in dvoposteljne sobe (kar pol bo nadstandardnih) s skupaj 104 posteljami. Dejavnost, s fizio in delavno terapijo, bo razdeljena na pet oddelkov: dva negovalna, dva bivalna, peti pa bo namenjenem dementnim posameznikom. Kuhinja z
restavracijo bo na voljo tudi zunanjim obiskovalcem. Ob tem bodo skrbno uredili okolico; z vrtovi za varovance, parkom, sadovnjakom in sprehajalnimi poti. Skupno se bo center razprostiral na kar 35.000 m2
Direktor Zavoda Pristan, Martin Kopatin, dodaja, da bo ta pomembna pridobitev Vipavi prinesla 30 - 35 novih delovnih mest. Čakalne dobe za posteljo v obstoječih domovih daleč naokrog so zelo dolge, po leto in več, tako da z zbiranjem prijav za vselitev v Vipavo ne bo težav. Razpis bodo objavioli že marca letos.
Is
Najboljša varovalka
je pravi naslov.
ŠKAPIN
)) Elektrotrgovina Škapin Ajdovščina, tel.: 05 364 41 67 ) Elektrotrgovina Škapin Vipava, tel.: 05 367 13 70
__i»______________
6
Ker na mladih
svet stoji!
O prvo številko Latnika prihaja tudi kJnova rubrika, ki se bo mesečno javljala s terena mladih. Mladih, združenih v Mladinski svet Ajdovščina, krovno organizacijo ajdovskih mladinskih struktur. Vsebina rubrike bo zelo raznolika - sprehajala se bo po mladinskih dogodkih, obiskovala mladinske organizacije in spodbujala razprave o mladinski politiki. Prav S' slednjo se bo MSA v letu 2009 največ ukvarjal. Ko govorimo o mladinski politiki, ne govorimo o strankarski politiki, tudi ne o podmladkih političnih strank. Govorimo o reševanju za mlade pomembnih zadev: zdravju, stanovanjih, sociali, zaposlovanju, izobraževanju, itd. V vsaki številki se bodo avtorji dotaknili ene od pomembnih tem in predlagali ukrepe, kot jih vidijo mladi sami.
Tokratna številka kot uvod prinaša dvoje - aktualno dogajanje, povezano s selitvijo Hiše mladih v Pale in izgradnjo mladinskega hotela ter pregled delovanja mladinskega sveta, ki ga je decembra zaokrožil s praznovanjem petletnice.
na mladih svet stoji
Hiša mladih z mladinskim hotelom v Pale
V južni stavbi nekdanje vojašnice Srečka Kosovela v Ajdovščini se je skozi pretekla leta nabralo kar nekaj organizacij, društev in glasbenih sestavov ter drugih ustvarjalnih skupin. V začetku desetletja se je prvi vselil Karitas, pred nekaj leti pa so prostore počasi zapolnili še Center mladinskih dejavnosti. Klub ajdovskih študentov, PUM, Mladinski svet, razna društva ter glasbene skupine v drugem nadstropju. Ves ta čas so zadeve mirno tekle in v obnovo dotrajane stavbe se je vložilo kar precej denarja. Mladinske organizacije in društva so se začele med seboj povezovati, med glasbeniki je prišlo do izmenjave znanj, skupnih vaj in nastopov.
Že pred tem smo navezali stik z Jankom Rožičem, enim od glavnih snovalcev hostla Celica, ki mu je turistični vodič Lonely Planet podelil naziv »hippest« hostel na svetu (ho-stel z najzanimivejšo nastanitveno ponudbo). Sprva je šlo le za neobvezne pogovore, ko pa se je pojavil razpis in odločitev za Pale, smo se začeli resno dogovarjati o projektu. Gospod Rožič je z velikim zanimanjem pristopil k projektu, saj je prav v Ajdovščini služil vojaški rok. Zanimiveje tudi, daje prav v sedanji stavbi Hiše mladih imel atelje in že takrat razmišljal o tem, kako objekt represije in uniformiranosti, kar je bila nekoč tudi Celica, preobraziti v prostor srečevanja, odprtosti in ustvarjalnosti.
Tako smo pred dnevi dobili idejno
.
zasnovo, ki je bila predstavljena na občini. Vse strani so precej zadovoljne z osnutkom, ki se bo v naslednjih mesecih prelevil v idejni projekt z vsemi potrebnimi podrobnostmi. Kljub temu, da obstaja še nekaj neznank, smo optimistični, da bi lahko Mladinski center, ki bi združeval hostel, preventivne, športne, kulturne in izobraževalne dejavnosti ter po"-stal izhodišče tudi za mladinski turizem, prinesel nov ustvarjalni zagon v Ajdovščino in njeno okolico. Več informacij lahko najdete na spletni strani: http://hisamladih.googlepages. com.
Martin Božič, Marko Ipavec
T)oleg skladišča Goriškega muzeja Jr je Hiša mladih (HM) dobila novega soseda. Univerzo na Goriškem, Občina Ajdovščina pa je s kompleksom imela nove načrte, univerzitetni kampus. Tako jim je HM postala ena izmed ovir na poti do tega cilja, a prav mi naj bi bili prvi, ki bi se morali seliti.
Sprva smo se zaradi pomanjkljivih informacij s strani Občine zbali za delovanje organizacij in skupin ter se uprli kakršni koli preselitvi, ki bi terjala ponoven trud v urejanje prostorov namesto v opravljanje poslanstva. Tako je nastala pat pozicija, ki se je prekinila lani, ko smo občini predlagali, da se bi prijavili na razpis za Mladinski center, ki bi bil v obstoječi stavbi, katere streha in energetska varčnost sta bila že močno načeti. Občina seje bila pripravljena prijaviti na razpis le, če bi se HM preselila v Pale. Po začetnem obotavljanju smo začeli na to gledati kot priložnost in »zgrabili bika za roge«.
Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina
Mladi sedaj v
•	• I ^ I •
javni službi
Potem ko je 22. novembra 2008 stopil v veljavo odlok, s katerim je Občina Ajdovščina Zavodu za šport priključila notranjo organizacijsko enoto - mladinski center. Mladinski center je v osnovi prostor, ki oblikovan po meri mladih ponuja kvalitetno preživljanje prostega časa. Vanj se vključujejo mladi kot posamezniki za usmerjeno ali neusmerjeno preživljanje prostega časa.
TV /Tladinski center je prevzel ime -LVJ-Hiša mladih in je bil ustanovljen kot pravni naslednik Centra mladinskih dejavnosti, ki je deloval v okviru Centra za socialno delo Ajdovščina. Prevzel je tudi del nalog Mladinskega sveta Ajdovščina, ki se dotikajo izvajanja programov za mlade. Z njegovo ustanovitvijo je občina zagotovila pogoje za trajnostno rast področja mladinskega dela, profesionalizacijo ter širitev področja dela z mladimi. Mladinski center je že pridobil status mladinskega centra s strani Urada RS za mladino, kar mu daje veljavo in obveznost - skrbeti bo moral za svoj razvoj in razvoj področja v občini in širše.
Mladinski svet Ajdovščina je ustanovitev mladinskega centra podprl. V
ustanovitvi vidi rezultat dolgoletnih prizadevanj za širitev polja mladinskega dela v občini ter široke priložnosti za njegovo nadaljnje delo. Želi mu uspešno delo, ki bo mladim ponudilo dodatno vrednost in nove priložnosti
Mladinski center, ki do selitve v Pale ostaja v Hiši mladih, bo mladim zagotavljal različne oblike druženja informiranost, prostovoljne aktivno' sti, neformalno izobraževanje in med narodno povezovanje. Prispeval bo R socialni povezanosti mladih, njihovi družbeni integraciji in krepil njihovo mobilnost. Zagotavljal bo prostor Za druženje, ustvarjanje in promocij 0 pridobivanje informacij, dostop ^ opreme in storitev za posameznike j lokalne mladinske strukture.
Tadej Beočanin
Novo leto, novi načrti
Sivi in deževni januarski dnevi so ravno pravšnji za pogled nazaj in oblikovanje novih načrtov. Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina nadaljujemo s tradicijo sobotnih ustvarjalnih delavnic, ko smo najprej ogledalca uokvirili s semeni in zrni, naslednjo soboto pa smo se preizkusili s poslikavo bombažnih nakupovalnih vrečk. Zabava in dobra družba sta bili zagotovljeni!
T Tjanuarju smo razveselili učen-V ce in učenke ter njihove mentorje z OŠ Šturje in podružničnih*
šol v Vrtovinu, Vipavskem Križu in Podnanosu z ličnimi knjižnimi darili, prispevala pa sta jih dva dobra moža
v sklopu literarnega natečaja »Pismo Božičku in dedku Mrazu«.
Februarski dnevi bodo na društvu spet zelo živahni. Pričenja se že 19. otroški medobčinski parlament, na katerem bodo mladi parlamentarci iz obeh občin v sejni sobi občine Ajdovščina razpravljali na temo ljubezni in spolnosti. Sledil bo regijski otroški parlament v Novi Gorici, še preden bosta predstavnika iz obeh občin sodelovala v državnem parlamentu, pa bomo učence in učenke z mentorji iz obeh občin peljali v Ljubljano na ogled prostorov tega najvišjega zakonodajnega telesa.
Prešernov praznik bomo obeležili s kulturno prireditvijo za prvošolce in njihove starše, predstavile se bodo šole s kratkimi točkami, na koncu pa bomo podelili knjige Lile Prap, Moj očka, ki jih v tem šolskem letu podar-
ja Društvo Bralna značka Slovenije -ZPMS. Knjiga najvidnejše slovenske avtorice, tudi v tujini zelo cenjene, se ukvarja z odnosom med otrokom in očetom, kar je v slovenski literaturi posebnost.
V sredini februarja se pričnejo zimske počitnice. Tudi letos bomo poskrbeli, da jih bodo otroci in mladi preživeli kar se da ustvarjalno in razgibano. Ponudili bomo brezplačne ustvarjalne, delavnice na sedežu društva in na OŠ Draga Bajca v Vipavi, izlet v Atlantis in Kolosej, organizirali bomo tedenski smučarski tečaj na Črnem Vrhu nad Cerknim, v kolikor bo dovolj prijav, pa tudi tečaj deskanja. Letošnja novost je celodnevno varstvo otrok, ki bo v počitniških dneh potekalo od 8. do 16. ure.
Zelo smo ponosni, da nam je v decembru uspelo pridobiti akreditacijo
za gostujočo organizacijo v projektu Evropska prostovoljna služba, akcija 2. Projekt omogoča mladim, da i2_ vajajo prostovoljno s.lužbo za čas do 12 mesecev v tujini, na različnih pQ_ dročjih od kulture, športa, socialnega skrbstva ipd. Prostovoljci se na tak način učijo novih veščin in jezika ter spoznavajo nove kulture.
Namen evropske prostovoljne službe, ki jo financira Evropska komisija je razvijati solidarnost, spodbujati ak^ tivno državljanstvo in medsebojno razumevanje med mladimi. Verjamemo da bomo z gostitvijo EVS prostovoljca poživili lokalno sceno in prispevali k promociji prostovoljstva in medkulturnega dialoga.
Urška Štrancar
kraljevsko
Karolina Kobal - vinska kraljica 2009!
Kraljičino vino je pinela
Radenci, 9. januarja 2009 - V hotelu Radin sta kmetijski minister dr. Milan Pogačnik in direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec okronala 13. vinsko kraljico Slovenije za leto 2009. Lanska kraljica Svetlana Širec je krono predala Karolini Kobal iz Vrhpolja pri Vipavi, ki je posebno komisijo najbolj prepričala s svojim znanjem, pa seveda tudi šarmom .... Karolina je tako že četrta vinska kraljica iz Vipavske doline.
X Tinska kraljica Slovenije je predstavnica V slovenskih vin, slovenskega vinogradništva in vinorodne dežele, poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Zato je morala skozi sito preverjanja splošne razgledanosti, poznavanja vinogradništva, vinarstva in ponudbe vina ter kratki predstavitvi v enem od svetovnih jezikov. Nova kraljica, sicer 24-letna absolventka razrednega pouka na pedagoški fakulteti v Ljubljani, je odraščala na vinogradniški in trsni-čarski kmetiji, zato je že od malih nog povezana z delom v 'plantah' in tako je tudi spoznala, koliko truda in ljubezni je potrebnega za pridelavo te tako plemenite pijače.
Kot je zaupala v pogovoru na Radiu Nova, je imela pred komisijo kar precejšnjo tremo, tako »da sem pogledala navzdol, ali se mi res tresejo hlače!« No, hlače se niso tresle in ko je prebila led, je hitro unovčila svoje široko znanje, ki ga je pridobila ž vestnim študijem predpisanih tem: »Oče pravi, da bi že zdavnaj diplomirala, če bi tako pridno študirala tudi za izpite na fakulteti!«
Minister Pogačnik je na kronanju dejal, da je »težko državi, ki nima vodje, in vinu, ki nima kraljice,« vipavski župan mag. Ivan Princes pa tudi ni skrival zadovoljstva, da krono vinske kraljice po Maji Benčina spet nosi njihova občanka. Za svoje kraljevsko vino si je kraljica izbrala pinelo 2007 iz vipavske kleti, s katerim je veselo nazdravljalo kar dvesto gostov, med njimi seveda močna zasedba Vrhpoljcev.
Karolino je h kandidaturi dlje časa nagovarjal Jožef Člekovič, direktor centra za razvoj podeželja Trg Vipava. »Rekel je, da nimam kaj izgubiti, pridobim pa lahko veliko. Je pa res, da me je na nek način na to poslanstvo pripravil že brat Andrej, ko mi je med vožnjo s traktorjem dejal, naj se počutim kot vinska kraljica in sem res za šalo mahala navidezni množici. Bratu Andreju v spomin tudi posvečam moje kraljevanje.«
Glede na to, da sta kraljičina starša lani uredila ob hiši manjši kamp, bodo lahko tudi tuji turisti (vse več jih je!) s prve roke spoznali vso pestrost vinorodne dežele Slovenije in bogastvo naše tradicije.
Nova kraljica, bo tako kot dosedanje, v svetu promovirala Slovenijo kot vinsko in turistično deželo, doma pa skrbela predvsem za še višjo vinsko kulturo, kot seje zaobljubila na kronanju: »Pogoji za vinogradništvo so v naših treh vinorodnih deželah Primorski, Podravski in Posavski zelo pestri, a istočasno tudi zelo zahtevni. In kljub vloženemu znanju in trdemu delu, je pridelek marsikdaj odvisen od nepredvidljivih zakonov narave. Morda je prav zaradi strahu pred spomladansko pozebo, točo, poletno sušo ali deževno jesenjo, navezanost človeka na njegov vinograd še toliko večja. Večja pa sta nato tudi veselje in hvaležnost, ko nas trta jeseni bogato nagradi in veš, da je ves trud poplačan. In priznam, daje ta čas tudi meni najbolj všeč.
Ko se zberejo sorodniki in prijatelji, da bi nam pomagali v trgatvi. In ko skupaj nazdravimo, se mi prebudijo spomini na trenutke, ki smo jih preživeli ob skupnem delu, včasih v dežju in naporu, včasih v soncu, smehu in petju,« je bila zgovorna simpatična Vrhpoljka.
Karolina je nedvomno dekle, ki zna in zmore ponesti kulturo pridelovanja, negovanja inkul-turnega uživanja vina kamorkoli v svet.
Vinska kraljica Slovenije je cvetica slovenskih vin, krona slovenskega vinogradništva in vinorodne dežele... Je poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine...
Na zdravje, Karolina!
RL
Hiša posebne sorte
Na stičišču Krasa in Vipavske doline in v neposredni bližini znamenitega Štanjela, se na zahodni strani Gornje Branice skriva idilična vasica Kodreti.
r | bk ob poti, ki povezuje Vipavsko in Kras, je X zrasla domačija Sortovih, ki je v lanskem letu dobila novo preobleko in je tako stopila v novo obdobje svojega delovanja. Na temeljih družinske domačnosti, strokovnega znanja in danosti, je družina Sorta ustvarila edinstven sprostitveni, nastavitveni ter kulinarični objekt, ki so ga poimenovali Hiša posebne sorte.
Hiša ponuja pravo mero tistega, po čemer sodobni človek hrepeni; s svojo neoporečnostjo in pristnostjo ter domačnostjo očara in doseže vsakega.
Domačija družine Sorta ponuja mavrico užitkov in raznolikosti, ki se kažejo v tematsko pestrih in raznolikih apartmajih. Štirje apartmaji vsak zase pišejo štiri različne zgodbe. Vsaka zgodba je zapisana pod imenom ene cvetice; cikorija, majnica, rožmarin in šmarnica. V vsakem apartmaju najdemo drugačen, a edinstven utrip, ki kot celota zažarijo kot osrednji del Hiše posebne sorte.
Poleg nastanitvenih prostorov ponuja domačija tudi raznolike kotičke in večje prostore, v katerih se lahko njihovi obiskovalci družijo ali zgolj odpočijejo.V značilni velbani kleti pa nastaja edinstven gostinski prostor, kjer bodo nudili pester izbor izbranih dobrot, predvsem takih, ki so značilna za naše kraje. Ponudba pri Sortovih obsega še možnost kreativnih delavnic in kolonij (pevske, likovne, intrumentalne, plesne, ...), organizirajo tudi predavanja, trekinge oziroma vodene tematske pohode, spuste v jame, enodnevne izlete po širši in daljni okolici, s ciljem spoznavanja krajevnih značilnosti, vin in kulinarike, urejeno imajo okolico z igrali za otroke, ribnik.
Svojo ponudbo so v letošnjem letu še dodatno oplemenitili z zdravstvenim programom, ki so ga poimenovali Center sistemske medicine. Od letošnjega januarja ponujajo različne vrste masaž. Specializirani terapevti bodo izvajali več vrst masaž, tako za goste hiše kot za zunanje obiskovalce. Ponujajo refleksno masažo stopal, ki temelji na spoznanju, da so določene točke na stopalu povezane z določenimi organi telesa. S pritiskanjem na te dele se stimulira in uravnovesi celotno telo. Na voljo je tudi klasična masaža telesa, pri kateri se preko dotikanja in manipulacije mehkih tkiv doseže psihično in fizično ugodje ter splošno izboljšanje zdravja. Posebnost v ponudbi je tudi Bownova terapija. Gre za v
svetu zelo priljubljeno terapijo, ki pomaga doseči ravnovesje v nevrološkem, hormonalnem, limfatičnem in energetskem sistemu. Več informacij v zvezi z vso ponudbo in tudi rezervacije so mogoče na njihovi telefonski številki: 05-760-00-00 ali na: 041-728-619 ter tudi na elektronskem naslovu:info@sortza.si Obiščete lahko tudi njihovo spletno stran: www.sorta.si
Pomemben kulinarični del Hiše posebne sorte predstavlja tudi njihova vinoteka, kjer obiskovalec najde domača vina ter vrhunska vina znanih vinarjev.
• V prihajajočih mesecih bo na domačiji zaživel tše edinstven gostinski prostor, kjer boste lahko uživali ob izbranih jedeh, značilnih za naš okoliš.
Družina Sorta se je odločila, da svoje poslanstvo preusmeri k ljudem in vedno večji potrebi po umiritvi ritma, vračanja k naravi in naravnemu in relaksaciji na najrazličnejše načine. Zavedajo se bogastva, ki ga imajo, in potreb, po katerih hrepenimo v hitrem in napornem tempu življenja. S svojimi obiskovalci bi Sortovi radi delili košček neokrnjene narave in toplino njihove kmetije.
Domačija Sortovih svojo vizijo dosega s kakovostno in izvirno ponudbo, obdano s čudovito okolico ter nadgrajeno s širokim spektrom raznovrstnih znanj. V eno zgodbo skušajo ujeti naravo, kulturno, tradicijo in zdravje. Čisto zares hiša posebne sorte!
Polona Krušeč
LJUDSKA
UNIVERZA
Informacije in prijave na
Ljudska univerza Ajdovščina c. 5. maja 14 5270 Ajdovščina
36 64 750,
041 437 785
www.lu-ajdovscina.si
info@lu-ajdovscina.si
________REPUDUKA SLOVENIJA______
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT

Naložba v vašo prihodnost
OttRACiP DO NO HNANOKA f VROTSKA UNIJA
VABUENI V PROGRAME - ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE:
•	Osnovna šola za odrasle,
•	Trgovec, Administrator,
•	Gastronomske in hotelske storitve,
•	Ekonomski tehnik. Strojni tehnik,
•	Gastronomija in turizem. Gastronomija,
•	Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM). -TEČAJE:
•	Slovenščina za tujce,
. Tuji jeziki (ANGLEŠČINA, NEMŠČINA,
ITALIJANŠČINA, ŠPANŠČINA, RUŠČINA,...)
•	Knjigovodstvo,
•	Računalništvo in ostale programe.
- USPOSABLJANJA ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST:
BIPS - Beremo in pišemo skupaj.
Ml - Most do izobrazbe,
MDM - Moje delovno mesto,
MK - Moj korak, IP - Izzivi podeželja.
UDELEŽENCI SE BODO BREZPLAČNO UČILI RAČUNALNIŠTVA,
SLOVENŠČINE, MATEMATIKE, SOCIALNIH VEŠČIN, PODJETNIŠKIH IN OSTALIH ZNANJ, POTREBNIH ZA VSAKDANJE ŽIVLJENJE.
8
Ada Bačar
T^ežko je domačinu zgrešiti gospo, ki po
J- Ajdovščini v zavetju vozička drobi korake, trdno in kljubujoče, kot drevo. Javnost jo je oven- • čala s kupico priznanj; od zahval in medalj za delo z mladimi in sodelovanja na kulturnem področju, od Linhartove jubilejne značke za 15 - letno delo na področju gledališke in lutkovne dejavnosti ali Žagarjeve nagrade za izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja (1987) do Petomajske nagrade občine Ajdovščina (1988).
Posebnost Ade Bačar (del poti Vidmar) je veliko srce in iskrena čustvenost. Uspem ji zaustaviti korak, da ob Dobri misli začneva srebaje napletati klobčič znanstva.
Se zdijo spomini na otroštvo daleč, gospa Bačar?
Nasprotno. Starša, Hedvika in Stanislav Bačar. Dolenje pri Ajdovščini. Z bratom sva predvojna otroka, sestra Srečka pa je medvojna, rojena ,43. Tata kot partizan pade 12. aprila 1945 (5. maja je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vladal). Hudo je, lakota in na jesen grem v zavod za vojne sirote v Šempeter na Krasu (danes Pivka), kjer preživim nekaj let in vstopim v osnovno šolo. Tu me odkrije Avgust Šuligoj, dirigent Trboveljskih slavčkov, kije po Sloveniji nabiral glasove za Mladinski pevski zbor Slovenske filharmonije v Ljubljani in me povabi med pevce. Bila sem najmlajša v zboru, a izkušnja kvalitetnega učenja bogato zaznamuje moj glasbeni čut. Vendar v življenju ... Nekega večera na poti z vaj domov, v Postojni, ni bilo avtobusa. Noč na železniški mi pusti hudo bolezen in v Trbovlje se ne vrnem več. Šele pred nekaj leti sem izvedela, da pri hiši za moje bivanje v domu tedaj ni bilo denarja. Krutemu času navkljub smo imeli že tedaj doma krasno knjižnico. Po nekaj letih grem še vedno z bolnimi pljuči na učiteljišče. V Tolminu se začnem resneje ukvarjati s športom in atletika mi okrepi srce in telo. Že v prvem letniku sva s kolegico naredili proslavo ob Gregorčičevi obletnici. Slavčka smo namreč doma, kjer je bila pesem kot kruh (da smo bili manj lačni), poznali tudi z najbolj nežne plati.
In tako ste začeli.... Zdi se, da so vašo naklonjenost besedi zarisale zvezde.
Menda bo kaj na tem. Tedaj me je k pisanju prvi spodbudil profesor Dolenc, izjemen človek, ki je pohvalil mojo svojevrstno izraznost. Potem je šlo vse samo po sebi; pevski zbor, kjer sem kot druga altistka pela za štiri, pa prijateljstvo z Maksom Pirnikom, ki mi je posojal knjige iz svoje izjemno bogate knjižnice. Prijateljeval je z učiteljem Šlegljem s Fužin, pa sva ohranila stike tudi kasneje in je z veseljem obiskal proslavo, ki smo jo pripravili v Vipavi. Tako so ga spoznali tudi moji tedanji tretješolčki in kaseta z njegovo Smrtjo v Brdih mi je še sedaj zaklad.
Od učiteljišča k poučevanju?
Ja, v tistem času je bilo izjemno pomanjkanje učiteljic in navkljub priporočilom nisem mogla nadaljevati študija. Razporedijo me na Kovk. Polna elana sem poučevala vse štiri razrede, dva dopoldan in dva popoldan; 29 otrok nas je šlo na srečanje šolskih otroških in mladinskih pevskih zborov peš v Ajdovščino in nazaj na Kovk. Ni bilo pomembno, kakšni smo bili, le da smo odpeli svoje. In v življenju se včasih pripeti tudi kaj čudežnega... Že prvo leto (1960), smo z otroci pisali Francetu Bevka in mu voščili ob 70. obletnici rojstva. Pa nam je odgovoril in nas tudi obiskal. Postala sva prijatelja in si dopisovala še deset let, vse do njegove smrti (pisma še hrani). Obiskala sem ga tudi v Domu književnikov. In tudi on mi je iz svoje knjižnice v Ljubljani pošiljal knjige, jaz pa sem na Kolku neumorno brala in jih po poštarju vračala. Seveda imam tudi vse njegove, podpisane.
klepet
Se ljubezen do slovenskega jezika nadgrajuje v pisanje - poezije, proze?
Ne, v meni ni ustvarjalne žilice poeta. Pišem, kar potrebujem. Danes za moje songe, da brata ne obremenjujem. Morda pišem prozo, a ne za knjige... Vendar začnem zelo zgodaj prirejati besedila v igre. Prva je bila Sapramiška leta 1980, z dovoljenjem Svetlane Makarovič, s katero sva tudi dolga leta prijateljevali in hranim njena podpisana dela. Nikoli ne pozabim, kako čudovito nam je odpisala (pismo je naslovljeno ,Tov. Ada Vidmar in njene Sapramiške ...). In smo postavili Sapramiško, še pred ljubljanskim lutkovnim gledališčem. Tako je Svetlana tudi ob našem delu spoznala, da so nekatere njene zgodbe rojene za lutkovno upodobitev.
Kmalu potem začnem delati muzikle, saj je bilo otrok veliko, tudi do trideset. Pridni smo bili, naše plesno izražanje je bilo vedno smiselno in songi vsebinsko podkrepljeni. Brat mi je vezna besedila postavil v verze, nekaj krasnih skladateljev pa jih je uglasbilo.
Tedanji kritiki so se seveda dotaknili izbora besedil in bilo jim je vseeno, kdo kaj uprizarja. Pri delovanju naj bo ključna kvaliteta, je glasno poudarjal tudi režiser Marjan Belina. Se greš ali se ne greš. In lutkarji smo se šli: Drug drug‘mu ognja dajmo! ter izkušnje krepili z opazovanji. Kritike, ki spodbujajo kvaliteto, so vedno potrebne.
In kdo so glasbeniki, ki ste jim prepustili zven svojih tekstov?
Predstave so mi uglasbili tudi Vladimir Čadež, David Trebižan in (zadnjo) Aldo Kumar. Imela sem tudi izjemno srečo; res je denar včasih zaviral projekte, a so mi šli soustvarjalci pogosto ,na roko*. Potrebno je le vztrajati, biti samosvoj. Primerjave niso potrebne. Ne prenesem, da mi kdo dirigira, če me ne vodi v kakovost. Moj mentor, Edi Majaron, tudi Prešernov nagrajenec, me je.
S Kovka vas poučevanje ponese v dolino ....
... v Lože, kjer nadaljujem delo z otroki in z mladinsko skupino. Čudoviti so spomini na nastope v loškem gradu, ki je imel takrat čudovito restavriran spodnji del. Takrat me tudi povsem prevzame gostovanje ene od lutkovnih skupin, ko začutim vso čarobnost lutkarstva in želim vstopiti vanj. Ko leta ,70 pridem v Vipavo, ob sodelovanju s Centrom za invalidno mladino, pričnem z otroško lutkovno dejavnostjo.
Vaše lutke torej oživijo v Vipavi....
To so bile preproste lutke, a sem se rada učila in spremljala tovrstno ustvarjalnost. Uprizarjali smo že poznane predstave, v začetku z ročnimi lutkami. Bogo Maver je kot likovni pedagog že izdeloval čudovite stvari. Vsi ostali sodelavci so kasneje šli po svojih poteh. Edina, ki mi je še ,zvesta1, je Silva Čopič, ki sedaj poučuje na Otlici; pomagali pa so še drugi, tudi z idejami. Še hranim dve lutki iz leta 1974, Kosovirja in Skovirja, ki sta po čudežu ponovno oživela v Čarobni jasi.
Zelo uspešne Hruške gor, hruške dol so bile mejnik, ko sem prvič pristopila k besedilu. Šele s Kraljem Matjažem in Alenčico izvem, da lahko prirejam in posežem v avtorsko delo.
Marjan Belina je tedaj tudi glasno poudarjal odgovornost umetnika do gledalca - da mu ne smemo vsega prinesti na pladnju! Tudi zato nisem vedno zadovoljna, pa tudi ne bi bila rada, vedno se najde še kaj... Prav trma in ljubezen do jezika, ko sem obdelovala Hruške, sta prinesla vrhunsko oceno predstave v Kranju. In od tedaj jeziku posvečam veliko pozornost. V skrajni obliki to uporabim pri Žaru (ki se rodi iz krožka), ko se zavem, da sploh ni besedil za tovrstne, predvsem ženske zasedbe. Seveda so potem prišli tudi muzikli. Plašček ža Barbaro in Klobuki. Vnesla sem vsebinske plese. Laični lutkarji niso bili navdušeni, le moj mentorje z zanimanjem spremljal moje delo in še danes čutim nujo po smiselnosti predstav, brez kiča.
Vaše pedagoško delo, ustvarjalnost in izobraževanje se prepletajo....
Zaposlena na Osnovni šoli Draga Bajca v Vipavi sem učila razredni pouk ter ob delu najprej končala višjo pedagoško. Ob tem sem obiskovala tudi slovenščino in študij skoraj dokončala, ko sin David zboli... , a me navduši predvsem ljubezen do slovnice in podari ogromno znanja. Potem se še dve leti vozim tudi na knjižničarstvo... Morda bi tedaj res lahko ostala še leto dni pri poučevanju višjih razredov ter tako pridobila formalno izobrazbo (leto dni so podarjali .izobrazbo po pošti' vsem, ki so tisto leto določeno število let učili v višje razrede) ... a so me ,prepričali1 v poučevanje nižjih razredov ....
Vipavi naklonite 25 neprekinjenih pedagoških let....
Da, od ,70. do ,95. leta sem osredotočena na otroke, vodim tudi pevski zbor, ki sodeluje z vojsko; ansambel SMB nas spremlja na tekmovanjih, tudi Oto Pestnerje kot vojak zraven. Prvi v Sloveniji smo zapeli Malo miru (besediloprevede in postavi v verze brat, Oto prispeva aranžma) in jo posneli. Skupaj smo veliko nastopali, tudi v ,Živ Žavu‘ - moji lutkarji so radi prepevali. Veliko lepega smo doživeli. Iz ročnih lutk smo prešli na javajke, saj marionete na velikih odrih niso prišle v poštev.
Do lutk gojite poseben in nadvse spoštljiv odnos, ki so ga bili deležni tudi obiskovalci otvoritvene slovesnosti Štrudlfesta 2007, ko jim naklonite slavnostni govor... Vas navduši delo Milana Klemenčiča?
Res je, lutke so del mojega življenja, prav vsaka nosi svojo zgodbo in se razvija z menoj in predstavami. Ko sem začela z delom, za Klemenčiča še nisem vedela. Da je prav Ajdovščina zibelka lutkarstva, sem izvedela šele kasneje. Sedaj pa naše krajevne vezi s Klemenčičem radi zaupamo gledalcem na gostovanjih. Hecno, v Čarobni jasi nastopajo lutke iz mojih začetnih predstav ....
Konec rad poveže niti z začetkom .... Leta ,95 greste v pokoj, a se nič kaj spokojno ne zaustavite, temveč zažarite ....
Prijatelji mladine me povabijo k študiju za mentorja krožkov, ki ga zaokrožim s seminarsko nalogo in uspešno predstavo. Da bi tešila radovednost, pa se potem priključim Mostu, Univerzi za tretje življenjsko obdobje; pritegne me tudi nemščina in prevodi nemških pesmi. Začnem prevajati in ob pomoči pevk Večernice nastane dramsko delo, ki seveda zahteva čas ter omeji moje krožke na glasbeno zgodovino in umetnost. A rodi se Žar, postopno raste in zacveti. Težko je bilo z iskanjem tekstov. Leta 2002 so nastali zametki tržnice (Tišina, snemamo!), Vesela ajdovska tržnica pa se izoblikuje leta 2003. Naslednje leto že prinese Nazaj v planinski raj, v čast Gregorčiču. Potem se na starem trgu iz Povodnega moža rodi tudi Kaznovana prevzetnost, podarjena Prešernu. A si še kar želim ustvariti novo lutkovno predstavo, ko se sanje z zametkom scenarija uresničijo.
Odkrijete Čarobno jaso?
Tako. Dekleta so bila takoj za. Bilo pa je ogromno dela; lutke so namreč tudi fizično težke in nastopanje zelo naporno. Šestkrat smo gostovali zgolj v Cankarjevem domu in bogatili Festival za tretje življenjsko obdobje. Še danes je veliko zanimanja za vse naše projekte, ma ne zmorem več, pa moje gospe imajo tudi svoja življenja. Moj urnik je bil izredno natrpan (pokaže zaznamke zadnjih treh mesecev) ...
Je težje delo z mlajšimi ali starejšimi?
Bliže mi je, predvsem pa je lažje, delo z otroki. Odrasli imajo že izdelane osebnosti in je prilagodljivosti veliko manj. Težko je biti temu kos, sama se ne bom spremenila; nikdar nisem rekla, da prihajam iz Pariza, če sem iz Dolenj. Nikoli trdila, da imam dramsko izobrazbo, a kar se lutk tiče, sedim na obeh nogah; izpostavljena številnim kritikam imam tudi dokument o seminarju za opravljanje lutkovne dejavnosti. Mladi sproščajo, sami čutijo, predvsem pa so kritični tudi med seboj, kar je pri odraslih težje ....
Bo kdo nadaljeval vaše delo v Vipavski dolini?
Zagotovo bo, a bo moral izhajati iz sebe. Za delo z odraslimi je sicer težava repertoar, a za mlade je gradiva veliko. Moje pravilo, da nobena stvar ni sami sebi namen, drži; potrebno je iskati smisel in ga posredovati. Mlade je potrebno spodbujati k ustvarjalnosti! To je daleč od ukalupljanja! Z delom in prizadevnostjo pa človek ustvarja čudeže. Četudi so tudi učitelji le ljudje, ne smejo vnaprej ocenjevati in poniževati! Menije bila vzgoja vedno na prvem mestu!
In danes, jutri....
Če bom zdrava, bomo s Čarobno jaso še gostovali. Lutkarstvo me sprošča... Morda bom šla kdaj na kakšen sprehod .... Sicer pa bratu pomagam pri lektoriranju zbornika o osamosvojitveni vojni. Ob letošnjem kulturnem prazniku so nas povabili v Vipavo. Gremo z lutkami, ki gredo
tako pravzaprav domov, da pokažemo, da je lutkarstvo enakovredno dramatiki. V veselje nam je da bomo program oblikovali s Tamburjaši, ki so konec lanskega leta izšli iz Vipavskih tamburašev in jih tudi vodi zavzeta Vlasta Lokar Lavrenčič (Ada Bačar bo na proslavi slavnostna govornica op.a.).
Vaše življenje je razdajanje. Kje je vaš vrelec moči?
Pogosto me je vodila misel na očeta, na ponos da je dal življenje, četudi se morda ni končalo tako, kot bi hotel... In mamo, ki je bila izredno načitana in navdušena nad mojimi lutkami. Rada sem delala z mladino. Ta mora imeti možnost izražanja, razvoja jaza. Ne smemo jih potolči naj bodo vidni po svojih zmogljivostih. Vsak si zasluži pozornost. Sicer pa me bogati vse, kar je lepega, kar ima smisel. Tudi pesem in glasba že vse od otroških let.
Kako pa doživljate današnjo apatičnost nila dih generacij. Se morda spomnite posamezm kov, ki so bili deležni vaše pozornosti?
Res mi je hudo. Če bi le lahko živeli bolj ustvar jalno, da se ne bi izgubljali med potjo. Bilo je ob dobje, ko ni nihče pomislil, da bodo starši tisti k so rasli prepuščeni sami sebi ... in danes si Vsi dovolijo, ker se čutijo več - ali manjvredni. Moj' otroka (Manuela in David) nista imela časa za ne umnosti in sta prizadevnost ohranila, ker je p,j lok dejavnosti vedno 'do kraja napet. Jaz tudi pQ sežem v pretep med mladimi, ker čutim, kako ' tistemu na tleh.., a mnogi gredo mimo. Predvsen pa je potrebno z mladimi delati. Z vsemi. Najve, z vzgledom, ki je bil in je pri meni vedno na pr vem mestu.
No, v svojem delu sem jih menda kar nc kaj vzpodbudila k ustvarjalnemu življenju Še so prepoznavni Nataša Nardin, Jožko jej Maja Lavrenčič, Ivana Šundov, Irena in Natag-Nabergoj, Ksenija Lavrenčič, Nevenka Kodelja Branko Čakarmiš in še kdo.
Kako pa je vaše razdajanje vplivalo na vag, osebno življenje?
Usklajevanje nikoli ni bilo lahko. A bolj kot vs« meje prizadela zavist. Teje ogromno. Mnogi raj« mažejo tuje kot ustvarjajo svoje. To me utruja, je. mlje energijo. A vedno pravim, da kritiziranje n« spoti človeka! Sama sem ostala‘skromna. Dane« mi sin kuha kosilo, pomaga mi tudi pri igri. Pa mnogi so, ki delajo prostovoljno.
Ada Bačar samosvoja in s popolno odgovornostjo za seboj pušča žareče oči in sproščen« obraze. Z vsem svojim bitjem in življenjsko potje neguje lepo besedo in dobro misel kot najdrago-cenejši zaklad.
Pa se spomnimo njenega in svojega poslanstva ko bomo: neusmiljeno zapeljali čez lužo ob pre. hodu za pešce, nestrpno negodovali nad sposobnostjo javnih uslužbencev in (tudi) ob kulturnerr ■prazniku odklonili pozdrav mimoidočemu.
Naj nas’ opomni veliko radodarno srce v naš-sredi, da kot lutkarji: Drug drug‘mu ognja dajmo!
pod Latnikom pletla nit, Lara Samec

društva
Kdo smo, kaj počnemo?
Športno kinološko društvo Ajdovščina
Društvo deluje že od leta 1987 in danes beleži 165 članov, njihov poligon pod Ustjami, ki so ga uredili s prostovoljnim delom, pa je znan tudi širši javnosti kot
prostor za družabna srečanja.
T^Nruštvo je član Mednarodne Kinološke Uzveze (FCI) in Kinološke zveze Slovenije (KZS). Izvaja celo vrsto programov (mala šola, B - BH, ,Urban*, program IPO, agility, friz-bi, sledarstvo). Samo lani je tečaje obiskovalo več kot sto ljubiteljev psov iz Vipavske doline. »Smo društvo, ki je v letu 2008 v svetu kinologije naredilo ogromen korak. Glede na rezultate si upam trditi, da smo vodilno društvo v slovenskem prostoru. V enem letu smo opravili 36 izpitov, od tega 12 višjih ih tri izpite po IPO 3. Povprečna ocena opravljenih izpitov znaša 87,26%, kar je nad slovenskim povprečjem. Na državnih sledarskih tekmah smo osvojili dve drugi mesti, četrto, peto in šesto mesto. V agi-lity-ju smo na državnem prvenstvu osvojili peto in šesto mesto. V Eukanuba pokalu se je naša članica zavihtela celo na najvišjo stopničko. V
frizbiju smo osvojili na evropskem prvenstvu prvo mesto, dvakrat četrto in eno šesto mesto.
S temi rezultati smo se kvalificirali tudi na svetovno prvenstvo v Ameriki,« razlaga dosežke predsednik društva Miran Žvanut. Ajdovski kinologi so lani uspešno izpeljali tudi prvo neuradno tekmo v frizbiju na ozemlju Slovenije. Imajo po dva mednarodna sodnika v klasiki in v agility-ju, mednarodnega sodnika za oceno zunanjosti, devet inštruktorjev, dva osnovnošolska markerja, dva višja markerja (vse z licencami Kinološke zveze Slovenije). Prirejajo še seminarje, ki jih vodijo strokovnjaki in tekmovalci. »Občane seznanjamo o vzreji, vzgoji ter šolanju psov. Poudarek dajemo svetovanju ter pogovoru o primernosti pasme. Naš cilj je, da ljudi že pred nabavo psa osvestimo, kaj prinaša nabava psa in kako ga uspešno umestiti v družino in okolico. Naša svetovalna številka je dostopna 24 ur na dan, svetujemo pa tudi osebno na samem poligonu vsako nedeljo dopoldne,« dodaja Miran Žvanut. Program za leto 2009 je izjemno zahteven, saj bo društvo gostilo tri prestižne prireditve. Že aprila bodo na vojaškem stadionu v Vipavi organizirali prvo tekmo za državno prvenstvo v agility-ju (z mednarodno udeležbo). Junija jih nato čaka (prav tako v Vipavi) dvodnevno tekmovanje CACIT po programu IPO, kije sestavljen iz treh disciplin (sledenje, poslušnost in disciplina ter obramba). Pričakujejo 45 domačih tekmovalcev in 25 iz tujine. Na jesen bodo pripravili še glavno slovensko vzrejno razstavo nemških ovčarjev, ki predstavlja vrhunec razstavljalne sezone in se je udeležijo vsi slovenski vzreditelji, močna pa je tudi udeležba iz tujine.
/a LS'
Starodobniki uspešni
Leto je naokrog. V Društvu ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina smo sklenili sezono in naredili obračun dosežkov iztekajočega se leta.
Drago Kukovič, Drago Rupnik, Bogdan Troha, Mirko Trobec, Miro Štrancar
r7'a promocijo naših starodobnih vozil smo A-Jse udeležili več turističnih prireditev. Sodelovali smo na Prazniku češenj v Goriških Brdih, pa v Cerknem, na Predmeji, v Braniku, Kanalu, Bovcu, Trenti. Povsod, kamor smo bili povabljeni, smo naše lepotce postavili na ogled. Naši člani so se udeležili tudi več turističnih rallyjev po Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in Italiji. Odlično sodelujemo z društvom G:A:S. Autostorica iz Gorice.
Naši člani so tekmovali tudi za prvenstvo Zveze starodobnih vozil Slovenije in dosegli odlične rezultate, ki so nam pripomogli k tretjemu mestu med klubi. V koledarju je bilo lani 8 tekmovanj po vsej Sloveniji. Med enajstimi klubi je največ točk (371) dosegla ekipa Adria Classic iz Kopra z 18 - imi uvrščenimi. Drugo
mesto je osvojila ekipa Stare Gore iz Prekmurja, kije s 15 - imi tekmovalci zbrala 282 točk. Tretje mesto z 8 - imi tekmovalci in s 177 zbranimi točkami je doseglo društvo Vipavska dolina. Z najmanj tremi uvrstitvami, ki štejejo za točke, je bilo uvrščenih 63 tekmovalcev, na vseh tekmovanjih pa je sodelovalo kar 400 udeležencev.
Tekmuje se v različnih kategorijah - skupina A (motorna kolesa), skupina Al (motorna kolesa z bočno prikolico), skupina B (osebni avtomobili) in skupina C (tovorna vozila). Med temi skupinami se tekmovalci razvrščajo še po starosti vozil na kategorije D (letniki od 1930 do 1945), E (od 1945 do 1960), F (od 1960 do 1970) in G (od 1970 do 1982).
Za naše društvo so točke prispevali v kategoriji A, E Slavko Golob - 6. mesto, v kategoriji A, F Mirko Trobec - 2. mesto, v kategoriji A,G Bogdan Troha - 1. mesto, v kategoriji B,D Drago Kukovič - 1. mesto, v kategoriji B,F Drago Rupnik - 2. mesto, Božo Lovišček - 4. mesto, Igor Trošt 8. mesto in v skupini B,G Ivan Obid - 6. mesto.
Pri vozilih je veljala starostna omejitev 25 let, po novem pravilniku pa bodo morali biti stara najmanj 30 let. Pri voznikih starostne omejitve ni, pomembno je, da ima vsak nastopajoči ustrezno vozniško dovoljenje.
Zaključek tekmovalne sezone s podelitvijo priznaj je bilo v Slovenskih Konjicah, za društvo Vipavska dolina je pokal prevzel Miro Štrancar. Uradni rezultati zveze SVS so objavljeni na spletni strani www.adria-classic.com.
Upravni odbor društva
Novo vodstvo društva Gora
Predmeja, 10. januarja 2009 - Na rednem občnem zboru Društva za varovanje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine 'Gora', ki šteje 73 članov, so izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Rajko Velikonja, podpredsednik Valter Polanc, blagajnik Marinko Čibej. Najprej pa so člani sprejeli poročila predsednika, vodji sekcij in nadzornega odbora o delu društva v minulem letu.
T^\otedanji predsednik Branko Krapež je na-Unizal glavna dogajanja v društvu v letu 2008, ki ga je v mnogočem zaznamovalo urejanje društvenih prostorov:
“Ocenjujem, da smo tudi v tem obdobju opravili veliko. Naša prizadevanja delajo Goro bolj prepoznavano in Gori nudijo nove možnosti. Naš objekti v Tihi dolini so modernejši in nudijo večjo funkcionalnost,” je delo upravnega odbora strnil Branko Krapež.
Veliki šotor na Rupi je dobil s kurilnico možnost ogrevanja, temeljito so prenovili kuhinjo, točilne in hladilne pulte. Šotor je ob koncih tedna le redkokdaj sameval, saj so ga mnogi najeli za poroke in druge veselice, še več pa je bilo prireditev pod patronatom društva Gora. Tako je bilo junija srečanje skakalcev in tekačev vseh generacij, posvečeno 90. letnici častnega člana in dolgoletnega predsednika SK Predmeja, Petra Česnika. Ob tej priložnosti pa so v društvenih prostorih odprli stalno zbirko v spomin na Stanka Velikonjo, ki je še dandanes najuspešnejši primorski skakalec. Julija so Dnevi Gore v Tiho dolino privabili več kot 2000 obiskovalcev. Športni park je avgusta gostil športne igre Primorja, pa več kot 300 udeležencev kolesarske dirke Ajdovščina - Predmeja s ciljem na Rupi, veterane vojne za Slovenijo ...
Na slovenski kulturni praznik je društvo uspešno izpeljalo že 13. Filipov tek in spust. Zaradi pomanjkanja snega v Tihi dolini je tekmovanje s staro smučarsko opremo potekalo na rezervni progi. Teka in spusta se je udeležilo 70 smučarjev iz večine slovenskih društev. Skupina »Edmunda Čibeja« je društvene prostore tudi lani obogatila z novimi pokali in priznanji, pa tudi posamezniki so bili uspešni na tekmovanjih smučanja po starem na Cerknem, Golteh, Kaninu ....
Klemen Žonta je v telemarku tekmoval na tekmah za svetovni pokali v Švici, Franciji in pri nas na Kobli. Nekateri člani društva so pomagali pri organizaciji tekme za svetovni pokal
na Kobli, kjer je bilo tudi državno prvenstvo. Klemen Žonta, sicer vodja telemark sekcije, je v disciplini telemark klasik postal državni prvak, Mitja Velikonja pa je zasedel 8. in 12. mesto. Marca je telemark sekcija na Cerknem izvedla še telemark kamp.
Delo je oživila nordijska sekcija, ki je začela s pripravami za popravilo sodniškega stolpa ob malih skakalnicah. Med novoletnimi prazniki je bil stolp tudi že dokončan.
Izkazala pa seje najmlajša med sekcijami, namreč planinska, najprej z organizacijo prvega zimskega pohoda z Rupe na Golake, septembra z drugim pohodom 'Po Dolu gor in dol', vmes pa s tematskimi izleti za članstvo (npr. na Sabotin ...).
“Še bi lahko našteval, od delovnih akcij do urejanja dokumentacije za razpise in pridobivanja sredstev ali temeljite prenove spletnih strani društva Gora, ki jo sprotno ureja Božo Vidic. Iz poročila se vidi, da je bilo postorjenega veliko, zelo veliko. Na to smo lahko vsi skupaj zelo ponosni, »je poročilo o delu sklenil Branko Krapež.
Dotedanjemu predsedniku se je zahvalil novi prvi mož društva Rajko Velikonja, kije članstvu predstavil svojo vizijo delovanja: »V zadnjih letih so bile skoraj vse moči društva usmerjene k izgradnji infrastrukture, ureditvi športnega parka in društvenih prostorov. Čas je, da vse te možnosti začnemo tržiti in dosedanje delo oplemenitimo. Z vsemi društvi in organizacijami na Gori bomo skupaj skušali uskladiti koledar prireditev in njihovo vsebino, ki bo obogatila kulturno, športno in družabno življenje in omogočila večjo prepoznavnost Gore. Društvo je v dobri kondiciji, vendar pa potrebuje nov zagon, tudi zagon za dušo, za duhovno izpopolnjevanje in osebno bogatenje.«
Novo vodstvo je že takoj zavihalo rokave, saj čaka društvo 7. februarja organizacija tradicionalnega Filipovega teka, teden dni kasneje pa še priprava zimskega vzpona na Mali Golak.
RL
društva
Društva se predstavljajo
Tekmovanje 'Mladina in gore'
Športno kulturno turistično ,Nore krave'
društvo Kamnje - Potoče
SKTD Kamnje - Potoče je zelo mlado društvo. Ustanovljeno je bilo 13. julija 2007 na pobudo aktivnih vaščanov, ki so želeli obuditi stare običaje v vasi, nadaljevati tradicijo in ne nazadnje v vas in okolico privabiti čim več turistov, pohodnikov in obiskovalcev.

T^Vruštvo združuje športno, kul-.LAurno, turistično in planinsko sekcijo. Trenutno šteje 86 članov. Društvo nam je v pogovoru predstavil predsednik Boris Vodopivec.
Kakšni so bili začetki delovanja, ki so končno pripeljali do ustanovitve društva?
»Kamenjci, oziroma krajani krajevne skupnosti Kamnje - Potoče smo aktivni že vrsto let. Začelo se je pred dobrimi petnajstimi leti, ko smo organizirali šagro, nadaljevalo nekaj let pozneje z velikonočnim pohodom na Malo goro, pred tremi leti s kamenj-skim krosom. Vse te prireditve so temeljile na dobri volji skupine krajanov in predvsem skromnih sredstvih, ki smo jih morali jemati iz lastnih žepov. Zato je padla odločitev, da ustanovimo društvo. Ime društva ni nič posebnega. Za simbol našega društva pa smo vzeli kamenjski stoletni kamniti most. «
Mlado društvo, pa vendar aktivnosti in akcij ne manjka!
»Res je! V tem dobrem letu delovanja smo bili zelo aktivni. Planinska sekcija, ki deluje v okviru Planinskega društva Ajdovščina je dobila pomočnika. Skupaj smo organizirali dva velikonočna pohoda na Malo goro. Pohod organiziramo vsako leto na velikonočni ponedeljek. Pohodnike iz Kamenj popeljemo po prelepi gozdni poti na Malo goro, kjer jih pričakamo s kulturnim programom in domačo hrano - polento s košenino in kislim mlekom. Organizirali smo drugi in tretji kamenjski Jcros. Kros, ki poteka na začetku vasi Kamnje, šteje za pokal Primorskih novic in se ga vsako leto udeleži okrog 130 tekačev, tistih, ki so državni reprezentanti, prvaki tekov Primorskih novic, do tistih mladih, ki tekati šele začenjajo ali pa veteranov, ki jim kljub letom tek pomeni velik del življenja. Pri športnih aktivnostih je potrebno omeniti tudi namiznoteniške igralce, ki sodelujejo v različnih namiznoteniških ligah, že nekaj let pa organizirajo tudi svoj turnir. Ker nimamo ustrezne dvorane, je bil turnir lani v Ajdovščini. V lanskem letu smo prvič organizirali tekmovanje v streljanju z zračno puško. Odziv je bil tako dober, da bomo to ponovili tudi letos.«
Niso pa aktivni samo v športni sekciji. Kulturna sekcija organizira proslavo ob koncu leta, ki jo združijo z razglasitvijo naj športnika krajevne
skupnosti.
Turistična sekcija je v lanskem letu ob dnevu žena organizirala izlet na razstavo cvetja v Pordenone.
Čez celo leto so v Kamnjah potekale ustvarjalne delavnice na različne teme: velikonočni aranžmaji, izdelava cvetlic iz različnih materialov, slikanje na steklo, izdelava novoletnih voščilnic.
»V društvu smo se lani odločili, da ob koncu leta, v božičnem času, obiščemo in obdarimo starejše krajane, kar je naletelo na zelo ugoden odziv. Izdali smo tudi svoj koledar, ki gaje dobila vsaka hiša.«
Kaj naj rečem? Čestitke za celo kopico prireditev, ki ste jih uspeli organizirati na vseh področjih. Kako pa je s financiranjem društva in posameznih akcij, saj predpostavljam, da denarja vedno primanjkuje? Kakšen je odziv širše okolice oziroma občine?
»Aktivnosti bi bilo verjetno še več, žal pa je delovanje društva nekoliko omejeno prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Lani smo se prijavili na razpis za sredstva za šport in kulturo. Za kulturo smo sicer dobili neko malenkost, pri športu pa smo zaradi prvega leta delovanja odpadli, kar je pomenilo, da smo morali nekatere projekte črtati. Nekaj sredstev za osnovno delovanje nam je prispevala krajevna skupnost, nekaj seje nabralo iz članarine, vse skupaj pa je res premalo za izpeljavo vseh načrtov.
Na srečo ima društvo podporo večine krajanov, tudi tistih, ki niso člani društva. Pri vseh dejavnostih smo aktivni vsi, le vodja se spreminja glede na vrsto dogodka. Pomembno je, da je aktivnih vedno več mladih in otrok. Tudi nekaj vodilnih funkcij
v društvu je v rokah mladih članov.«
In kakšni so načrti za leto 2009?
»Kot že rečeno, smo leto začeli z organizacijo 3. kamenjskega krosa. V prvih dneh februarja bo predavanje o zdravi prehrani. Ob dnevu žena načrtujemo proslavo za naše krajanke. Naslednja prireditev bo velikonočni pohod na Malo goro, ki bo letos 13. aprila. V začetku maja bomo organizirali izlet, 25. junija pa bomo letos prvič organizirali gorski tek iz Kamenj na Malo goro. Jeseni nas čaka šagra, v okviru katere bo tudi letos tekmovanje v streljanju z zračno puško.
Konec leta pa ponovno izbor športnika leta s spremljajočo proslavo in družabnim srečanjem krajanov. Med vse te prireditve bomo vrinili še ustvarjalne delavnice.
Tudi letos smo se prijavili na občinski razpis za sredstva namenjena za šport in kulturo. Če nam bo občina končno le namenila nekaj sredstev, bomo lepe pomladanske dni izkoristili za kakšno delovno akcijo, v kateri bomo opravili nekaj vzdrževalnih del na igrišču.
Višina sredstev je sicer pomembna za kvaliteto izvedenih programov, nikakor pa nam ne more vzeti volje do dela in veselja ob druženju in zabavi krajanov.«
Na kaj ste ponosni?
»Lahko rečem, da smo ponosni na vse akcije, ki nam jih je uspelo do sedaj izpeljati. Prav vse so zahtevale veliko dela in odrekanja, veliko pridnih rok, ja ponosni smo na vse krajane, tudi tiste, ki niso uradno naši člani. Ponosni pa smo tudi na to, da je bilo naše društvo letos izbrano za 'Naj društvo' v ajdovski občini. Upamo, da bomo odslej še boljši in se nam bo pridružilo še več novih članov. V naši krajevni skupnosti se namreč trudimo živeti 'po starem' - sodelovanje, skupne delovne akcije in ob koncu skupni žur. V teh časih bo takšen način življenja še kako pomemben.«
Morda na koncu še kakšna misel, želja ali povabilo za bralce Latnika?
»Za konec naj povabim bralce Latnika, da si pridejo naše delo pogledat od blizu, da se udeležijo naših prireditev, tekmovanj, pohodov, skratka vseh akcij v čim večjem številu. Prav vsakega bomo zelo veseli,« je pogovor zaokrožil predsednik društva Boris Vodopivec.
Marcela Čermelj MaK
zmagovito v Podnanosu
a
Podnanos, januarja 2009 - »Mi gremo pa v gore se zraka naužit« je bilo geslo 20. državnega tekmovanja Mladina in gore. Jubilejno tekmovanje, ki ga prirejata Mladinska komisija Planinske zaveze Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport se je letos odvijalo prj lanskih zmagovalcih v Podnanosu.
ostitelj je bilo Planinsko društvo vjPodnanos v sodelovanju z OŠ Draga Bajca Vipava - podružnica Podnanos. Ciljev in namenov tekmovanja je več; od širjenja, poglabljanja izkušenj, znanja in veščin iz planinstva, preventivne skrbi za varno gibanje v gorskem svetu, do spodbujanja druženja mladih iz različnih koncev Slovenije. Najpomembnejši cilj pa je usmeriti mladino v aktivno preživljanje prostega časa v naravi.
Prireditev se je začela dopoldne s pestrim kulturnim programom. Zbrane so nagovorili ravnateljica OŠ Draga Bajca iz Vipave Alenka Nussdorfer Bizjak, predsednik PZS Franci Ekar, iz Ministrstva za šolstvo in šport Mateja Reberšak Cizelj, župan Občine Vipava Ivan Princes, predsednik MK PZS Uroš Kuzman ter predsednik PD Podnanos Marko Brezavšček. Zapel je otroški pevski zbor OŠ Podnanos, mlade plesalke pa so dobro ogrele dvorano.
Temperatura se je še stopnjevala, ko je vodja tekmovanja Brigita Čeh podala navodila tekmovalcem, ki so bili že pošteno nestrpni. Pred njimi je bil namreč najpomembnejši preizkus dneva - pisanje testov. Za vstopnico v finale se je potegovalo 30 štiričlanskih ekip mladih planincev iz vse Slovenije. Ekipe so se že novembra morale prebiti skozi regijska tekmovanja v Kopru, na Bledu in v Puconcih. Na regijskih tekmovanjih je sodelovalo 73 ekip, kar prireditev uvršča med najbolj množična tovrstno tekmovanje pri nas.
Po napornem preizkusu iz poznavanja planinske tematike je sledil prijetnejši del. Najprej odlično kosilo iz rok članic domačega društva, nato pa ogled Podnanosa z vodiči domačega Turističnega društva. Gostje so si ogledali vas in spoznali, da skriva v sebi veliko zanimivega. Navdušeni so bili tudi nad burjo, ki jih je prepihala, čeprav še zdaleč ni pokazala vseh svojih zob.
V zgodnjih popoldanskih urah se je začel najbolj razburljivi del tekmovanja - finale šestih ekip, ki so dopoldne zbrale največ točk. Še prej pa se je na odru pojavila skrita gostja. Na obisk je prišla državna prvakinja v športnem plezanju Maja Vidmar. Dvorana ji je z zanimanjem prisluhnila. Povedala je, kako potekajo težki treningi. Mladim je zaupala, da zanjo niso najpomembnejši rezultati, ampak, da je ljubezen
do stene, gore tisto, kar ji daje rricK za nove izzive. S to mislijo se je zače finalni kviz, v katerem so tekmovale ekipe Ta hitri (PD Domžale), Mladi planinci (PD Dobrovlje - Braslovče! Slivniški svizci (PD Slivnica), Nore krave (PD Onger Trzin), Uhojeni pia. ninci (PD Zabukovica) in Pirati s hribov (PD Sežana). Vprašanja so bila u prve pomoči, tehnike gibanja, orien" tacije ter iz dodatnega gradiva, ki • nosilo naslov ,Podnanos - rojstni k J slovenske himne1.
Že pred zadnjim vprašanjem je posta lo jasno, da si bo laskavi naslov držav nega prvaka Mladina in gore Podnanc 2009 priborila ekipa Nore Krave N pp Onger Trzin.
Sledila je še podelitev priznanj j, nagrad, ki so bile za ekipe res bogate udeležba na trekingu v tujini, vikeri( paket v Vojkovi koči na Nanosu, pje žalni dan v plezališču; vsi udeležene pa so dobili praktične nagrade.
Tekmovanje je bilo za ljubitelje pi nin v Podnanosu pravi praznik in & postreglo z dodatnim programom- ot himne “Pridi, greva pod objem gora-nove pesmi Uroša Kuzmana “Spallc. mojega šotora”, do razstave likovn ' natečaja ter pravega kina. Na ogle(j , bila dva kratka filma. Prvi je prikaza doživetja s pohodnega tabora p0 pot Via Alpina v Dolomitih, kjer je ian skeletna zmagovalna ekipa Markač", team iz Podnanosa (Anita Trošt, Tim Žvanut, Matej Fabčič, Miha Božič) z' nagrado preživela teden dni. Druo' film je prikazal kronološki pregib vseh 20 dosedanjih tekmovanj.
Srečali so se tudi mentorji, si izrne njali izkušnje pri delu z mladimi, spra ševali so se o pomenu prostovoljnega dela v planinstvu in bili tudi kritični dc nekaterih sestavin tekmovanja.
Seveda pa so dragocena še vsa tista doživetja, ki jih je doživel vsak zase pa tisto, kar bi radi preskočili ali naredili drugače. In smešni pripetljaji, ki verjetno ostanejo za vedno.
Naj poudarimo še uvrstitev domače ekipe. Razgreti hribovci v sestavi Marjetka Frelih, Cecilija Vitežnik Tine Božič in Matjaž Fabčič, pod mentorstvom Barbare Jež so se uvrstili na odlično sedmo mesto. Ekipa je za las zgrešila uvrstitev v finale, novo priložnost pa bo imela že na 21. tekmovanju Mladina in gore.
Andreja Semenič
center farna vipava
KOSILA IN MALICE
p* ••
•m, m
__________ J ;x:


\ ;
vENflrRU/ f?AM'Al
¥ , ' •v " /

"	.J.
_ ^SrsrsSS
¥
Mercator
TOMiMf ecaiiHM
agrooprema
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868

SSS:
12
kultura, oglasi
Skozi svetlobo dni in Nemi kriki dr. Tanje
temo noči s patrom dr. Lojzetom Bratino
Ajdovščina, 20. januarja 2009 - Lavričeva knjižnica je pripravila srečanje s patrom dr. Lojzetom Bratino. Lojze Milharčič, ki je vodil pogovor, je srečanje razdelil v tri sklope: življenjski mejniki in spomini, jezuiti in avtorjeva pisana beseda.
edovnik, duhovnik, pesnik, publicist in ure-XVdnik je bil rojen v Stomažu. Gimnazijo je obiskoval v Ajdovščini, vendar je po drugem letniku vstopil v red jezuitov v Zagrebu. Po opravljenem noviciatu, končani maturi in opravljeni vojaščini se je začela njegova bogata študijska pot. Študij na Dunaju, v Rimu, v Quebecku in Torontu mu je pomagal, da je svojo vsestransko nadarjenost lahko razvijal v različne smeri.
Iz naših krajev je izšlo kar nekaj znanih jezuitov. Spomnimo se samo Martina Bavčerja (umrl leta 1668) iz Sela, prvega zgodovinarja, ki je napisal Zgodovino Norika in Furlanije. Iz Velikih Žabelj je bil doma Venceslav Vrtovec (umrl letal988), ki je novembra 1918 z letališča v Ajdovščini z letalom priletel v Ljubljano, izročil letalo slovenski vladi in vstopil k jezuitom. V Gorici je bil rojen eden največjih slovenskih teologov Karel Vladimir Truhlar. Med študijem v Rimu je Lojze Bratina pri njem leta 1974 zagovarjal doktorsko disertacijo: Elementi krščanske antropologije v Kocbekovih delih. Iz naše soseščine sta še znana Radko Rudež iz Slavine, misijonar v Zambiji, in Marko Ivan Rupnik iz Črnega Vrha nad Idrijo, ki ob ustvarjanju mozaikov najde čas tudi za pisanje.
Dr. Bratina živi in dela v Dravljah, v župniji in cerkvi, kjer je sodeloval že pri sami gradnji, pri kateri je sprejel tako moderno arhitekturo kot pokoncilsko ime za cerkev. Cerkev Kristusovega učlovečenja (ime je zamisel Marka Ivana Rupnika) je bila posvečena leta 1985 in je zaradi svoje estetske vrednosti vključena v seznam Evropske kulturne dediščine.
Med svojim šolanjem v tujini je Lojze Bratina kot ljubitelj lepe besede in knjig zahajal tudi
v knjižnice in knjigarne. In ko se je vrnil v Ljubljano, je v okviru ustanovljene Založbe Dravlje med Slovence prišel prevod Gibranovega Preroka, ki je dosegel že več kot dvajset ponatisov, v slovenskem jeziku so se pojavile De Mellove knjige, priložnost pa so dobili tudi slovenski avtorji (Vital Vider, Miha Žužek, Metka Klevišar, Gorazd Kocjančič in številni drugi).
Pisateljski in pesniški dar, temeljita teološka in splošna izobrazba ter znanje svetovnih jezikov so mu omogočali, da je slovensko javnost lahko seznanjal s pokoncilskimi tokovi v Evropi in Severni Ameriki, pri čemer je opozarjal, da tudi Sloveniji tamkajšnje razmere ne bodo prihranjene. Poleg obsežnega števila prispevkov v revijah in časopisih (Družina, Slovenski jezuiti, Tretji dan, Kristjanova obzorja. Znamenje, Božje okolje. ..) je še vedno urednik Založbe Dravlje, izdal pa je tudi nekaj samostojnih knjig.
Pesniška zbirka Bodi neizrečeno prinaša njegove pesmi od vstopa v noviciat pa vse v današnji čas. Njegova evangeljska razmišljanja so izšla v dveh zbirkah Kruh besede in
Besede bližine. Ob 50. obletnici vstopa v Družbo Jezusovo je izšel izbor objavljenih razmišljanj in člankov v revijah in časnikih pod skupnim naslovom Skozi svetlobo dni in temo noči.
Marija Stanonik je v spremni besedi k pesniški zbirki Bodi neizrečeno zapisala, da Lojze Bratina kot kritičen intelektualec in tih opazovalec sredi vsakdanjega življenja želi z vso svojo dejavnostjo stati ob strani človeku današnjega časa in ga razumeti v vsej zapletenosti njegovega čustvovanja in ravnanja.
Zdenka Žigon
VELRAD INŽENIRING d.0.0.
Lokavec 130 F, 5270 Ajdovščina
radovan.velikonja0velrad.si	Gsm 051 683 103
-GRADBENIŠTVO, VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ —IZVAJANJE NADZORA -STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
-ODSTRANJEVANJE CEMENTNO AZBESTNIH OBLOG (salonit)
Repič
Na pobudo Centra za socialno delo Ajdovščina je Lavričeva knjižnica pripravil« predstavitev knjige ajdovske rojakinje dr. Tanje Repič, ki se loteva izjemno obči tljive teme - spolnih zlorab. Osnova za knjigo je bila raziskava, ki jo je avtorica zc potrebe svoje doktorske disertacije opravila na nekaterih ljubljanskih fakultetah pa tudi problematika, s katero se srečuje pri svojem delu.
'T'anja Repič je namreč zakonska in družin-X ska terapevtka na Frančiškanskem družinskem inštitutu v okviru ekipe p. Christiana Gostečnika in je predavateljica na Teološki fakulteti v Ljubljani. Pri svojem terapevtskem in raziskovalnem delu spremlja predvsem žrtve spolnih zlorab. Pogosto se srečuje tudi s problematiko nasilja, nezvestobe, samomora, motenj hranjenja in zasvojenosti. A čeprav ima veliko nastopov in predavanj, je bila predstavitev knji-
“	.	.	^	J -----.v, ga ^
številna in radovedna publika bogato poplačala
V	knjigi, ki je izšla konec prejšnjega leta, se pre pletajo teorija, dosedanje raziskave in kliničn izkušnje terapevtskega dela s spolno zlorabljeni mi. V teoretičnem delu avtorica predstavi dosa danjo teorijo in raziskave s področja spolnil zlorab. Naslednja poglavja nameni spolni zlot abi, družini in relacijski družinski terapiji, sled obravnava samopodobe pri spolno zlorabljeni! njihovega odnosa do telesa in spolnosti, Žakljih pa še s pravnimi vidiki obravnave kaznivih dt janj zoper spolno nedotakljivost.
V	spremni besedi je dr. Christian Gostečnik zi> pisal, da se je avtorica lotila pomembne tematik« ki je prvovrsten prispevek k razumevanju, Zak pride do spolne zlorabe in kakšna je dinamik te travme. K delu je pristopila na komplepse način, saj gre za integracijo med psihologijo ii ostalimi znanostmi kot so biologija, medicin in antropologija. Velik del obravnavanja spolnil zlorab pa je osvetljen še v kontekstu relac" t družinske terapije, ki intenzivno razrešuj te naslavlja stiske oseb, ki so doživele travmatičei dogodek.
Čeprav je knjiga strokovna in metodič konkretni primeri in novo upanje, ki je ■ potrebno za vztrajanje na poti razreže travmatičnega dogodka spolne zlorabe d • širino berljivosti in poljudnosti.
Zdenka Žig
telefon: 01/81 00 210 fax: 01/81 00 205 e-mail: info@omrezje.si
NAJ BO VAŠE PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PRIJETNEJŠE!
mrezje
d.0.0.
£/»>'<■. L,'j
KABELSKI OPERATER AJDOVŠČINA
Želite klicati ceneje, in to celo brez mesečne naročnine? Imeti manjše stroške?
Prek optike kakovostneje dostopati do TV programov ? Neomejeno in hitro brskati po spletu?
...in še veliko več!
PONUJAMO VAM VSE NA ENEM MESTU!
Več na www.omrezje.si ali na tel. 01/81 00 210

"■
Ne spreglejte!!!
Akcija 3 MESECE BREZPLAČNA
za paket DUO in paket TRIO
že od 22 eur/mesec
(ob vezavi za 12 mesecev)
Velja do 28.02.2009!
IZKLOPITE SVOJE SKRBI, PRIKLOPITE SE NA NAŠE OMREŽJE!
: i IH

kultura
'Sračje leto' na ajdovski glasbeni šoli
S koledarskim letom se je izteklo tudi praznovanje 60-letnice ustanovitve Glasbene šole Ajdovščina. Naš jubilej smo zaključili na najlepši možen način: s krstno izvedbo spevoigre Sračje leto.
, T eto 2008 je bilo prav gotovo zanimivo, pestro, ij I -/zabavno, predvsem pa delavno. Praznovanje j 60 - letnice šole smo združili še z enim pomemb-,, nim jubilejem: 130 - letnico rojstva primorskega duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca, po , katerem šola že od leta 1972 nosi ime. Tako smo 6. februarja v Dvorani 1. slovenske vlade orga-| nizirali predstavitev zbornika in simpozij ob 130 f - letnici rojstva skladatelja, ki ga je popestril kon-j cert PAZ Vinko Vodopivec.
Na dvorcu Zemono je 22. februarja odlično zazvenel slavnostni koncert naših učencev. lf Zelo veliko dela je bilo tudi potrebnega, da smo na oder Dvorane 1. slovenske vlade 6. junija po-/ stavili glasbeno pravljico Kdo je naredil Vidku srajčico, avtorja Miroslava Paškvana. Pravljica je do danes doživela že osem ponovitev, samo v decembru tri.
Ker pa ne gre. brez dobrega petja, smo naše praznovanje zaključili z odličnimi šolanimi glasovi, ki jih v naši dolini prav gotovo ne manjka. Učiteljica solopetja Jerica Rudolf je okrog sebe zbrala 19 solopevcev; učencev, bivših učencev, njihovih prijateljev, in iz entuziazma in trdega dela se je rodila spevoigra v petih dejanjih za soliste in zbor.
Spevoigra Sračje leto se dogaja na Vipavskem in prikazuje življenje na vasi skozi koledarsko leto. Tako v pesmi in besedi narečji Vipavske doline odkrivamo, kako potekajo priprave na sveti večer, pomladno prebujanje narave in mlade ljubezni, poletni čas z vsemi njegovimi opravili in čas jesenske trgatve. Jerica Rudolf je na glasbo Vinka
Vodopivca po »sračje« izbrala besedila iz vseh vetrov. Posegla je v zakladnico narodnih pesmi in po besedilih slovenskih, predvsem pa primorskih avtorjev, od Simona Gregorčiča in Srečka Kosovela do Filipa Trčelja in Josipa Stritarja.
Tako smo 13. decembra doživeli krstno izvedbo Sračjega leta, ki ni bila le veselje za ušesa, pač pa tudi prava paša za oči. Nastopajoči so s pomočjo kulis, kostumov, luči in seveda pete in govorjene besede pripravili pravo predstavo, ki je navdušila polno dvorano vipavskega kulturnega doma. Pravo odkritje so bili pevci, ki so se odlično vživeli v svoje vloge, in so poleg nespornih glasovnih sposobnostih pokazali prave igralske talente. Le kdo bi lahko pozabil Valentina Krtelja v vlogi župnika Vinka Vodopivca?!
Organizacijo, režijo, dramsko besedilo in pripravo pevcev je pri uspešni predstavi prevzela Jerica Rudolf, klavirsko spremljavo pa Lana Marinkovič. Folklorno društvo Vipava je prijazno odstopilo kulise in kostume. Dodelava scene je bila v rokah Ane Trošt, Bojana Srebota, Domana Fučke in Marka Trošta. Z lučjo je mojstrsko upravljal Jure Ferjančič, posneto glasbo pa sta prispevali Bernarda Paškvan (orgle) in Bojana Š. Podešva (zvoki iz narave).
Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli poskrbeli, da je praznovanje 60 - letnice potekalo uspešno. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem učiteljem, učencem in njihovim staršem, brez katerih sračje leto na ajdovski glasbeni šoli ne bi tako bogato obrodilo.
Sonja Kodrič
Šesti natečaj fotografskega društva Veno Pilon Ajdovščina
Razpeti med nebom in zemljo
Vipava, 16. januarja 2008 - V Vipavskema hramu so odprli razstavo 60 - ih najboljših fotografij, ki so prispele na natečaj »Med nebom in zemljo 2008«. Natečaj predstavlja prelomnico v delovanju društva, saj odpira novo poglavje njihovih razpisov, tako s vsebinskega vidika kot tudi sponzorstva.
O talni motiv »Trta in vino« so razširili na temo 0»Letenje« in tako odprli nova obzorja fotografskemu objektivu. Novo temo je finančno podprlo podjetje Pipistrel d.o.o. Ajdovščina, ki je poskrbelo za privlačne nagrade najboljšim ustvarjalcem. Direktor podjetja Ivo Boscarol, med drugim tudi velik ljubitelj fotografije, je povedal: »Pravijo, da ko enkrat pogledaš svet skozi objektiv, tega nikoli ne pozabiš. Sam sem kar nekaj let živel od fotografije in imam res lepe spomine na te čase. Glede na to, da je fotografija vse bolj tehnična veda, sem z mojo letalsko dejavnostjo videl
tudi nekaj skupnih točk.«
Temi vsebinsko in tehnično nista bili omejeni, zato so v roke društva prišle fotografije, tako s pokrajinsko kot tudi eksperimentalno vsebino. Pod temo vino in trta smo si lahko ogledali posnetke trt, vina in vse, kaj je povezano z njim, pod temo letenje pa so prevladovale fotografije z motivom ptic.
Tričlanska strokovna komisija, ki so jo sestavljali umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj, fotografa Matjaž Prešeren in Oskar Karel Dolenc, je v sklopu »Trta in vino« kot najboljšo fotografijo izbrala delo Hermana Čaterja z naslovom Sam (DF Svit Celje), medtem ko se je pod zmagovalca teme »Letenje« podpisala Marija M. Maraž iz Fotografskega kluba Sežana. »S klubom sodelujem vsako leto na natečaju. Tema trta in vino mi je blizu, saj sem doma s Krasa. Nova tema pa mi je predstavljala izziv in odprla nove možnosti ustvarjanja.«
»V fotografskem društvu Vena Pilona gojimo kot eno glavnih aktivnosti organizacijo natečajev,« pravi predsednik društva Jadran Hreščak in dodaja, »da želijo z natečaji širiti kulturo fotografije po naši dolini«. Prvi natečaj so izvedli leta 2003 z imenom »Razglednice Ajdovščine«, sledil je natečaj »Trta in vino«, nato pa še štirikrat natečaj na temo »Kruh in vino«.
Letošnjega natečaja se je udeležilo 44 avtorjev iz 14 fotografskih društev in klubov ter 9 samostojnih avtorjev. Iz domačega društva Veno Pilon je sodelovalo 9 fotografov, pri čemer ste se imenitno odrezala Damjan Vidic iz Ajdovščine, ki je prejel 3. nagrado pod temo Trta in vino (slika zgoraj), ter Oton Naglost iz Vipave z 2. nagrado teme Letenja (slika spodaj).
Razstava se je iz Vipavskega hrama preselila v Ajdovščino, v avlo Dvorane 1. slovenske vlade, kjer bo na ogled do 25. februarja.
Ana Lahajnar
Zven Vipavske doline
Vipava, Ajdovščina, 17., 18. januarja 2009 - Že vrsto let v januarju odpre vrata koncertne sezone domačih zborovskih zasedb revija Naši zbori pojo. In tudi letos je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti iz Ajdovščine v dveh večerih ponudil zven Vipavske doline. Prijatelji pesmi so napolnili dvorani v Vipavi in Ajdovščini in ponovno dokazali domačim pevcem, da jih radi slišijo in zvesto spremljajo njihovo rast. Tokrat so lahko spoznali kar nekaj novih sestavov in svežih glasov, nekatere zasedbe pa
so se predstavile z novimi zborovodji.

V soboto se je ljubiteljem zborovske pesmi v Kulturnem domu v Vipavi predstavilo 7 zborovskih zasedb: MoPZ Vinograd Vrtovin in zborovodja Stanko Benko, Cerkveni MoPZ Sv. Štefan Vipava in Marko Fabčič, MoPZ Janez Svetokriški Vipavski Križ in Peter Vidrih, MePZ
Duri Col in Martina Peljhan, MoPZ Srečko Kosovel Ajdovščina (Matjaž Šček) ter Dekliški PZ Pejade Ajdovščina (Metka Colja). Prvi del revije je zaokrožil Komorni zbor Ipavska Vipava z Matjažem Ščekom, ko je ponudil tudi prvo izvedbo skladbe Mirana Rustje Zaljubljenka. V nedeljo je v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini navduševalo še 8 pevskih sestavov:
MoPZ Napev Batuje in zborovodja Matjaž Remec, Oktet Sotočje Črniče (Ana Jerkič), Lovski pevski zbor Zlatorog Vipava s Petrom Vidrihom, ŽePZ DU Večernica Ajdovščina in Miran Rustja, Vokalna skupina Stomažanke Stomaž z Vesno Kobal, MePZ Primorje Ajdovščina z novo zborovodkinjo Nadjo Bratina ter Oktet Borea Budanje in Sebastjan Fabčič v
kar treh skladbah Emila Adamiča. Slovo Reviji Naši zbori pojo 2009 pa je pripel Oktet Castrum Ajdovščina z Nadjo Bratina, ki dobrovoljne razveseljuje že 9 let in je svoje poslanstvo potrdil tudi tokrat.
Sicer pa je zbore pozorno spremljal strokovni sodelavec revije Ambrož Čopi in umetniškim vodjem vseh zborov posredoval svoja opažanja in napotke. Oba pevska večera je Čopi strnil v naslednjo oceno: »Za nami je kar nekaj lepih glasbenih doživetij. Srečanja z vami so bila lepa izkušnja. Veliko sem se od vas naučil, upam pa, daje bilo moje svetovanje v pomoč tudi vam.
Kljub nekaterim nihanjem v kvaliteti je pri zborih opazna želja zapeti dobro - svojim željam in sposobnostim primerno. Lepo je opazovati tako kakovostne vrhunce, kot je komorni
zbor Ipavska, pa tudi tiste dobre, ki ji sledijo - MoPZ Srečko Kosovel, oktet Castrum, MePZ Duri.... Želja po odkrivanju lepega in novega je nenasitljiva (iskrene čestitke zborom in zasedbam!). Tuje cela vrsta mlajših zasedb, ki opazno rastejo in sledijo svoji viziji (Oktet Borea, DePZ Plejade, ...). Mestoma še manjka več poguma pri izbiri programa.
Lepo pa je prisluhniti tudi tistim, ki si ciljev ne postavljajo še tako visoko in jim kvaliteta ni prvo merilo. Saj je bistvo glasbe lahko tudi drugje: da ljudi zbližuje, povezuje in jim omogoča udejanjenje svojih želja in občutij skozi glasbo.
Iskrene čestitke prav vsem v želji, da bi vam letošnje leto prineslo veliko umetniških užitkov in stkalo mnoge dragocene prijateljske vezi.«
Is
glasbeno
Skalp z novo kitaro Rock & blues na Gradišču
V novembru 2007 so nam domači rockerji Skalp ob dekadi delovanja in ustvarjanja postregli s prvencem Preproste rešitve, katerega so zelo uspešno prestavili domači publiki v klubu Baza v Ajdovščini, sledila je promocija po Sloveniji.
TV /Teseca aprila 2008 so se v pro-J_VJLgramu promocije Slovenije med predsedovanjem Evropski uniji, predstavili na največjem glasbenem sejmu MIDEM v Cannesu v Franciji. V poletnih mesecih lanskega leta so bili primorani zaradi zdravstvenih težav kitarista Mladena s promocijo po Sloveniji prekiniti. »V 11-ih letih obstoja se nam je Skalpom že večkrat sesul svet, a nikdar nismo prekinili z delom. Tudi ko se prisiljeno umaknemo z odrov, vsaj dvakrat tedensko zagrizeno vadimo. Nič nas ne ustavi,« je odločno povedal Peter, frontman skupine Skalp. Mladena, ki bo tudi v nadalje, iz ozadja, sodeloval s fanti, je na kitari zamenjal Aleš Pelhan, ki kljub mladosti prinaša zavidljive izkušnje iz rockerskih in heavy-metal-nih vod. V mesecu decembru lani so se vrnili na glasbene odre, ki so jih
že pošteno pogrešali in nam na sliša-nje ponudili že četrti singl, naslovno skladbo prvenca, Preproste rešitve. »Življenje ni kot dnevna poročila, ki jih sestavljajo večinoma slabe novice in 5 minut športa na koncu. Za vsako slabo novico se namreč najde preprosta rešitev, športa pa bi moralo biti čimveč, saj zbistri misli in zmanjša vsakdanje probleme,« pravi Peter. Skalp se vračajo na glasbene odre in napovedujejo klubsko turnejo, datumi in ostale informacije na: www. skalp-on.net in www.myspace.com/ skalponnet, le ta naj bi trajala do meseca marca 2009, potem pa se odpravljajo v studiu snemat nove skladbe. Že v pomladnem času nam bodo fantje postregli s čisto svežo stvaritvijo, da bomo lažje počakali na izid novega albuma.
Tekst: Ksimeroni foto: arhiv Skalp
Elvisi napovedujejo
Najboljši izvozni glasbeni produkt Vipavske doline, Elvis Jackson, se 13. marca vrača z novim, četrtim glasbenim izdelkom, Against the Gravity, ki bo nasledil odlično sprejetega predhodnika,
Summer edition.
O eptembra 2007 so Elvisi na avdici-Oji, na katero se je prijavilo več kot 40 bobnarjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije, našli zamenjavo za do takratnega bobnarja Sergeja Randjeloviča - RunJoa. Trojici se je pridružil Marko Soršak iz Maribora. Julija 2008 so se fantje s producentom Billyem Gouldom, svoj čas bas kitarista svetovno znane skupine Faith no more, zaprli v novomeški RSL studio in posneli glasbeni del skladb, potem pa so, brez Erika, poleteli v Kalifornijo, kjer so na podeželju San Francisca v Radio Star Studiu posneli še vokale. Za miksanje materiala je poskrbel mojster Rich Veltrop, znan po delu s skupinami Slayer, RHCP, Tom Petty..., mastering pa so zaupali
Johnu Cunebertiju, znanemu po delu s skupinami Aerosmith, Dave Matthews band, The Grateful dead..., kar je slišati že v prvi skladbi s prihajajočega albuma, This time, katero so EJ ponudili na slišanje preko www.myspace. com/elvisjacksonband, točno opolnoči ob prehodu iz starega v novo leto ,09. Seveda ne moremo mimo neprijetne prigode, ki se je odvijala pred očmi Elvisov. Med miksanjem skladb so studio nepričakovano obiskali ameriški policisti in spektakularno, kot v akcijskih filmih, uklenili in odpeljali bobnarja Marka, ki je bil osumljen ropa lokalne prodajalne. Čeprav je bila situacija sprva resna in napeta, seje za Marka in ostale Elvise srečno razpletla in dobila logično pojasnilo - osumljeni naj bi bil dokaj podoben osumljenemu dolgolasemu roparju, po pridržanju in po razjasnitvi situacije so se policisti opravičili ter ga spustili na prostost. Konec dober vse dobro. Kaj so Elvis Jackson ustvarili bomo slišali 13. marca 2009, ko album Against the Gravity izide skupaj z zaenkrat edino tiskano slovensko rock revijo RSQmag. Še pred tem bodo Elvis Jackson nove in starejše skladbe predstavili na pustno soboto, 21. februarja, na ajdovskih Policah, potem se 3. marca odpravljajo na turnejo po Balkanu (Hrvaška, Srbija, BiH, Bolgarija, Romunija, Makedonija), po vrnitvi pa bo 26. marca sledila tudi uradna promocija v Cvetličarni v Ljubljani. Več na www. elvisjackson.com.
Tekst: Ksimeroni, foto: FotoMitru
radišče pri Vipavi, 24. januar-vjja 2009 - V organizaciji KUD
Škavnica se je v polnem kulturnem domu odvijal koncert dveh domačih skupin, šestčlanske družinske pop rock skupine Marc Family Band, ki nam je v dobri uri postregla s štirimi avtorskimi skladbami Pride čas, Burja, Svetloba in Prijatelj. Repertoar so dopolnili s skladbami Eriča Claptona, Animals in Pink Floyd.
Dobro razgreto občinstvo je do vrhunca pripeljal domači akustični blues trio Dusty Blues Band (Anton Gantar, Herman Franca Hill in Ina Posega, na
sliki), ki nas je popeljal v svet ameriškega bluesa, vmes ponudil še nekaj iz popularne glasbe, npr. What's up?) skupine 4 Non Blondes. Vsekakor pohvale vredna poteza KUD Škavnica in tudi nastopajočih, ki so ponudili ljubiteljem dobre glasbe prijetno popestritev sobotnega večernega druženja in to brezplačno.
Zaključilo se je z besedičenjem ob dobri kapljici. Več o nastopajočih na spletni strani www.myspace.com.
Ksimeroni
Pravljica v barvi glasbe/ obrisu filma in jeziku plesa
Paralelle
Ko začneš vleči vzporednice med sivim in zelenim, hrupom in tišino, ko želiš umiriti kar teče prehitro ko želiš utišati, kar je preglasno, ko pogledaš vase in začutiš stisko, se umakneš daleč stran, kjer dihajo popolnoma drugačne dimenzije in naletiš na paralelo, ki zabriše rob med obema svetovorr^ in prikaže, razodene pogled, ki vleče vase - človek med skrajnima linijama, točkama človekovega delovanja, zariše linijo, kjer lahko zažari v svojem pravem ritmu in pomenu.
T TTačanjc nazaj k sebi in naravi v
V tem izjemno stresnem in hitrem ritmu življenja, je bilo glavno vodilo ekipe mladih domačih ustvarjalcev, ko so se ukvarjali z idejo in zasnovo multimedijskega projekta. Gledališki predstava, ki združuje koncert, film in ples, poimenovana Paralelle, pripoveduje zgodbo, ki jo ilustrirata film na platnu in ples na odru. Predstava je svojo premierno uprizoritev doživela na domačem festivalu gledališča, glasbe, filma in plesa - Štrudlfestu 2008. V petek, 23. in soboto, 24. Januarja, pa je v Dvorani prve slovenske vlade umetniška stvaritev doživela svoji prvi ponovitvi.
Zametki glasbeno - filmsko - plesne predstave so se začeli zbirati po letu 2004 (čas nastanka skupine), ko je domača glasbena zasedba MART, idejni snovalec, projekta, začela razmišljati o
svojih nastopih, saj je število skladb naraščalo. Fantje iz skupine so se strinjali, da želijo svoje koncerte nadgraditi na način, da vanj vključijo še druge medije, in počasi je ideja rasla.
Ker je ves čas ustvarjanja projekta v skupini vladal nekoliko bolj hipijevski duh, so s svojo glasbo želeli povezati z zgodbo o naravi, o človekovi potrebi po izgubljeni harmoniji in načinu, kako naj Človek izgubljeno pravljico spet najde. Zamišljali so si pripovedovanje zgodbe skozi glasbo, hkrati s posneto zgodbo, ki se odvija na filmskem platnu in še v živo na odru v obliki plesa.
Na podlagi glasbe in idejne zasnove je zgodbo, scenarij in režijo skupaj s člani skupine MART, ki jo sestavljajo Jani Peljhan, Rok Velikonja, Ram Cunta in Nejc Franca, zasnovala Tjaša Črnigoj. Pri ustvarjanju in upri-
Terčon, Kristina Šinigoj, Dunja Grn Špela Bizjak in Katarina Kete, Sinic Gosnik, Luka Curk, Gal Furlan, Ja] Jež, Antonio Caceres - Bongo j Klemen Lozar.
Pravljica, ki se s pomočjo treh razli, nih medijev odvije na odru, prernišlj, je o svetu v katerem živimo: "Sive c< ste, črne zgradbe, marmornati obraz nesramni zvoki, nasilna osamljeno in zavezanost kazalcem, tipkam, ekr nom in slušalkam. Urbana realnost ji kraljuje nevidna in neslišna dime zija; čas. Kjer roboti korakajo v tak kazalcev, vklenjeni v svoje ročne ni In nimajo kam zbežati...".
Že sama scenska postavitev dogaj nja opozarja na vlogo glasbe v same projektu in tudi v našem vsakdanu glasbi se je ideja rodila, ob glasbi dozorela, glasba je tudi rdeča nit pripoved zašije skupaj. Glasba je tis1 ki na odru spaja človekovo realnost njegovo pravljično deželo. In prav ta] lahko med urbano realnost in nara-postavimo harmonijo, nikamor ni tr ba bežati.
Tudi občinstvo je vkopano 8C(j lo na stolih in navdušeno opazoVa] kako se prelivajo zvoki, gibi in sm Od sončnih žarkov, ki vabijo, dežn kapljic, ki žgečkajo, do belih cvete ki oznanjajo, da čas in vse ostalo k utesnjuje in onesnažuje tako nas k tudi okolje, za nekaj trenutkov la^ odmislimo.
Mlada ekipa bo, tako si tudi želij0 svojo predstavo obiskala še nekaj venskih odrov. Pripravljeni so nature da svoje sporočilo ponesejo tudi dr gam. Nas je doseglo! Polona KrUše
4-^"
k om p a
(((•080 24 42)
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
POMOČ
sili
Kompa je podjetje, ki ponuja računalniško pomoč na vašem domu ali v vašem podjetju. Ponujamo širok razpon storitev, visoko kakovost naših uslug pa zagotavljamo z nenehnim izobraževanjem in prilagajanjem potrebam naših uporabnikov.
Ker za manjše težave obisk serviserja na domu ni potreben, smo za vas odprli brezplačno telefonsko pomoč, na kateri se bomo potrudili za rešitev vašega problema.
Pokličite nas na številko 080 24 42 in zagotovo vam bomo lahko pomagali!
15
zvonovi, fosili
Koledniki za otroke sveta
V
Ajdovščina, 4. januarja 2008
- Tudi letos je v župniji sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini potekala trikra-Ijevska akcija. Sodelovalo je 27 otrok, razdeljenih v osem skupin. V vsaki so bili trije kralji, nosilec zvezde in nosilec skrinje. Skupine so spremljali birmanci in odrasli iz posameznih sosesk.
V nedeljo so se koledniki v svojih oblačilih zbrali pri sveti maši in se po župnikovem blagoslovu odpravili na pot. V domove so prinašali blagoslov, mir in veselje novorojenega odrešenika. Ljudje sojih lepo sprejeli in poklonili svoj dar, kije bil letos namenjen za pomoč misijonarjem v Zambiji, Angoli, Malavi, Madagaskarju, Senegalu in Slonokoščeni obali - pod geslom
ŠOLO POMAGAJMO SKUPAJ ZGRADITI, REVNIM OTROKOM VESELJE DELITI. Koledniki pa so prejeli sladke dobrote.
Otroci so spoznali stisko ljudi v tretjem svetu, kjer delujejo naši misijonarji, zato so se odločili za sodelovanje -pri trikraljevski in adventni akciji OTROCI ZA OTROKE in darovali sovrstnikom v misijonih. Bili so zadovoljni z opravljenim delom, zbranim denarjem in zavestjo, da je lepo pomagati drugim. Sklenili so, da bodo prihodnje leto spet sodelovali, razveselili pa so se tudi vabila v Vipavo, na srečanje kolednikov, ki ga pripravlja Misijonsko središče Slovenije.
Irena Kogoj
Petič po Otmarjevi poti
Podraga, 10. januarja 2009 - Planinsko društvo Vipava je v sodelovanju s podraškim in štjaškim župnikom organiziralo že peto peš romanje po Otmarjevi poti. Začelo se je ob 6. uri zjutraj pri cerkvici sv. Urbana pod Podrago, čez pol ure pa je bila v podraški župni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata maša v spomin na pokojnega Otmarja Crnilogarja, znamenitega duhovnika, profesorja, prevajalca Svetega pisma ... Crnilogar je pred več desetletji, kot predsednik Planinskega društva Vipava, zasnoval danes dobro poznano plezalno pot na Gradiško Turo, njegova zamisel o manj zahtevni in bolj romarsko obarvani krožni poti, ki obišče deset cerkva, pa je oživela šele po njegovi smrti.
T)o maši so Podražani pohodnike, Jl kar 118 nasje bilo, pogostili, nakar so si ogledali mozaik sv. Jakoba, zavetnika romarjev. Pot jih je nato vodila navkreber, do pred kratkim obnovljene cerkve sv. Socerba, kjer seje odprl prekrasen razgled na Vipavsko dolino, pa tja čez do italijanskih Dolomitov. Naslednja postaja je bila cerkev sv. Ane nad Razguri. Po cesti smo pot nadaljevali do vasi Vrabče, kjer sta nas pričakala prijazna gostitelja Boža in Alojz Peljhan in nas pogostila s toplim čajem in drugimi dobrotami. Ponovno smo zakoračili navkreber, do vasi
Tabor k cerkvi Marijinega darovanja.
Letošnja duhovna misel v cerkvah je bila o apostolu Pavlu, ki je veliko prepotoval na konju, peš, z ladjo in verjetno še na druge načine. Spreobrnjenje je doživel prav na potovanju iz Jeruzalema v Damask. Sledila so mnoga apostolska potovanja. Ob vsej svoji aktivnosti, pa je tudi veliko razmišljal in meditiral. Pričevanja o apostolu Pavlu je v vsaki od desetih cerkva predstavil duhovnik Bogomir Trošt.
Iz Tabora smo se spustili po gozdni stezi proti Grižam in se ustavili
pri cerkvi sv. Martina. Zapustili smo Griže in kmalu prispeli do ene najstarejši cerkva na tem območju. Cerkev sv. Tomaža leži na izredno lepi točki nad dolino Rase, krasijo pa jo freske iz leta 1492. Sledil je spust v dolino Raše, k cerkvici sv. Kancijana oziroma sv. Antona, ki stoji nad kraškim izvirom, kije v sami cerkvi.
Po počitku smo se po cesti odpravili skozi zaselek Hribi in pot nadaljevali proti zaselku Bogo do cerkve sv. Katarine. Cerkev sv. Jakoba na Štjaku je bila zadnja postaja pohoda - romanja. Sledil je le še spust čez Vousco do Podrage, kjer se je enajsturni pohod končal. V tamkajšnjem kulturnem domu so domačini pripravili obilno pogostitev, ob kateri smo še pohodniki med seboj še bolje spoznali.
Udeleženci peš romanja smo po enajstih urah hoje v lepem sončnem a mrzlem januarskem dnevu, napolnjeni z duhovno energijo in lepimi vtisi vračali v svoje tople domove z željo, da se prihodnje leto spet srečamo. Posebna zahvala gre duhovnemu vodji pohoda, podraškemu župniku Bogdanu Vidmarju, predsedniku KS Podraga Ivu Krušcu in drugim krajanom, domačinom v Taboru nad Vrabčami in Društvu prijateljev poti sv Jakoba iz Ljubljane.	Leon Kodre
Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne
'"‘puristično društvo iz Podnanosa pripravlja v soboto 31. januarja že 6. pohod v spomin na duhovnika Matijo 1 Vertovca, ki bo potekal od Šmarij, rojstnega kraja, do Podnanosa, kraja zadnjega počitka. Pohod poteka po poteh, ki jihje Vertovec mnogokrat prehodil, ko je obiskoval domače. Tokrat so izbrali pot čez Planino, kjer je Vertovec najprej služboval. Pohodnike bo pred cerkvijo pozdravil sam gospod Matija in jim namenil eno od svojih znamenitih pridig. Duhovno obogateni se bodo udeleženci spustili na Slap, kjer bo poskrbljeno še za fizično okrepčilo. Tudi iz Lož pohodniki ne bodo odšli žejni, saj bo pri Benčinovih vodena degustacija vin. Skozi Manče in Podrago bo pohodnika vodija v glavnem po ravnem do Šembida (Podnanosa), kjer je Vertovec napisal svoja glavna dela in med drugim 'največjega med poeti' tudi izzval k hvalnici vinske trte. Prešernova zdravica dobi v Podnanosu vnovič domovinsko pravico na začetku prejšnjega stoletja, saj ji je obliko današnje slovenske himne vdihnil prav Šembic Stanko Premrl. Temu bo posvečen program ob koncu pohoda, ki se bo zaokrožil še ob 17. uri z mašo v cerkvi sv. Kozme in Damijana v Podbrjah (na slikah desno cerkvena detajla).
Začetek pohoda je napovedan za 8.00 uro s Poljšakove domačije v Šmarjah, startnina znaša 8 evrov. Organizator bo poskrbel tudi za prevoz šoferjev iz Podnanosa po vozila v Šmarje, saj trasa ni krožna.
Dodatne informacije: Stojan Vitežnik, 031 615 036
Med nalogami, ki si jih je Društvo Matija Vertovec zastavilo za leto 2008, je bila tudi ureditev jezerca pod Ostrim vrhom. To je sicer v naravi kal, ker pa je bil že pred več kot sto leti imenovan kot 'neko jezero', ga sedaj imenujemo Jezerce. Zarisano je že leta 1763 na vojaškem zemljevidu in posebej omenjeno 1889. leta v zborniku Postojnsko okrajno glavarstvo. Ker leži tik ob poti pohoda, smo ga skupaj s krajevno skupnostjo Planina 25. oktobra 2008 oči-
Fosili, naša naravna dediščina - 72
Se malo spomina na pripravo Pohoda po Vertovčevih poteh 2008.
stili. Ojezercu več kdaj drugič.
Z vnukom Žanom sva se akcije čiščenja jezerca in ureditve okolice seveda udeležila. Ker so iznajdljivi Planinci najeli bager, ki ga je upravljal izkušen strojnik, je bilo delo kar hitro opravljeno. In ker sva z Žanom avto pustila pri Marcih, sva se od jezerca vračala peš ter dobro pregledala kamenje ob poti. Kot je bilo pričakovati, je ves predel eno samo najdišče fosilov iz spodnjega eocena oz. paleocena, ki ga bo treba še pregledati. Nekaj kamnov sva pobrala. Doma sem jih obrusil. Ker so kamni res prava planinska breča, so koščki v njej zelo zanimivi, saj so v njih raznovrstni fosili. V enem primerku iz bližine jezerca so zelo lepe, izrazite korale Bacarella
vipavica, v drugem pa številne foramini-fere, praživali, alveoline. V tem primerku so alveoline kroglaste, podobne koščicam divje češnje, premera 2-3 mm. Na zbrušeni površini temnega biokalkarenita so lepo vidne zaradi svetle, bele barve. Alveoline so v kamninah na Planini dokaj pogoste.
Primerke alveolin sem fotografiral in izbral eno za ta prispevek. Foraminisfera na fotografiji je Alveolina cf. montanarii. 'Cf. pomeni, daje primerek na las podoben vrsti montanarii, števila zavojev pa se ne da točno prešteti, zato cf. - podobno. Primerek sva z Žanom našla v zidu, ki omejuje pot od Marcev do Jezerca. Premer alveoline je 3,5 mm.
Stane Bačar — se nadaljuje
*
16
šolska
Novoletno srečanje na OŠ Šturje
V torek, 23. decembra, smo se na prednovoletnem srečanju zbrali učenci, starši, stari starši, učitelji in krajani.
T~)o nastopu otrok matične šole in podružnice IT Budanje so se obiskovalci lahko ustavili na eko sejmu, ki smo ga organizirali v okviru pro-
La Konga v
T 7"veselem decembru smo v vrtcu Črniče or-V ganizirali srečanje staršev in otrok obeh starostnih skupin z likovno - glasbeno delavnico, ki smo jo podkrepili z glasbenimi gosti. Napovedano presenečenje, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali, je bila tolkalska skupina La Konga
jekta 'Ekošola kot način življenja’, v katerega smo se letos vključili. Na sejmu je bilo mogoče kupiti domiselne izdelke, ki so jih iz odpadnih oziroma naravnih materialov naredili učenci sami ter tako opozorili na možnost recikliranja. Sejem je bil zelo živahen in dobro obiskan, tako smo s prodajo okraskov, svečnikov, igric, voščilnic in drugih predmetov z novoletnimi motivi zbrali 900 evrov. Del denarja bomo dali v humanitarne namene, del pa namenili za potrebe učencev.
Po zelo prijetnem novoletnem druženju se že veselimo ponovnega srečanja čez leto dni.
Irena Knafelc,
ekokoordinatorica na OŠ Šturje Ajdovščina
Črničah
iz Ajdovščine. Skupina šteje sicer osem članov, nas pa je obiskalo pet bobnarjev, ki so izvajali nize ritmičnih zvokov, točk in pričarali posebno praznično vzdušje. Z igranjem so ustvarili vročo, skoraj afriško klimo, ki je vsakega posameznika po svoje potegnila, a opogumili so se le nekateri otroci, da jih je bilo veselje gledati. Navdušenje prisotnih, kijih v igralnici mlajše skupine Polžki ni bilo malo, je z ritmi naraščalo, in videti je bilo kar veliko zadovoljnih in sproščenih obrazov. Vsaki točki je sledil bučen aplavz in spodbudil igranje. Tudi zadovoljstvo glasbenikov, da so bili pozitivno in dobro sprejeti pri vaških ljudeh, ki zanje še niso slišali, je bilo zares veliko.
Dogodek se nam je vtisnil v prijeten spomin, saj nam je popestril veseli december, bili smo pa tudi prvi vrtec v Vipavski dolini, kije gostil skupino, kot je La Konga.
vzgojiteljica Lavra Škerjanc
Zgornjevipavski časopis Latnik vabi k sodelovanju v novi rubriki »Pisma bralcev«.
Na elektrdnski naslov: latnik@infoburja.si ali na poštni naslov: Časopis Latnik, Goriška 64, 5270 Ajdovščina, pošljite svoja mnenja, komentarje o tekočih dogajanjih v naši dolini.
Pismo zaključite z imenom, priimkom in krajem bivanja.	Vabljeni k sodelovanju!
tel. 040 204 676, e-mail: igor.arhar@yahoo.com
-	Naravno beljenje z apnenimi barvami
-	Klasično’beljenje s poldisperzijskimi barvami(Jub, Helios, Paulin, Sigma)
-	Napredno beljenje z latex pralnimi in kvalitetnimi disperzijskimi barvami
-	Beljenje fasad z akrilnimi, silikatnimi in silikonskimi barvami
-	Kitanje površin z disperzijskimi in apnenimi kiti ter kiti na osnovi mavca
-	Pleskanje vseh vrst kovinskih in lesenih površin
-	Odstranjevanje nikotinskih madežev in plesni
-	Suhomontažna dela
-	Suhi omet(stene)
-	Notranja dekorativa sten
(francoski šarm in dizajn z novimi barvami na tržišču "Entree en matiere") ■ Spatolato(marmorin)
Lepotica in konji v
Vipavi
Tik pred prazničnimi dnevi sta Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (Cirius) obiskala Iris Mulej, Miss Slovenije 2006, in predsednik Mednarodnega združenja za Lipico (MZL) Etbin Tavčar, ki sta učencem predstavila in podarila koledar s fotografijami lipicancev.
TV" oledar s čudovitimi fotografijami je nastal X\^z željo po bolj učinkoviti promociji združenja, ki želi ohraniti avtohtoni prostor Krasa, kjer domujejo beli lepotci. Tako je s sodelovanjem lepotice Iris Mulej iz Podgrada in MZL nastal koledar, ki želi, ne samo ohraniti okolje lipicancem, ampak jih tudi približati ljudem, tudi otrokom s posebnimi potrebami.
Tako je bilo srečanje v Cirius-u zanimivo in hkrati poučno. Iris Mulej seje pokazala kot sproščena sogovornica, ki je odgovorila na številna vprašanja mladostnic in mladostnikov, tudi na tista bolj osebna. Učenci sojo spraševali o modi, njenih interesih, poklicni poti, prehrani, najljub-
ših jedeh in »sladkih pregrehah«, priljubljenem športu. Zanimivo jim je bilo Irisino pripovedovanje o poteku snemanja koledarja in pripravah nanj. Zanimalo jih je, če je imela pred kopji kaj strahu. Sproščeni in gostobesedni so bili tudi učenci, ki so povedali, da tudi sami dobro poznajo konje in znajo zanje poskrbeti, saj redno hodijo na hipoterapijo ter da jih ni nič strah, saj so z njimi vedno tudi terapevti.
Iris Mulej in Etbin Tavčar sta se zadržala v daljšem pogovoru z učenci in delavci Cirius-a in tako začela del promocijske akcije, ki vključuje obiske tudi ustanov za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami.	dr. Erna ŽgUr
C
x
17
Pozdravljeni!
TAanes prvič vstopam v vaše domove. Izpod -L/Latnika direktno v vaše hiše. Smem naprej? Vljudnost veleva, da se človek predstavi, ko pride v hišo in da pove s kakšnimi nameni prihaja in od kod. Torej.... Ime mi je Sašo, pišem se Mugerli, rojen v Šempetru leta 1973, svoje otroštvo sem preživel v Goriških Brdih, nedaleč od Kleti Dobrovo (v smislu razdalje!). Sem duhovnik in opravljam službo župnika v Žabljah, Šmarjah, Gaberjah in na Planini. Ja prav berete, kar štiri enote. Župnikov je danes manj, kot pred, recimo, tridesetimi leti, župnij pa prav toliko (za ilustracijo - v naši škofiji je kar 189 župnij, večina teh ima 500 ljudi ali manj). Povem vam, da z veseljem opravljam zaupano mi službo. Dalje.... Teologijo sem študiral v Ljubljani in leta 1999 (letos bo že deset let - kako čas beži) postal duhovnik. Prva tri leta sem služboval kot kaplan v Izoli, naslednji dve kot kaplan v Ilirski Bistrici in na Vipavskem sem kot župnik že peto leto.
Kaj bom počel pod Latnikom? V hladu listov vinske trte bom vzel papir in pisal. Pisal bom o stvareh, ki se dogajajo okoli mene. O stvareh, ki me bodo neznansko razveselile in o tistih, ki me bodo pahnile v žalost. Pisal bom o blišču in bedi, o kmetih, o delavcih, o potepuhih, o življenju in životarjenju, o smrti in umiranju. O glasbi prav gotovo. O tistih sistemih, ki človeka v družbi stiskajo in ponižujejo. Pisal bom o veselih rečeh, o dogodkih in ljudeh, ki nam vnašajo veselje in moč v naš vsakdan. Pa zakaj ne bi kdo zapisal tudi o čisto običajnem človeku v običajni službi v nekem običajnem kraju besedo ali tri? Zakaj zmore ustvarjati novico in si izboriti mesto v časopisu in TV samo tragedija, afera, škandal in na drugi strani velika zmaga, dosežek, uspeh, naj - bolšejši, lepšejši, 'znanejši, nejši, nejši, Nejši in Alji in.... A?
O Bogu in bogovih - malih in velikih. O tistem bogu, ki ni Bog, pa si ga mnogi predstavljajo tako zelo čudno, da bi jaz nikoli ne verjel, če bi bil na njihovem mestu. Torej bomo v tem stebričku brali o tistem starcu z brado in trikotnikom in o tistem militantnem, o tistem ki zelo spominja na dobro vilo... vse bomo obglodali. Obljubljam!
O ljudeh. O naših in o vaših. O tem, da smo vsi bratje in sestre, ki plujemo na isti ladji. O tem, daje butasto trdil tisti, kije vrtal v čolnu luknjo pod lastnim sedežem, ko je rekel ostalim, da je to njegova stvar in naj ga pustijo pri miru, ker da ima svoje pravice ....
Skratka o vsem, kar se dogaja meni in temu svetu, v katerem živim in o tistem svetu, kjer bom večno živel potem, ko me vsadijo v zemljo.
S temi nameni sem izpod Latnika vstopil v vaš dom.
Naj bo z vami Božji blagoslov, se beremo naslednji mesec.
Sašo Mugerli
kolumne
Kako se bomo spopadli s krizo?
T Tjavnosti še vedno močno odmeva decembr-
V sko sprejetje proračuna občine Ajdovščina za naslednji dve leti. Upravičeno! S sprejetjem obeh proračunov se je mandat sedanje zasedbe članov občinskega sveta praktično tako rekoč zaključil. V grobem je namreč že razdeljen ves „občinski denar“ do lokalnih volitev, ki bodo že jeseni naslednjega leta. Postavljene so vse glavne prioritete in generalna smer razvoja občine. Medletni rebalansi namreč običajno stvari ne spremenijo prav veliko. Ob tem pa je potrebno seveda upoštevati še izjemno pomembno dejstvo, višino obeh proračunov. Oba sta namreč rekordna! Oba krepko čez dvajset milijonov €. Tako je bilo na eni strani „na mizi“ kar petinštirideset milijonov €. Na drugi strani pa številne potrebe in dejstvo, da proračunskega denarja ni nikoli dovolj, Kam, komu in zakaj? Odločitve še zdaleč niso enostavne! Ravno nasprotno! V katero smer naravnati „jadra“, na katere „konje“ staviti? Da se bo občina razvijala, napredovala, da se bodo naši občani v njej prijetno počutili.
Popolnoma razumljivo in človeško je, da imajo ljudje, svetniki, politične stranke ali zainteresirane skupine različne poglede na prioritete. Lokalne ceste, kultura, šport, šole, nova delovna mesta, ... ? Seveda pa pri tem v nobenem primeru ne smemo zanemariti časovnega okvira, v katerem sta proračuna nastajala. V drugi polovici lanskega leta seje namreč hipotekarna finančna kriza iz Združenih držav bliskovito razširila po vsem svetu in seveda „oplazila“ tudi Slovenijo. Žal pa se kriza vse bolj poglablja in se vsak mesec bolj zagrizeno seli v realni sektor, v gospodarstvo. Ogrožena so številna delovna mesta. In to predvsem tista, ki so vezana na „proizvodnjo“ trajnejših dobrin, ki nam življenjsko niso tako nujne. Nakup novega avtomobila, gospodinjskih aparatov ali rešitev stanovanjskega problema, pač lahko še najlažje odložimo za leto ali dve. Zaposleni se bojijo za svoja delovna mesta. Postali so previdni, celo prestrašeni. To pa seveda ni pravi okvir za nakup, za investicijo. Če pa je za to potreben še kredit, je previdnost toliko večja. Novi minister za razvoj in evropske zadeve mag. Mitja Gaspari tako ugotavlja, daje previdnost in pesimizem pri ljudeh absolutno pretiran ter še dodatno generira poglabljanje krize. Srečujemo se z situacijo, ki je ravno na-
sprotna tisti izpred leta ali dveh. Tedaj je gospodarstvo naravnost cvetelo na krilih optimizma in izjemne gospodarske rasti.
Kako se spopasti s krizo? V državi, v občini? In koliko časa bo sploh trajala? V začetku januarja je Zveza za Primorsko organizirala v Sežani razgovor z dr. Igorjem Mastenom, ki so se ga udeležili tudi vsi tamkajšnji vidnejši direktorji. Mladi, a že uveljavljeni „kraški“ ekonomist izstopa, tako po optimizmu, kot tudi po potrebnih ukrepih za izhod iz krize. Po njegovem mnenju lahko pričakujemo povrnitev zaupanja v finančni sektor in posledično okrevanje svetovnega gospodarstva že konec letošnjega leta. Reševati pa se bo začela tam, kjer seje tudi začela, v Združenih državah! Obama - upanje in seveda Angela Merki? Ne samo dr. Masten, tudi ogromna večina drugih ekonomistov, se strinja v oceni, da kriza ne pomeni začetka konca kapitalizma oziroma tržnega gospodarstva. Gre predvsem za krizo regulatorjev in nadzornih mehanizmov, ki so v letih 2002 do 2007, ko je svet doživljal najhitrejši gospodarski vzpon, popolnoma popustili. Povrnitev zaupanja, torej pomeni, predvsem povrnitev zaupanje v nadzorne mehanizme, ki jih je potrebno kadrovsko in finančno okrepiti ter jim dati pravo mesto in veljavo.
Slovensko gospodarstvo je izvozno usmerjeno in je vse bolj pomemben del svetovnega gospodarskega sistema. Pa kljub temu je tako majhno. Odločilne „bitke“ bodo torej morali izbojevati „veliki“. Naša naloga, predvsem pa naloga nove vlade je, da sprejme take ukrepe, ki bodo našemu gospodarstvu omogočili optimalne pogoje za poslovanje. Da se iz krize izvlečemo predvsem s čim manjšimi izgubami delovnih mest. Potrebni so bistveno hitrejši ukrepi in to predvsem na dveh področjih. Zagotovitev delovanja bančnega sistema in „državne“ investicije. Bančni sistem je „ožilje“ gospodarstva, ki mu mora dati Centralna banka temeljito .Transfuzijo" in vbrizgati likvidnost v njegov sistem. Na drugi strani pa se mora vlada hitro odločiti za investicije, ki v recesiji sicer najprej in najbolj upadejo. Dobri, stari recept, ki pa je še vedno „vžgal“.
Vrnimo se ponovno k sprejetima proračunoma za leti 2009 in 2010. Več sociale, ker smo sredi krize? Kar je zagovarjala opozicija! Ali več investicij, da bo manj krize? Kar je zagovarjala in izglasovala občinska pozicija! Da se razumemo, investicij, ki posegajo na vsa področja življenja in dela v občini. Po opravljenih analizah naj bi sicer kriza „ajdovsko“ gospodarstvo prizadela manj, kot nekatera druga področja v državi. Še najbolj pa potencialno naša gradbena podjetja, če se nov investicijski cikel ne začne takoj. Pri tem je važno še nekaj in sicer, da vsako delovno mesto v gradbeništvu pomeni še vsaj dve delovni mesti v ostalih sektorjih. In prav zato, je odločitev pravilna! S tem smo se postavili ob bok tistim, ki so se odločili, tako kot mi. Kopru, Sežani, .... ! Delovna mesta so.pač najboljša socialna politika. Naj sreča spremlja hrabre!
Aleksander Lemut

0STRZEK
d.O.O. podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve
'
v;
IT«

n
-	ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
-	CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ
-	OBLAGANJE TAL IN STEN
-	SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV
-	IZPOSOJA RAZVLAŽIlCEV
Lokavecl57/a, 5270 Ajdovščina tel.:368 15 16, gsm: 041 673 259 ostrzekdoo@siol.net
Po kol'k so ruske hruške
A li ste res mislili, da neki razposajeni ukra-zVjinski mulec z eno roko vrta po nosu, z drugo pa zapira ventil na plinovodu v Evropo? Ali res mislite, da, ko se po nekem srečanju diplomati raznih držav pred kamerami rokujejo in tako (po ruplovsko) smehljajo, tako tudi mislijo? Če ste tak nekritičen optimist, vas v vaše dobro prosim, da se raje ne ukvarjate s politiko. Tišina prosim! Vstopili ste namreč sredi predstave. Na odru ravnokar skačejo evropski pravniki in mahajo s pogodbami o dobavi plina Evropi. Radi bi nekoga tožili, pa nimajo naslovnika. Ga tudi ne bodo imeli! Pri vsaki igri (tudi politični) je napisan scenarij in predvidene kulise. Od dobre predstave človek odide bogatejši za razna spoznanja o sebi in svetu. Skratka, lahko bi rekli, da sta pisec in režiser dosegla svoj plemeniti namen.
Tako sem se zadnjič, ko sem odšel na Petrol po jeklenko plina, hipoma spomnil na predsednika Putina, na prostrane ruske stepe, izpod katerih vre na plan ta plinska božja mana, podobna tej, ki jo stisnjeno v jeklenki nesem domov, da mi bo skuhala nedeljsko kosilo. Spomnil sem se pa tudi na protiraketni ščit, ki ga hoče NATO postavljati blizu ruske meje, menda tudi v sedaj še mladoletni (še nekaj let za možitev negodni) evropski nevesti Ukrajini. Ščit proti komu? Rusiji? Iz te sklede vendar jemo! Rusija nikoli ne bo več ideološko čudna in zaradi tega nevarna država. Nevarna bo postala, če jo bodo okoliščine k temu prisilile. Morda se sliši čudno, vendar je glede na tako veliko ozemlje, ki ga zavzema, velika nevarnost za svetovni mir prav to, če Rusija ne bi bila velesila! Čemu torej protiraketni ščit, ki mu ta država ostro nasprotuje? Proti Iranu? Recimo. In ko bi letele te strateške uničevalke proti Evropi in bi se sprožila ta zračna obramba, bi vsa ta vražja krama (verjetno jedrska) popadala tja nekje na ruske njive. Ali bi se vi strinjali? Kdor koli ste, vaš osebni interes je, da imate urejene odnose predvsem v najbližji soseščini. To velja tudi za države. Neverodostojne pa postanejo tisti trenutek, ko začnejo ščititi svoje interese domala po vsem svetu. Si predstavljate, da bi (takoj ko bomo dobili patrije) Slovenija napadla Združene države, razsula vse živo, pobila na stotisoče ljudi, ker bi iskala nekaj, kar bi sicer tudi sama imela, vendar bi smatrala, da drugi tega ne smejo imeti. Ugrabljala bi po svetu njihove državljane in bi jih tam nekje na otoku Rabu, v sicer rahlo sprti državi, mučila leta in leta. Pa saj smo to že videli med drugo svetovno vojno! „Kriv si že zato, ker lakota me grudi", je rekel volk zajcu, ko je sebično upravičeval to, da ga bo požrl.
Če se sedaj, dokler nam še ruska “Kalinka" odmeva v ušesih, vrnem k izhodiščni temi. Ruska diplomacija je evropski pokazala, po koTk so ruske hruške, oziroma, po koliko bo ruski plin ali pa sibirska zima, odvisno, kaj nam bodo spuščali po ceveh. Boljše je imeti dobrega soseda kot pa dobro žlahto, pravi pregovor. Toda oholost ne prizna ne sestre in ne brata, in ne soseda, tako da v tej osamljenosti prej ali slej zdrvi v pogubo.
Marijan Božič
_______________________šport___________________________
Gradijo ekipo za bodočnost
Prazniki so pozabljeni in tudi rokometaši Ajdovščine že nestrpno čakajo na nadaljevanja prvenstva, ko bodo na Policah gostili ekipo Alplesa iz Železnikov (7. februarja). O pripravah in načrtih smo se s članom upravnega odbora Bojanom Blažkom in trenerjem prvega moštva Igorjem Poklarjem.
'Wyr'ar nekaj časa je minilo od zadnje tekme _I%kjesenskega dela, pa vendarle - vaša ocena prvega dela prvenstva?
Igor Poklar: Kot veste, sem ekipo prevzel v 4. krogu in ne morem ocenjevati celotne jeseni. Po treh zaporednih porazih na samem začetku vzdušje ni moglo biti jrosebno dobro. Vendar je bila ekipa kar dobro pripravljena - z mojim prihodom je prišla nova »metla«, ki je najbrž vlila med igralce novo energijo in to se je izkazalo tudi na igrišču. Toda ko trener prevzame ekipo sredi prvenstva, nima prav veliko manevrskega prostora, saj so tekme v ritmu sobota - sobota in si pod pritiskom zmage. Pred začetkom prvenstva imaš čas spoznati vsakega igralca posebej in uigravati svoje taktične zamisli. Moja ocena je torej, da smo oddelali povprečno jesen. Uspelo nam je premagati tiste nasprotnike, za katere se je to pričakovalo, na žalost pa nam ni uspelo pripraviti kakšnega odmevnega presenečenja.
Bojan Blažko: Ocenjujem, da smo nekoliko zaostali za klubskimi željami glede na kader, ki ga imamo. Naši cilji pred letošnjo sezono so bili uvrstitev nekje na sredino lestvice. Ker smo prve tri tekme izgubili, smo se v klubu odločili za logičen ukrep - menjavo trenerja. V športu pač velja, da je lažje zamenjati trenerja kot pa celotno ekipo. S prihodom Igorja Poklarja je
moštvo hitro sprejelo njegov način dela in večina igralcev je dobilo dobili nov zagon. Morda so bili zasičeni z metodami prejšnjega trenerja. Res je, da smo dobili tekme proti premagljivim ekipam, vendar pa je bilo preveč nihanj v igri in verjamem, da bo v spomladanskem delu boljše.
Kakšno je sploh zanimanje v Ajdovščini, ste zadovoljni z obiskom vaših tekem v letošnji jeseni?
Bojan Blažko: Ja, obisk j^ vedno povezan z rezultati, ki jih dosega posamezna ekipa. Moram reči, da je obisk glede na rezultate presenetljivo dober. To pomeni, da si obiskovalci želijo kakovostnega rokometa in verjamem, da bomo v nadaljevanju privabili še kakšnega gledalca več. Zanimanje za rokomet je v naši dolini vedno obstajalo, se pa je pred 11 leti z izpadom iz prve državne lige razumljivo zmanjšalo. Toda pozna se, da je rokomet v Ajdovščini doma in veseli nas, da se ljudje ponovno vračajo na Police. Mi jih bomo poskušali po najboljših močeh zadovoljiti z dobrimi rezultati že v spomladanskem delu, kot tudi v prihajajočih sezonah. Konec koncev je to tudi obveza igralcev, da se v čim boljši luči prikažejo pred domačim občinstvom.
Navijače kluba vsekakor zanima, če bo prišlo do kakšnih sprememb v samem kadru. Gospod Poklar, je uprava uresničila vaše želje?
Igor Poklar: Z upravo se zelo dobro razumem, saj imamo zelo podobna videnja glede razvoja kluba. Posebnih zahtev nisem postavil, ker sem sam mnenja, da bi bilo to prej postavljanje ultimatov kot pa pravo sodelovanje. Smo pa seveda po jesenskem delu naredili skupno analizo in prišli do zaključka, da smo šibki na mestu desnega zunanjega igralca. Rad bi poudaril tudi to, da žc sedaj pripravljamo ekipo za naslednjo sezono in da bomo v spomladanskem delu poskušali iztržiti maksimum te ekipe, da dokončno spoznamo, kje nam kaj manjka za uresničevanje klubskih ciljev v bližnji in daljni prihodnosti. Ker klub gradi na doma vzgojenih igralcih, bomo tudi možne rešitve najprej poiskali v lastni mladinski ekipi. Če primernega igralca doma ne bomo našli, boo razširili območje iskanja, ampak še vedno v bližji okolici. Naj omenim še to, da smo priprave začeli 5. januarja, v celoti v domačem okolju.
Bojan Blažko: Če smem dodati, bi rekel, da do bistvenih sprememb v samem kadru ne bo prišlo. Lahko potrdim, da smo že priključili nekaj fantov iz lastnega mladinskega moštva, na katere bi lahko resneje računali v prihodnosti. Smo pa mnenja, da trenutni kader ni še pokazal svojega maksimuma in ravno to pričakujemo spomladi. Kot je že omenil trener, sestavljamo ekipo, ki naj bi se v prihodnji sezoni borili za sam vrh. V klubu smo pač mnenja, da mora biti jedro ekipe sestavljeno iz doma vzgojenih igralcev.
Kakšno pa je sploh zanimanje pri mladih za rokomet? Glede na to, da vlada v Ajdovščini močna konkurenca v moštvenih športih, imate pokrite vse mlajše kategorije?
Bojan Blaško: Pred 11- imi leti je nastal pravi rokometni mrk. Klubu smo morali postaviti nove temelje. Po zaslugi Aleksandra Lapajneta in nekaterih posameznikov, ki so vztrajali, da takratne mlajše kategorije dozorijo in postanejo nosilci članske ekipe. Danes se lahko pohvalimo, da imamo vse potrebne kategorije, od mlajših do starejših dečkov in kadetov. Letos pa imamo tudi združeno mladinsko ekipo, še z igralci rokometnega kluba Col in z nekaj igralci rokometnega kluba Nova Gorica. Ta ekipa igra v 1. državni mladinski rokometni ligi, kije zelo zahtevna, saj v njej igrajo tudi rokometaši, ki prim prvoligaših
že igrajo vidnejše vloge. Omenim naj tudi, da imamo na osnovni šoli krožek rokometa, kjer se učenci prvih in drugih razredov že lahko naučijo nekaj osnov rokometa. Krožek vodi Aleksander Lapajne, ki tudi sicer v klubu skrbni za strokovno delo z mladimi, pomagata mu Martin Koron in Marko Lipovž, občasno pa priskočita na pomoč še Marko Cenčič in Mirko Žvokelj.
Sc recesija že pozna tudi v klubski blagajni?
Bojan Blažko: Financiranje klubov je večna bitka. Nobeno podjetje ne prekipeva od viška denarja, vendar lahko zatrdim, da za’enkrat delujemo normalno. V letošnji sezoni nam finančno pomaga podjetje Marc, po dolgih letih sta ponovno zraven Fructal in Union, pa Kerazit in vsi drugi, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem za pomoč.
Kakšni so pa načrti kluba, je to vrnitev v prvo ligo?
Bojan Blažko: Ne želimo skakati čez potok tam kjer ni trdnega mostu. Gradimo iz leta v leto, želja po vrnitvi v prvo ligo sicer obstaja vendar ne za vsako ceno. Če pa bomo organizacijsko in finančno sposobni izpeljati projekt prve lige, se bomo prav gotovo odločili zanj, ampak vse ob svojem času.
G. Poklar, kakšne cilje ste si postavil za letošnjo pomlad?
Igor Poklar: Na to vprašanje je težko ali pa lahko odgovoriti. Še enkrat poudarjam, da je prvotni cilj sestaviti moštvo, ki bi v prihodnjih sezonah dosegalo boljše rezultate. Izredno vesel bom, če nam uspe zmagati vse domače tekme in morda pripraviti kakšno presenečenje zunaj S tem bi zadovoljili tudi naše zveste navijače ki jih že sedaj vabim na Police na našo prvo tekmo
7.	februarja proti Alplesu.
Zahvaljujem se obema za pogovor. Bi morda še kaj dodala?
Igor Poklar: Hvala za povabilo Bojan Blažko: Do konca letošnje sezone bo zagledala tudi luč naša spletna stran. Klub bp omogočil tudi organiziran prevoz na gostovanja za vse tiste, ki bi radi bodrili naše rokometaše tudi
na gostovanjih.
Marko Terlikar
Kixi v razburkanih vodah
Pred nadaljevanem spomladanskega plesa na futsal prizoriščih so moštva premor izkoristila tudi za spremembe v ekipah. Do nekaj novosti je prišlo tudi pri ajdovskem prvoligašu Kixu, ki je prezimil na predzadnjem mestu na lestvici.
^7 e sredi jesenskega dela so se okrepili z Erikom / jTCnlinom ki se je vrnil na parket po igranju velikega nogometa pri ŠD Škou. Edino novo ime pred nadaljevanjem prvenstva je Aleš Gleščič, ki je nazadnje igral pri aktualnem državnem prvaku KMN Gorici. K Dornberku sta odšla Doša Lazarevič in Simon Jevšček.
V prvem spomladanskem krogu jih je čakalo težko gostovanje v Kobaridu proti prenovljenemu Oplastu. Kar 400 gledalcev je doživelo hladen tuš, saj so Ajdovci v prvi četrtini srečanja prek Kalina in Široka povedli kar s dvema goloma razlike. Na žalost to ni bilo dovolj za presenečenje, saj je daljša domača klop v nadaljevanju omogočila, da je Oplast slavil s 5:2. Po srečanju je trener Ajdovcev Tomaž Bizjak povedal: »S predstavo mojih fantov sem zadovoljen, ker so se večino časa držali dogovorjenega. Do sredine drugega polčasa smo imeli aktiven rezultat, imeli nato še nekaj lepih priložnosti in bi lahko ponovno povedli, nakar nam je malo pošla sapa. Na našo žalost je Oplast to s pridom izkoristil in v pravem trenutku povedel. Po njihovem vodstvu smo imeli spet priložnosti za izenačenje, vendar je nasprotnik še dvakrat za-
del. Pred nami so odločilne tekme proti direktnim konkurentom za obstanek in če bomo obdržali tako visok ritem in pripravljenost, potem se ne bojim, da barke ne bi uspeli pripeljati v mirne vode.«
Prva od odločilnih tekem za obstanek je bila nato na Policah, ko so prišli v goste nogometaši Sevnice. Že v uvodnih minutah so Ajdovci zagospodarili na igrišču, povratnik po poškodbi Tomi Pišot pa je z natančnim strelom z razdalje in premagal gostujočega vratarja, kar so Kljub vodstvu Ajdovci niso popustili in še naprej pritiskali na gostujoča vrata, z agresivno igro pa onemogočali nasprotniku razviti svojo igro. Ajdovci so premoč kronali v 14. Minuti, ko je zadel Kodela. V nadaljevanju se slika ni spremenila, Trkman je bil dvakrat učinkovit, dobro predstavo pa sta potrdila še zadetka Kalina in Sukanoviča. Po visokem vodstvu so do svojih minut prišli tudi gostje in po nezbranosti domače obrambe vodstvo prepolovili. 29. minuti. Po minuti odmora na zahtevo domačega trenerja Bizjaka, so se domači ponovno zbrali, Likar in Pišot pa sta samo še potrdila prvo zmago v spomladanskem delu (8:4). Po srečanju je povratnik Tomi Pišot povedal: »Končno mi je uspelo pozdraviti poškodbo! Občutki ob zmagi so seveda lepi, pri zadetkih pa je vse odvisno od sreče, če streljaš na gol imaš možnost, da zadeneš. Tokrat mi je uspelo dvakrat. Pred srečanjem smo vsi menili, da bo srečanje težko, prikazali pa smo borbeno in agresivno igro z veliko priložnosti. Tudi naš vratar je Djukič branil izvrstno in smo
zasluženo zmagali.«
Zmaga nad Sevnico je bila lepa popotnica pred gostovanjem pri zadnjeuvrščenem Živexu. Tomi Pišot je pred gostovanjem povedal: »Mnogi mislijo, daje Živex odpisan, vendar sam nisem tega mnenja. Menim, da čakajo prav na nas!«
Njegove napovedi so se na žalost povsem uresničile - Ajdovci so do sredine drugega polčasa z zadetki Trkmana, Likarja in Kalina sicer še vodili s 3:2, toda podobno kot v Kobaridu vodstva niso znali zadržati in so parket zapustili sklonjenih glav (7 : 3). Po uvodnih krogih spomladanskega dela je torej jasno, da čaka Kix še krčevit boj za obstanek, naslednji nasprotnik na Policah pa bo ekipa Dobovca iz Rogaške Slatine.
MT
Spoštovani prijatelji in sodelavci Latnika, zgornjevipavskega časnika!
Obveščamo vas, da nam lahko pišete na nov email naslov latnik@infoburja si, ki ostaja aktualen tudi po letošnjem marcu, ko naš dosedanji naslov radio-nova.ice@volja.net ne bo obstajal več
Seveda se tudi v prihodnje veselimo vašega sodelovanja pri sooblikovanju lokalnega mesečnika; prispevkov 0 dogodkih, ki so popestrili vašo sosesko in o posameznikih, ki jo sooblikujejo in zaznamujejo.
Vabimo vas, da svoja mnenja in izkušnje delite z nami in občani Vipavske doline.
Z zahvalo in v pričakovanju vaših prispevkov vas toplo pozdravljamo^
(za) Latnik, zgornjevipavski časnik,
Lara Samec
19
šport
Košarkarska evforija se nadaljuje
Ajdovščina, 17. januarja 2009 - Tekmovanje v 2. slovenski članski ligi je doživelo vrhunec z derbijem med KK MARC Ajdovščina in KK Splošna plovba Portorož. Tekma je bila pomembna z dveh vidikov in sicer je šlo za osvojitev prvega mesta na lestvici, kot tudi utrditev položaja za razigravanje za uvrstitev v 1. B slovensko ligo.
‘dto so bile prisotne tudi močne emocije, kar / ./seje pokazalo na začetku tekme, ki seje začela živčno na obeh straneh. Posledica tega so bile napake in neatraktivna igra. Gostje so zelo čvrsta ekipa, še posebej na centrskih položajih. Prvi polčas so domači izgubljali za 9 točk, v začetku tretje četrtine pa je sledila odlična serija, s katero smo prišli do izenačenja in kasneje tudi vodstva. Gostje so z veliko borbenostjo uspeli rezultat izenačiti in tekma je postala spet odprta.
V	zadnjih sekundah tekme je naša ekipa izenačila, sledil je najprej neuspešen napad na domači strani, zatem neuspešen napad gostov in sledil je podaljšek, v katerem je prišla do izraza daljša gostojuča klop. Tako so na koncu slavili košarkarji z obale in se na ta način še utrdili na vrhu lestvice.
Rezultat:
Marc Ajdovščina : Splošna plovba Portorož 78 : 87 (16:21, 13:17,22:15, 16:14, 11:20)
Strelci:
MARC AJDOVŠČINA: Vižintin 6, Čretnik 8 /2*3/, Zagorc 3 /1*3/, Golja 4 (0:2), Brecelj 16 (7:9) /1*3/, Likar 11 (3:5), Grošelj 13 /3*3/, Lenassi 17 (6:6) /1*3/.
SPLOŠNA PLOVBA PORTOROŽ: Šušteršič 4 (1:2) /1*3/, Filič 3 (3:6), Golob 4, Šišič 2, Juriševič 3 /1*3/, Drenik 14 /4*3/, Milosavljevič (0:2), Nemgar 11 (2:6) /3*3/, Prole 19 (5:10), Strle 18(2:3), Bahor 9 (1:3).
V	Novem mestu mirno do zmage
T^\a poraz ni bil nič tragičnega, je pokazalo -L/že petkovo gostovanje v Novem mestu. Po nekaj zapetljajih na poti smo tekmo začeli s 15 minutno zamudo, kar pa je naše igralce samo vzpodbudilo, saj se je tekma začela z nizom kar 12:0 za naše. Prva in druga četrtina sta tako minili brez posebnosti, mirna igra naših igralcev je ob polčasu pripeljala do razlike 18 točk. V tretji četrtini so gostje nekoliko zapretili in za trenutek celo prešli v edino vodstvo. Po zamenjavi nekaterih igralcev so se stvari ponovno postavile na mesto in razlika je ob koncu znašala solidnih 20 točk. Lenassi jev ključnih trenutkih prispeval štiri trojke. Lahko bi rekli, da seje igralo kolikor je bilo potrebno. Zaradi lažje poškodbe ni igral Brecelj, pa tudi Koruza ni stopil na parket, ostali igralci pa so dobili svojo minutažo.
Rezultat:
Krka mladi : MARC Ajdovščina 55 : 75 (9 : 21, 12 : 18, 25 : 14, 9 : 22)
Pomembno je, da se je naša ekipa po začetnih
spodrsljajih dvignila in se na ta način vključila v boj za vrh lestvice. V ekipi vlada odlično prijateljsko razpoloženje in verjamemo, da še nismo rekli zadnje besede. Na tribunah vlada odlično navijaško vzdušje in obisk zadnjih tekem potrjuje, da si ljudje želijo dobre košarke. Spodbudno je dejstvo, da so domači igralci pokazali, da lahko igrajo vrhunsko košarko, s prihodom Aleša Lenassija pa je ekipa dobila tisto potrebno piko na i.
Poudarili pa bi radi, da prihajajo mlajši rodovi, ki so zelo perspektivni in bodo že v tej, še posebno pa v naslednjih sezonah, že igrali vidnejšo vlogo tudi v članski ekipi. Kadetska in pionirska ekipa igrata v najmočnejših državnih ligah ter dosegata odlične rezultate. Napredek dokazujejo še štirje stalni člani državnih reprezentanc. Začrtana pot je prava, pomembno je, da se je držimo in sledimo svojim ciljem.
Decembra se je za klub zgodil prelomen dogodek, saj smo podpisali pogodbo z generalnim sponzorjem in tako seje klub preimenoval v KK MARC Ajdovščina. Direktor podjetja Andrej Marc je s tem nakazal, kako se mora podjetje vključiti v družbeno dogajanje v svojem okolju. Upamo, da bo to vzpodbuda tudi drugim podjetnikom, da se pokažejo v tej luči in pomagajo športu ter na ta način mladim generacijam.
Zadnji januarski dan pa nas čaka nov veliki dogodek in sicer Dan košarke 2009. Prireditev se bo odvijala v dvorani Osnovne šole v Šturjah s pričetkom ob 16.00 uri. Svoje znanje bodo prikazale vse generacije košarkarjev, od najmlajših do veteranov, prireditev pa se bo končala s člansko tekmo proti KK Kolpi iz Črnomlja (ob 20.00).
Boštjan Jerončič
Tretji kamenjski kros
Ne dež ne megla
Kamnje, 18. januarja 2008 -Športno kulturno turistično društvo Kamnje - Potoče je organiziralo 3. kamenjski kros, ki šteje za zimsko ligo Primorskih novic. Kljub slabemu vremenu se je krosa udeležilo 127 tekmovalcev.
proge različnih dolžin, odvisno od kategorije, od 300 - metrske za najmlajše do 8 kilometrov za najizkušenejše. Kot najstarejši udeleženec je tokrat sodeloval 69-letni Albert Lazar.
Kamenjski kros je dogodek, ki združi skoraj vse Kamenjčane. Prav zato se lahko pohvalijo z izvrstno organizacijo: ženske so pripravile odlično gostijo za tekmovalce in gledalce, dobro je bil organiziran tudi vpis tekmovalcev, da o usmerjanju prometa in skrbi za parkiranje niti ne govorimo. Zabaven program, dobro pripravljena proga in sposobni organizatorji so zagotovilo, da bo ob vseh vremenskih nevšečnostih dogodek vedno dobro obiskan.
Ana Lahajnar
»Slabo vreme je že skoraj stalnica naših krosov«, je povedal vodja tekmovanja Vojko Vodopivec. Kljub temu dež in megla nista pregnala ljubiteljev teka, ki so se zagreto spopadli z razmočenimi progami. Pripravili so namreč
Jesen v meni...
Ajdovski nogometaši so se prejšnji teden mudili na pripravah v Medulinu, kjer so odigrali tri srečanja in vsa izgubili. V prvem srečanju so morali priznati premoč Rijeki, ki je slavila z 2:0, z enakim izidom so izgubili še Slavenom Belupom iz Koprivnice, v zadnjem srečanju pa bil močnejši še Šibenik (1:0).
T)o jesenskem delu napovedane spremembe se počasi uresničujejo. Že pred časom so odšli Edin Šaranovič, Nedžad Serdarevič, Blaž Černič in Gregor Žigon, rdečečrnega dresa pa ne bo več nosil dolgoletni član, Idričan Matej Mlakar. Po desetih letih zapušča Ajdovščino, potem ko je za Primorje odigral 244 tekem kar ga uvršča na tretje mesto za Janezom Strajnarjem (294) in Šefikom Mulahmetovičem (293), svojo nogometno pot pa bo nadaljeval v Novi Gorici. Vratar Denis Baloh je odšel na šest mesečno posojo k drugoligašu Beli Krajini, Klemena Jerkič pa bo izkušnje nabiral v Mirnu. Zadnji na seznamu odhodov je desetdnevni »zamudnik« Brazilec Joao Gabriel da Silva, ki se seli k ptujski Dravi.
Tik pred novim letom se je Primorju pridružili 21-letni Tolminec Dejan Marijanovič, nov obraz v mestu burje je še 25-letni branilec Rok Marinič, iz mladinske ekipe sta se članom pridružila Izolan Gregor Marc, ki je z osmimi zadetki najboljši strelec ekipe, in Novogoričan Saša Živec. Zvestobo rdečečrni barvi je obljubil še 24 - letni vratar, Ljubljančan Dejan Milič, ki je nazadnje branil pri drugoligašu Beli Krajini, in 25 - letni branilec Goran Blaguš. Svojo nogometno pot je Blaguš začel v Mariboru in jo nadaljeval tudi v Avstriji in Belgiji, kjer je nazadnje igral za drugoligaša UR Namur. Pogodbo za poldrugo leto igranja v Ajdovščini je podpisal
Srb Vladimir Milenkovič iz Niša. 27-letni napadalec je svoje nogometno znanje razkazoval pri Radničkem, nato v črni gori pri Mogrenu, nazadnje pa tudi v Ukrajini pri prvoligašu Vorskla. Na preizkušnjah je bilo videti še celo paleto novih obrazov, od Brazilca Rafaela, do Aljaž Horvata in Poljaka Piotra Klepčareka, ki je sicer zadovoljil strokovno vodstvo, vendar so bili njegovi finančni zahtevki previsoki, tako da do podpisa pogodbe ni prišlo.
Trener Vjekoslav Lokica je postal tudi precej nestrpen, saj se prestopni rok se nestrpno približuje koncu (31. januarja)! Da bo mera polna, se je v Medulinu poškodoval Jan Vidic, poleg njega so na seznamu poškodovanih še novinec Rok Marinič, Sašo Ogrič in Tadej Tomažič, ki sploh niso odpotovali na priprave. Na preizkušnji se bosta mudila še dva Slovaka in Albanec. Njihove sposobnosti je strokovno vodstvo ocenilo na prijateljskem srečanju s Šenčurjem (4:0). V soboto bo na ajdovskem stadionu še srečanje z nogometaši kranjskega Triglava.
Iz leta v leto in iz sezone v sezono se ponavlja ista zgodba, ko se igralski mozaik sestavi prepozno, saj se nezadržno bliža tudi začetek prvenstva. Ali bo moštvo do tedaj dovolj prirpavljcno in uigrano, pa bo pokazal že prvi spomladanski krog 21. februarja, ko bodo sinovi burje skušali preplavati Dravo na Ptuju. Marko Terlikar
Andi Bajc z Maori
Ajdovski kolesar Andi Bajc, sicer član ekipe Radenska KD Finančna točka, že dva meseca trenira in tekmuje na Novi Zelandiji. Andi je v 'toplejše kraje' odpotoval že 1. decembra in sicer na povabilo novozelandske ekipe Team Enterprise Cycling, za katero nastopa tudi nekdanji mladinski svetovni prvak Jeremy Yates. Andi sporoča, da ima v nogah že kar lepo število kilometrov, precej od teh je naredil tako na etapnih kot na enodnevnih dirkah.
A ndi Bajc in sotekmovalci iz ekipe Team ZvEnterprise Cycling so v ponedeljek končali petdnevno dirko po Novi Zelandiji 'Tour of Welington'. Andi se je izkazal že v prvi etapi,
ko je zasedel 9. mesto, zadnji dan pa je v 12 kilometru dolgem kronometru zasedel 15. mesto. Na tem mestu je dirko končal tudi v generalni razvrstitvi, v seštevku kolesarjev do 23 let pa je bil šesti. Končni zmagovalec dirke je postal avstralski, državni prvak Peter Mc Donald. Bajc se je, tako kot ostali udeleženci dirke, po odpeljanem kronometru udeležil še kriterija v VVellingtonu, kjer je zasedel sedmo mesto.
Andi bo na Novi Zelandiji ostal do 2. februarja, nato pa se bo prek ZDA vrnil v Slovenijo, kjer se bo skušal nekoliko odpočiti od napornega potovanja, ki z vmesnimi postanki traja kar 35 ur. V drugi polovici februarja bo z ekipo Radenske KD FT že nastopil na italijanski dirki Coppa San Geo in nato 1. marca v Lonjerju na tradicionalni dirki Zveze slovenskih športnih društev v Italiji.
mAk
20
oglasi
Inica MARION v moderni barvni kombinaciji tavljena iz: 5 delne omare, postelje
čnih omaric
| ^ *

ISja
y
■
j
i
J .
.•i »V

nikjer
I CENE JEj
i*
v '
r

149
00
lesninal
Lesnina Nova Gorica, Rožna Dolina in Kromberk (poleg Mercatorja).
Delovni čas: peni.- pet. 9 ~ 20 , s o botri 9 ’ - 19 ‘

,.:V.
P' «y' ' 'U —	..	1	f
: - _jt- * .- vV ■'ei ■* t - ■	;
' :X,T.r »v-tvi- ••	•;<r ‘v ■<

Nanoški sir
Prepriča s slastno aromo

Mmšm
Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili.
Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj!
VovilanD
•V I P A V A
www.Vipava1 894.si
I
V ^
	
I
Izkoristite varno priložnost.
NLB Super depozit
Odločite se za varno in ugodno naložbo. Z njo si boste zagotovili dolgoročno ugodno obrestno mero, neodvisno od dnevnega spreminjanja obrestnih mer.
Na voljo imate naslednje možnosti vezave NLB Super depozita: i
•	letna, nespremenljiva obrestna mera 5,05 % za dobo vezave od 24 do 35 mesecev,
•	letna nespremenljiva obrestna mera 4,75 % za dobo vezave od 13 do 23 mesecev ter
•	letna nespremenljiva obrestna mera 4,50 % za dobo vezave od 181 do 365 dni.
NLB®
Ne izgubljate'časa, vpisno obdobje traja le
do 28. februarja 2009, z možnostjo predčasnega zaključka.
Če Boste sredstva potrebovali Še pred iztekom vezave in ste vezali več kot 5.000 evrov, vam bomo odobriti nadomestna sredstva po le 0,4 odstotne točke višji obrestni meri od obrestne mere vezanega depozita. ‘
Podrobnejše informacije so vam na voljo v m Poslovalnicah, na telefonski številki 01/477 20 00 in na spletni Strani www^lb.si/Superdepozit.
W ’v-
www.nlb.si/superdepozit
4« ^
t
z naravo/ ppp
. m
'MK
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.kdruza@go.kgzs.si
Zimo izkoristiti
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
za izobraževanje (spoznavanje novosti)
Sodoben čas zahteva od vsakega posameznika, da ima dovolj znanja in potrebnih informacij, če se odloči za kakršnokoli delo. Kmetovanje zahteva nenehno izobraževanje in spremljanje novosti v tehnologiji, zakonodaji in trženju. Človek, ki se ukvarja s kmetovanjem je tako prisiljen poiskati informacije na vseh področjih in izmenjavati izkušnje z ostalimi ljudmi, ki jih kmetovanje zanima.
'V Ta Kmetijski svetovalni službi vsako leto _L i pripravimo v okviru obveznih izobraževanj program predavanj in strokovnih prikazov za posamezne panoge kmetijstva in v ta namen izdamo posebno brošuro s seznamom predavanj za celotno Primorsko, saj se zavedamo, da je znanje in informacija ključni dejavnik razvoja kmetijstva.
Namen teh predavanj je prenos strokovnih izkušenj v prakso ter izmenjava izkušenj med posamezniki, saj bo le tako dosežen hitrejši razvoj in uspešnejše delo v kmetijstvu.
Med letošnja izobraževanja, ki smo jih na Kmetijski svetovalni službi pripravili, sodijo naslednja predavanja in prikazi:
' 26.1.2009	Obnove sadovnjakov in	pred-
stavitev novejših sort koščičarjev: Ivan Kodrič IPS - Osnovna šola Dobravlje ob 18.00 uri
2.2.2009	Zimska rez breskev:	Ivan
Kodrič
IPS Prikaz - Brje, pri mostu ob 15.00 uri
5.2.2009	POLJEDELSKI DAN -	Anka
Poženel
Dvorana KS Bilje ob 9.30 uri Gnojenje rastlin v skladu s smernicami DKP pri gnojenju in uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla - Rezultati analiz tal na Primorskem: J. Sušin, KIS Siliranje trave - lucerne - Egon Volk, Anka Poženel
Novosti s področja varstva rastlin - predstavniki proizvajalcev FFS
9.2.2009	Ekonomika pridelovanja koščičarjev - Miran Sotlar
IPS - Osnovna šola Dobravlje ob 18.00 uri
11.2.2009	Ekonomika pridelovanja koščičarjev: Miran Sotlar
IPS - Osnovna šola Dobravlje ob 18.00 uri
12.2.2009	Nekatere strupene rastline in znaki zastrupitev pri domačih živalih v ekološki živinoreji: Anka Poženel
Kritične točke v ekološkem kmetijstvu: Bogdan Črv
EK - Dvorana KS Ajdovščina ob 16.00 uri
12.2.2009	Sorte in podlage vinske trte
Podlage vinske trte in tla Predstavitev trsničarskega središča in klonska
anTcni
IZVOZ - UVOZ - TRANSPORT d.o,o.
selekcija - Andreja Škvarč
IVG - Agroind Vipava 1894 ob 18.00 uri
18.2.2009	Integrirano varstvo vinske trte in novosti: Gabrijel Seljak
IVG - Agroind Vipava 1894 ob 18.00 uri
19.2.2009	Enološka sredstva in postopki v SLO, EU in ZDA: Tamara Rusjan
Agroind Vipava 1894 ob 18.00 uri
23.2.2009	Zimska rez marelic: Ivan Kodrič
IPS prikaz - Vrhpolje - pri pokopališču ob 15.00 uri
26.2.2009	Prehrana govejih pitancev: Egon Volk
Rejski cilji in ocena telesnih lastnosti pri različnih tipih in pasmah govedi ter selekcija domače črede: Pavla Plesničar
REJ - Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina ob
16.00	uri
26.2.2009	Pomen kakovosti cepljenk in
obnove vinograda: Majda Brdnik
IVG - Agroind Vipava 1894 ob 18.00 uri
Zimski čas je namenjen načrtovanju kmetijske dejavnosti na gospodarstvu in tudi čas, ko je potrebno opraviti različne obveznosti, ki jih kmetovanje nalaga posameznikom.
Tisti, ki so vključeni v katerega izmed ukrepov Kmetijsko okoljskega programa, se morajo udeležiti obveznih-izobraževanj, izpolnjevati morajo zahteve navzkrižne skladnosti in načrtovati kmetovanje na svojem gospodarstvu. Prav tako je potrebno urediti stanje kmetijskih površin, obnoviti pogodbe z lastniki zemljišč, pregledati, če imajo opravljene ustrezne analize zemlje in podobna dela, ki so primerna za zimski čas.
Skratka, tudi zimski meseci zahtevajo od kmeta določene dejavnosti in na Kmetijski svetovalni službi smo vam vedno na razpolago, če potrebujete kakšno informacijo ali pomoč v primarni proizvodnji. Naša naloga je spremljati vse kmetijske panoge, uvajati novosti na področju kmetovanja, posvečati se trženju, poznavanju ekoloških omejitev ter zakonodajo prenašati na kmetijska gospodarstva.
Marta Koruza Kmetijska svetovalna služba Ajdovščina
im
j I .....................'
www.antoni.si
•	prevozi majhnih zbirnih in kamionskih pošiljk blaga po vsej Evropi
s prevzem poiiljk v Evropi in dostava na vaš naslov
•	zbimo skladišč«
■ carinsko skladišče
•	špedicija - uvozno in izvozno carinjenje 9 prevoz hitrih pošiljk po Evropi
POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA • FRANCIJA • ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE
KRIMINALITETA
30. decembra 2008 iz Osnovne šole na Otlici odnesejo 4 računalnike z monitorji. Istega dne ukradejo denarnico iz garderobne omarice ajdovskega podjetja. Za neznancem (v nadaljevanju NN) s tujimi dokumenti in denarjem še poizvedujejo. 31. decembra NN pod parkirano vozilo v Ajdovščini odvrže pirotehnično sredstvo, da zagori. 1. januarja 2009 zakonski partner v Vipavi z nožem grozi ženi in si zareže kazensko ovadbo. Istega dne NN v Malovšah poškoduje prometno signalizacijo. V noči 5. januarja NN na parkirišču v Vipavi osebnemu avtomobilu odvzame vsa štiri platišča s pnevmatikami, pred naseljem Ustje pa NN iz parkiranega tovornega avtomobila iztoči dobrih 200 litrov nafte. Istega dne na Planini NN s petardo poškoduje poštni ' nabiralnik.
8.	januarja zjutraj v rezervoarju tovornega vozila v Gojačah pogrešajo okoli 150 1 nafte in se soočijo z vlomom v mehanično delavnico. Še v dopoldnevu NN na Bevkovi ulici z ostrim predmetom poškoduje vrata osebnega avtomobila.
9.	januarja zjutraj iz osebnega avtomobila na parkirišču Ob Hublju v Ajdovščini izginejo štiri platišča s pnevmatikami. V zgodnjem popoldnevu istega dne NN na Bevkovi ulici ponovno z ostrim predmetom poškoduje osebni avtomobil.
12. januarja tik pred 13. uro na Ustjah razbijejo okrasni cvetlični lonec. Jutro 13. januarja v Hraščah prinese okoli 8000 evrov vreden vlom v dva gradbena kontejnerja v lasti podjetja Vidoni - Oberosler. Pogrešajo dva kompresorska pral-nika znamke Sirio Rainmbovv rdeče barve in kovinski kovček z različnim orodjem oranžne barve. V popoldnevu pogrešajo dve registrski tablici GO N4-926 z osebnega avtomobila znamke Fiat Tempra, parkiranega na Rebernicah. V večeru istega dne NN iz trgovine Apia v Gojačah odnese dva akumulatorja znamke Topla.
15. januarja dopoldan NN v Vipavi ali Ajdovščini iz osebnega avtomobila znamke Volvo odvzame vse okrasne pokrove koles. Istega dne popoldan v bližini Podnanosa NN odvzame dvoosno tovorno prikolico znamke Santei, reg. št. CE7479XX, ki je bila 8. januarja udeležena v prometni nesreči. 18. januarja popoldan neznanec iz vinograda v Dobravljah odvzame frezo in verigo za vlečenje vrv. Naslednji dan pa pogrešajo še tri žlice delovnih strojev, vredne 5000 EUR, in klešče za dvigovanje hlodovine vredne, 4000 EUR. 19. januarja popoldan Ajdovka spozna, da je njena Seat Cordoba ostala brez zadnjih okrasnih pokrovov koles. V popoldnevu 20. januarja umanjkajo tudi registrske tablice GO S8-927 na avtomobilu pred trgovskim centrom v Ajdovščini. 22. januarja dopoldan se na relaciji železniške proge Prvačina - Ajdovščina soočijo s poškodbami štirih plastičnih kabelskih omaric in z okoli 3.000 evrov meterialne škode. Popoldan je neznanec v župnišču na Otlici iz blagajne odnesel okoli-11.000 EUR. 27. januarja domačin v Lokavcu pogreša neregistrirano kolo z motorjem znamke Tomos APN 4 starejše izde-
lave, rdeče barve, z sedežem za dve osebi.
CESTNI PROMET
9.	januarja opoldan neupoštevanje prednosti Na Livadi prinese prometno nesrečo L kategorije in obdolžilni predlog. 12. januarja dopoldan se policisti soočijo s poškodbami osebnega avtomobila, ki na cesti Col - Ajdovščina povozi srno. Prevzamejo jo člani Lovskega društva Vipava. 14. januarja zjutraj vožnja motorista 'skozi rdečo' v osrednjem domačem križišču povzroči prometno nesrečo L kategorije. V večeru 18. januarja domači policisti do iztreznitve pridržijo hrvaškega državljana. 21. januarja popoldan povzročitelj prometne nesreče nad Mančami pobegne, a ga izsledijo na Gočah. V večeru 23. januarja na Lavričevem trgu v Ajdovščini neznanec poškoduje vzvratno ogledalo parkiranega vozila.
JAVNI RED IN MIR
L januarja občan v diskoteki Vertigo v Ajdovščini razbija inventar in pridobi plačilni nalog.
10.	januarja popoldan tudi krajan v Vrtovinu krši javni red in mir, da mu izdajo plačilni nalog. V vinjenem stanju zgodnjega večera prestopek ponovi, tako ga pridržijo do izstreznitve
ter izdajo še en plačilni nalog. Rano jutro 17. januarja razburjenemu gostu domače diskoteke prinese dva plačilna naloga. 22. januarja popoldan je v trgovini na Lavričevem trgu v Ajdovščini razgrajal močno pijan moški in si prigrajal plačilni nalog. V noči 24. januarja se je krajan Dobrovega v diskoteki Vertigo zoperstavil varnostniku in bil s plačilnim nalogom fizično odstranjen iz lokala. Še v jutru istega dne in iste diskotckeje se zgodba z drugim gostom ponovi. V poznem večeru 25. januarja so v Zdravstvenem domu Ajdovščina močno pijanemu Vipavcu oskrbeli razpočeno glavo.
OSTALO
V poznem popoldnevu 9. januarja saje v dimniku stanovanjske hiše na Lavričevi ulici povzročijo manjši požar, ki ga pogasita gasilca PGE Ajdovščina. 10. januarja zvečer pogrešajo osebo, ki jo izsledijo naslednji dan ob 1.00 pod naseljem Budanje in po zdravniški oskrbi v ZD Ajdovščina predajo staršem. 12. januarja popoldan domačin na Brjah povzroči travniški požar.
Januarja 2009 policisti posvetijo večjo pozornost varnosti pešcev. Ob slabi vidljivosti priporočajo svetlejša oblačila ali odseVna telesa, da nas lahko vozniki lažje opazijo.
Predrzna tatvina v občini Ajdovščina policiste privede do osumljenca iz območja Ljubljane Vič, ki mu pri hišni preiskavi zasežejo vrsto orodij (motork, klešč in drugo ...) Vse zasežene predmete hranijo na Policijski postaji Ajdovščina in oškodovance vabijo k ogledu. Dodatne informacije posredujejo osebno ali na telefonu 113.
. -
Dogajanje so beležili policisti, podpisal pa komandir Policijske postaje Ajdovščina in policijski inšpektor II, Marko Terbovšek.
zbrala larasa
d.o.o. Ajdovščina
Vipavska c. 6 A, 5270 Ajdovščina,SLOVENIJA Tel.: OO 386 (O) 5 36 58 500, antoni@siol.net
22
ZA FEBRUAR
KULTURA
soboto. 31. januar
-	ROCK WTLCA ob 20.00: Uncovered.
-	6. pohod v spomin na duhovnika Matijo Vertovea: od 8.00 dalje od Šmarij do Podnanosa Organizator Turistično društvo Podnanos, info Stojan Vitežnik (031 615 036) nedelja. 1. februar - šola na Lozicah ob 17.30: video projekcija DACHSTEIN, kratki film o vzponu na Dachstein. Avtor in gostitelj Marko Nabergoj.
sreda. 4. februar. 11. marec - Kmetija Černigoj v Lokavcu ob 16.00: Kuharski tečaj pod vodstvom Mateja Tomažiča. Organizator KS Lokavec, Ljudska univerza Ajdovščina in študijski krožek Obudimo kulturno življenje na vasi. Prijave in informacije Dragica Černigoj (040 217-192). petek. 6. februar - Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu ob 19.00:	koncert skupine Vsakič
drugače. Organizator KS Lokavec, Ingrid Marc (041 209 787) sobota. 7. februar - Dvorana 1. slovenske vlade Ajdovščina ob 20.00: Mandeljni in rozine. ZKD Ajdovščina, za Glasbeni abonma in izven.
nedelja, 8. februar - Kulturni praznik
-	Dvorana 1. slovenske vlade
Ajdovščina ob 18.00:	osrednja
proslava ob kulturnem prazniku (slavnostna govornica Marjuta Slamič)
-	Kulturni dom Vipava ob 19.00: osrednja proslava ob kulturnem prazniku (slavnostna govornica Ada Bačar)
-	Dom krajanov Vipavski Križ; odprtje razstave Braneta Jazbarja Med Aborigini in Maori. Na ogled do 28. februarja.
-	Dvorana KS Otlica ob 17.00:
veseloigra Amur, amore, liebe na trnek se lovijo ribe, režija Sergej Verč torek. 10. februar - Lična hiša ob 20.00:	srečanje ob kulturnem
prazniku z umetnico Mašo Leskovar. Organizator Klub krščanskih izobražencev,
sobota. 14. februar - Lična hiša ob 19.00: otvoritev slikarske razstave zamejskega slovenca Stefana Turka.
-	Plesni večer v Vipavi, kot tudi vsako 2. in 4. soboto do konca meseca maja, ko se plesna sezona zaključi.
-	ob 20.00 Športni center Police Ajdovščina: gala Valentinov koncert Jana Plestenjaka s simfoniki; after part/ z rock bandom
nedelja. 15. februar - Dvorana 1. slovenske vlade ob 17.00: veseloigra domačega avtorja Franca Vidmarja Medved izza medvedjega vrha v izvedbi TD Okno. sobota. 71. februar - ŠC Police od 13.30 pustovanje:
otroški program; pevka Nika, čarodej Roman, klovnesa Eva Škofič Maurer, plesni klub abc, DJ, delavnice. Organizator: KAŠ. sobota. 28. februar - Dvoran Edmunda Čibeja v Lokavcu ob 18.30: večer s pisateljem in pesnikom Ivanom Sivcem ter predstavitev knjige o Prešernu Ribičev dohtar. Organizator KS Lokavec, LU Ajdovščina, študijski krožek Obudimo kulturno življenje na vasi, Alenka Furlan (368 1546).
Pilonova galerija Ajdovščina 6. februar - otvoritev pregledne razstave Lucijana Bratuša. Projekt nastaja v sodelovanju s Kosovelovim domom Sežana in drugimi, ob 60 letnici avtorja.
10. februar - predstavitev dveh publikacij: 1. Zbirka del Pilonovih prijateljev, 2. Zoran Mušič na Goriškem (ob 100 letnici rojstva)
20. februar - mostova čitalnica: članice literarnega krožka društva Most - mentorica prof. Ivana Slamič, učenci Glasbene šole Vinko
koledar prireditev
Vodopivec Ajdovščina, gostja večera bo gospa Mihaela Tihelj Urnik galerije:
od torka do petka: 10:00 - 17:00 nedelje: 15:00 -18:00 ponedeljki in sobote zaprto dodatne informacije:	3689177,
pilonova.galerija@siol.net Lavričeva knjižnica Ajdovščina ponedeljek, torek, sreda, petek od
9.00	do 18,00, četrtek! 1.00 do 18.00 sobota 8.00 do 13.00 Krajevne knjižnice:
Vipava: ponedeljek 9.00 do 12.00 sreda 15.00 do 18.30 petek 12.00 do 16.00 Podnanos: sreda 11.00 do 14.00 petek 17.00 do 19.00 Dobravlje: obisk potujoče knjižnice po razporedu sobota 9.00 do 11.30 Ura pravljic:
Ajdovščina: četrtek obl7 uri.
Vipava: sreda ob 17.uri.
Podnanos: sreda ob 11.uri.
PRIREDITVE
ponedeljek. 2. februar - ob 18.30: Predavanje in predstavitev filma Zavoda za varstvo narave OE Nova Gorica: Vode vipavske doline. Sodelujeta: Anica Cernatič Gregorič in Klavdij Bajc. torek. 10. februar
-ob 9.00: Knjižna srečanja ob kavici. - ob 18.30:	predstavitev knjige
Grajske stavbe v zahodni Sloveniji-Zgornja Vipavska dolina avtorja Igorja Sapača v okviru založbe Viharnik.
torek. 17, februar- ob 18.00: Pogovor o knjigi Zgodbe iz knjižnice, ki je izšla v okviru literarnega natečaja Splošnoizobraževalnih slovenskih knjižnic.
Lavričeva knjižnica tudi na telefonu 366 13 28 in spletni strani www.ajd. sik.si
ŠPORT
Zavod za šport Ajdovščina ZIMSKE POČITNICE V ŠPORTNEM CENTRU POLICE od 16. do 20. februar PLAVALNI KAMP Z JUTRANJIM VARSTVOM za otroke od 5 do 14 let od 9:00 do 15:00 ure jutranje varstvo po dogovoru PLAVALNI	KAMP,JUTRANJE
VARSVTO Rok prijave četrtek 12. februar, POČITNIŠKI URNIK BAZENA od 10:00 do 14:00 od 16:00 do 21:00,
OSTALI ŠPORTNI PROGRAMI VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO OB ČETRTKIH OD 19:30 DO 20:30 V
TRIM KABINETU TERAPEVTSKA VADBA OB ČETRTKIH OD 20:40 DO 21:40 V MALI DVORANI
PRAZOVANJE ROJSTNIH DNI ZA OTROKE OD 5. DO 14. LET Dodatne informacije in prijave na spletni strani www.zs-ajdovscina.si ali na tel 05- 364-47-21; 364-47-22; 051-419-870 ob delovnkih od 8:00 do 16:00 ure
sobota. 31. januar - Dvorana OŠ Šturje ob 16.00: Dan košarke 2009, košarkarska tekma KK MARC Ajdovščina : KK Kolpa Črnomelj ŠRC Police; Futsal tekma KMN Kix -KMN Dobovec
sobota. 7. februar - Predmeja, športni park Tiha dolina - Filipov tek in spust. Dr. Gora (041 584 564) nedelja. 8. februar - 14. Zimski pohod na Čaven, PD Ajdovščina, Dušan Kompara (041 759 773) sobota. 14. februar - Dvorana OŠ Šturje ob 19.00: košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina :	Pingvini
Šmartno
nedelja. 15. februar -2. Tradicionalni pohod na Golake Društvo Gora (041 617 607) nedelja. 22. februar - Vrhpolje, pred Gasilskim domom: Tradicionalni Pohod Med vrhpoljskimi vinogradi ob 9.00 dalje
Organizator Vinarsko turistično društvo v sodelovanju s KS Vrhpolje, Prostovoljnim gasilskim društvom ter Občino Vipava.
Info: Branko Tomažič, 041 707 534 in kmetija.tomazic@siol.net sobota. 28. februar - Dvorana OŠ Šturje; ob 19.00 košarkarska tekma KK Marc Ajdovščina : KK Radovljica
OBVESTILA
Medobčinsko društvo prijateljev
mladine Ajdovščina
torek. 3. februar - Občina Ajdovščina
ob 9.00:	19. občinski otroški
parlament na temo Ljubezen in spolnost.
petek. 6. februar - Dvorana 1. slovenske vlade: kulturna prireditev za prvošolce in starše. od 16. do 20. februarja - ZIMSKE POČITNICE v Ajdovščini:
-	organizirano varstvo otrok od 8. do
16.00	na sedežu društva
-	od 9. - 12.00 ustvarjalne delavnice na sedežu društva v Ajdovščini, brezplačno.
-od 10. - 13.00 ustvarjalne delavnice na OŠ Draga Bajca v Vipavi, brezplačno.
-	smučarski tečaj (5 dni) na Črnem Vrhu nad Cerknim
-	sreda, 18. februar - izlet v Atlantis in Kolosej
-	sobota, 21. februar - ustvarjalna delavnica v okviru pustovanja v ŠC Police
MUZEJ V AJDOVŠČINI
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in
razstava FLUVIO FRIGIDO - CASTRA
-	FLOVIUS - AJDOVŠČINA, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik. Odprto: vsako soboto in nedeljo od
13.00	do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, Ajdovščina.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA AJDOVŠČINA
Gregorčičeva 20, Ajdovščina, odprto vsak dan od 7.-15., sreda do 16.ure Skladišče: Stritarjeva la, Ajdovščina -prevzem in oddaja oblačil, obutve in drugih podarjenih dobrin vsak prvi četrtek v mesecu od 9.00-12.00. Darovanje krvi - vsak torek od 8.00-12.00 in 14.00-16.00 ter vsak petek od 8.00-12.00 na oddelku za transfuziologijo v Bolnišnici Šempeter, tel 366 49 30, ajdovscina.ozrk@rks.si KARITAS VIPAVSKE DEKANIJE Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372, karitas.vip.dek@siol.net Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet. od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob 20.00. Info: jozica.ličen® rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem Goriška cesta 17, Rizzatova vila - sre od 9.00 do 15.00, čet od 15.00 do 19.00, od 19.00 do
21.00	- srečanja skupine, info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc 041 795 051
Dom karitas na Cesti
Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas.
cesta@siol.net
Materinski dom, info:	Katarina
Deotto, 041 331 639 Zavod karitas Samarijan Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234,
karitas.samarijan@siol.net Materinski dom in Varna hiša
JS KULTURNI DOM
llllll NOVA GORICA
Sobota. 14. februar 2009. ob 2n ^ t;
Velika dvorana Kulturnega doma
Nova Gorica
Vonj po ljubezni
Romana Krajnčan, pevka
Komorni godalni orkester Gp
Nova z gosti
Lojze Krajnčan, dirigent
Šansoni o ljubezni
Velentinov koncert
Za izven
Ponedeljek. 16. februar 2009, 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Komorni zbor AVE Andraž Hauptman, zborovodja Zbor bo izvajal dela naslednjih skladateljev:
F. Mendelssohna - Bartholdyja A. Schnittkeja, L. Dallapicco|e/ U. Sisaska, U. Kreka, L. Lebiča, j* Ježa, N. Forte Za abonma in izven
Sreda. 25. februar 2009. ob 2n -j ^ Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Playgrounds (Slovenija/ Avstrija)
Tjaša Fabjančič, pevka Michael Lagger, klavir Michael Ringer, bas kitara Reinhold Schmolzer, bobni Jazz koncert Art sredica
Sobota. 28. februar 2009, n| 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Predstavitev albuma Full circle
Terrafolk & Una Palliser (Irska)
Bojan Cv - violina, mandolino Mystica - kitara Marko Hatlak- harmonika Matija Krivec - kontrabas Klemen Bračko - violina, bouz0uk' Matija Krečič - violina Gostja: Una Palliser - violina, g|Qs Za izven
6. - 27. februar 2009 Rajko Bizjak Fotografije
Filmsko gledališče
Petek. 6. februar 2009. ob 20 ^ t; Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica L kot ljubezen
Janja Glogovac (Slovenija, 2007')
Za abonma Filmsko gledališč® in izven
'
Petek. 27. februar 2009. ob 2r> i ^ Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Stregel sem angleškemu kralju
Jiri Menzel (Češka, Slovaška 2006)
Za abonma Filmsko gledališče in izven
Otvoritev: petek, 6. februar 2QOo ob 19. uri
MESTNA GALErujla
NOVA GORICA
križanka
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
PRIZNANJE
ZA
DOSEŽEN
USPEH
KOVINSKI PODSTAVEK ZA KOVANJE
VRSTA
AKVARIJ-
SKE
RIBICE
GANTAR
'TONE
IZOTOP KEMIČN. EL.RADONA (An)
OČKA,
ATEK
KARLI
ARHAR
POD
IME SLOV. IGRALCA MATOHA
LATNIK
RADIO
NOVA
PALAČINKA IZ
JAJČNEGA
TESTA
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
ŠVEDSKI
PESNIK
(PELLE)
J.AM. TR-AV. RAVAN
IGR.KARTA
(konjenik;
ALEŠ ČEH
DRUŽINA GLASBIL NA KATERE|(LI SE TOLČE
JAP.NABI-
RALKA
BISEROV
ŠP. KRITIK IN PRIPOV. EOPOLDO GARCIA)
VOJAŠKA
ZASEDBA
SIMON
BIZJAK
ENOVALE-NTNI RADIKAL IZ ETILENA
NEKD.SL.
POLITIK
(SAŠO)
NONA
BOSANSKO
MESTO
TURŠKI
VELIKAŠ
ČEŠKA
PRITR-
DILNICA
ANGEL
VIDMAR
PTIČ
PEVEC
HUDA
BOLEZEN
PRIPADNIK
STAREGA
GERMAN.
PLEMENA
OPIS,
OČRT,
PRIKAZ
SRBSKI SIR IZ OSOLJENE SMETANE
PRILJU-
BLJENA
OSVEŽIL.
PIJAČA
ZNAMENJE
V
HORO-
SKOPU
ČOHA
STANO
GERMAN.
OREL
KEM.ZNAK ZA SAMARIJ
ANTON
CEBEJ
CONA,
AREAL
SEJA, SREČANJE
LJUDSKA
PRITR-
DILNICA
ŽENSKO
IME
BAČAR
PRIMOŽ
VEČJA
GLOBEL
OCET
ALEŠ JUG
PREKMUR.
PISEC
(MILAN)
ARG. PISAT. (ENRIGUE, 1875-1961)
MESTO
V
VZHODNI
UKRAJINI
OTOKAR
KERŠOVANI
SAHARSKI
NOMAD
VRSTA
IGLASTEGA
DREVESA
DALMAT-
INSKO
ŽENSKO
IME
LATNIK
RADIO
NOVA
DIVJA
RACA
ST.JUDOV.
KRALJ
ŠKVARČ
SANDI
RAZLIČNA
SAMOGL.
IME PESNIKA AŠKERCA
VELIK ČOLN ZA PREVOZ PO LUKI
‘i?
Ef|
* r ^
J* IL
'Mllf	» v jr v
m	, j.
REKA V GRČIJI (EVROTAS)
KEMIJSKI
ZNAK
ZA
ASTAT
NAJVIŠJI VRH Pl-RENEJEV
DUŠAN ARH
IME NEKD. SRBSKEGA ATLETA STEKIČA
GLAVNA
JUNAKINJA
VISOŠKE
KRONIKE
LESENI
NOSILEC
ČERNEJ
ANICA
MESTO V ANGLIJI ZAH. OD LONDONA
BABILON. MESTO (JEZUSOV 1. ČUDEŽ)
Nagrajenci iz prejšnje številke:
1.	nagrada (400 evrov)
Stanko Fornazarič, Plače
2.	nagrada, flaškon vina
Darjo Pojavnik, Šempeter pri Gorici
3.	nagrada, flaškon vina Ivanka Bizjak, Col
Prvo nagrado novoletne kri-. žanke je žreb namenil Stanku Fornazariču. Evrske bankovce mu je na njegovem domu v Plačah izročil direktor podjetja Nova nova d.o.o. Mitja Tripkovič. Stanko seveda ni imel težav z iskanjem gesel nagradne križanke, saj je že od mladih nog zaposlen na Primorju.
Gesla, ki izhajajo iz fotografij, napišite na dopisnico po vrsti od levega zgornjega do desnega spodnjega kota ter do 23. februarja 2009 pošljite na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Seveda ne pozabite pripisati svojega imena, priimka, naslova in davčne številke !
Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske kleti.
VIPAVA
DVOJNI PRIHRANEK S CITROENOM C3.	www.salonl.citroen.si/slsjko-potoce
NIZKA PORABA IN UGODNI POPUSTI!
4.000 €
oprema’:
-	klimatski paket
-	avtoradio (MP3)
-	regulator hitrosti
-	15-palčna aluminijasta platišča
-	meglenke
CITROEN pHporo£*TOTAl_
#
AVTO
Tel.: 05 36 44 100
8SLE.9ILO
Potoče 2, 5263 Dobravlje
Posebno ugodne ponudbe za določeno število Citroenovih vozil! Več pri vašem koncesionarju.
Ugodna ponudba velja do 28. februaija 2009 za vozila iz zaloge za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Citroenovih vozil. Poraba govica predstavljenega modela: kombinirana vožnja 4,21/100 km. Emisija C02:110 g/km. ‘Oprema za različico Citroen C3 Exclusive. Slike so simbolne.
-	specialitete italijanske kuhinje
-	več vrst testenin
sosed/ oglasi

»1.1
©IB
m

m

3O0/0



p Op


Od 15. januarja dalje

i
IZREDNE POPUSTE
"\
*r' x\r^^
JVI Center tehnike^ gradni
=  n -    sgi
POMIVALNE STROJE.
^in p^kiištira Ajdovščina
jlflpavskVc. 6, tel.: 05/364 48
j” '	-m
'^9 4.
I --^r
Vsflmlani izdelRi niso na voljo v vseh prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo. Seznam znižanih izdelkov je na vo1JW prbdajalnf Popusti se obračunavajo pri blagajni.
lM^or‘
Poslovni sisterih Mlrceflfor, d.d , Dunajska cesta 1
107, Ljubiji. SUplfcl
Mercator
najboljši sosed 60 let

Nadrsali (se) bomo!
M
ova večerja
A 7"ajdovskem gradu je | V zrasla konstrukcija i bo nosila platneno streho f ne gre za katero od glasbeni prireditev, pač pa se bodo 0],i skovalci v gradu ukvarjaj športom oziroma rekreacij 0 i je za Ajdovščino popolna vost. Lahko bodo drsali Se ( da na umetnem ledu. Drsal -bo popestrilo šolske Počir^5; najbrž pa si bo drsalke tudi še kdo od manj ruladi^
občanov. Tudi zato, ker topli

Goveja juha s srčki
***********
Domačpolnjeni ravijo bnjakovo omako
Tm
Tddffi medsdjs/m a mh
liMm šksJad šmjbjjjb.

mm
epja 040 238 724 - JERNEJ 040 438 307 - BORUT
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: Stvria • Tel, uredništva: 05 36 80 505 « e-mail: latnik@infoburia.si