r,
Največji slovenski dnevnik v ▼ Združenih državah
Velja za vse leto
. - $6.00 $3.00
m Za pol leta
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA

List:slovenskih -.delavcev vAmerikL
The largest Slovenian Daily ta ^ the United States.
Issued every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers.	□
li
TELEFON; CORTLAND T 2876.
Entered u Second Class Matter, September SI, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Kaieh 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT «87«
NO. 69. - STEV. 69.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 22, 1924. — SOBOTA, 22. MARCA, 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXDL
KONGRES BO BREZ OVOMA 00G0BEN
«	_ j
Senatni voditelji, ki so se oglasili pri predsed. Coolidge-u so zahtevali, naj odgodi kongres še pred pričetkom meseca junija. — To se mora na vsak način zgoditi še pred sestankom republikanske narodne konvencije. — Senat povzroča zavlečevanje zakonodajnega programa.
Washington, D. C., 21. marca. — "Brigajte se za senat, zbornica jt* a 11 right!" To sporočilo bodo danes zvečer izročili republikanski voditelji predsedniku Coolidge-u. Večerjali bodo s predsednikom ter razpravljali žnjim o načrtih, kako pospešiti ssakonadjo v namenu, da se izsili od-godenje kongresa pred sestankom republikanske narodne konvencije meseca junija.
Neformalne konference voditeljev so se vršile danes. Voditelji so pregledali ves zakonodajni položaj ter prišli do prepričanja, da nosi; senat glavno krivdo radi zavlačevanja zakonodajnega'programa.
V dokaz si. bo navedlo aproprijacijske predloge, ki so l.ile že sprejete obenem s predlogo, o kateri se bo glasovalo v ponedeljek. Predloga se tiče pomoči za nemške ženske in otroke, ki trpe vsled pomanjkanja ter določa deset milijonov dolarjev,
Zbornic« pričakuje, da bo dokonča prihodnjega tedna spravila s poti armadno .in mornariško dovolilno predlogo. Tem predlogam bo sledila aproprijacijska predloga za neodvisne urade, in glavni boj se bo vršil glede te predloge ter Jolmsonove ])riseljeniške predloge.
Poslanska zbornica pa je medtem zelo napredovala v svojem delu, soglasno s poročilom, katero bodo podali člani senata predsedniku. Izjavili bodo. da je senat tako zaposlen z različnimi preiskavami, da nima časa za svoje o-stalo delo in da ne bo mogoče skorajšnje odgodenje, če ne bo posegel predsednik vmes ter pospešil akcijo senata.
NOVI MORNARIŠKI TAJNIK * «
IN NJEGOVA ZENA.
(družinska tragedija SINCLAIR PRED SENATNIM ODBOROM
v kearney, n. j ■ Posebni senatni preiskovalni odbor bo zaslišal Harryja L.
Sinclaira ki ve najbrže dosti povedati o raznih nezakonitih eransakcijah. — Republikanska volilna kam panja je bila deloma financirana z denarjem petro-lejskih obligacij. — Mahinacije s kinematografskimi filmi.
Predsednik ("oolidire ji' izbral naslednikom Edwin a Denbyja Gurtisa D. Wilberta. ki je bil dosedaj načelnik ealifornij-ske«ja najvišjega sodišča. V **voji mladosti j,- dovršil mornariško akademijo.
Ugleden in bogat mož je obstre-lil ženo ter izvršil nato samomor. — Bil je splošno spoštovan ter oče dveh otrok. — Zvečer se je vršil v hiši velik sprejem.
Washington, D. <'.. 21. marca. — Celo vrsto >cnzacij fpričakujejo, ko bo pričel posebni koitej senata za pivi-ka-sclvo Pškandala zasliševati Harry I.. Sin.-lair-midili vso noč. da rešijo življe- kateremu je bilo predloženo v New Vorku povabilo, nje Roy W. Win-rate-a in njego- nastopi pred senatnim odsekom.
ve žene. ki je bila obstreljena.j Člani preiskovalnega komiteja nameravajo zaslišali Njen mož jo je obstrelil ponoči fc>nielairja glede raznih faz rele te zadeve, glede kat«Te ><• ter nato končal svoje življenje s, bile zaslišane Že številne priči', (vol ovc točke pa s»»ost;:i-' strelom v sn-«..	še do danes nepojasnjene ter jih bo skušal senatni k««mi-
Na smrt ranjena žena je mogla tC'j pojasniti Sedaj.
policiji le še povedati, da jo je«	AT.wT n.M),nv,n;;.„;	;; ;	--i i	i
1 4	1 . , . ,	Aieu najnovejšimi raz\oji je poro«-ilo. da ]••• iznu-il
oiistrelil njen m o/.. k<> je spala. „	,,	, •	>
Predramile so jo bolečine in vi- *Petrolejski magna* prejsnemu generalnemu p,, dela je 1, še. ko je njen mož od- stllemu ™J*tni Haysu in generalnemu pravdniku Da , , sel od nje, držeč v roki revolver. crt-v-ju vetjo svoto obligacij, s kaetrimi naj bi se pokril.. Zakričala je ter nato padla v ne- l»«i""nkljaj iz leta 1920, ko se je vršila velika republiki-zavest. Ko je izpovedala to, ni bi- volilna kampanja.
U\ več pri pravi zavesti, in ker: Washington, D. C., 21. marca. — Kongresni koii in i. manjka očividcev dejanja, je ugo- ki se peča z uradnim poslovanjem generalnega pravdnih,-tovljcnje dejanskega pploiaja za I>auglierty-ja. se je pečal danes z zadevo rokobnrskili ! enkrat nemogoče.
v
spomlad - toda le v
Oklahoma City pa je padlo tekom j .štiri in dvajsetih ur več kot enajst
l/AI rninni/ril Alinil1 Iia,,'ev	in o dveh smrtnih
KULEDAHaKEM UZIRU 11^ ^ p««** « oknuige,
__j Oklahoma. V Reno j«* bil ubit n«--
. .	.	....	ki moški, ker se ie n;id nie«rovo
Astronomi pravijo, da je napo-1	•	*'
čila spomlati, a povsem nasprotna poročila prihajajo iz različnih delov dežele.
s<- je | vi »jx»I
Soglasno s koledarjem pričela spomlad v četrtek dne, dvajset minut i>o četrti liri. Včerajšnje vreme pa ni delalo nikaki *ga piscbnega spomladanske v t iin ol'iiMjfliii vremenski prorok »ploh ne upošteva te*ga dejst v pa«" pa napoveduje sneg in dež.
V New Vorku j«* bilo v četrtek lepo \ reme, a vremenski urad je objavi! naslednje ugotovilo: Pozor pred severo-iztočnimi viharji severno od "bali Virginije. do 15< slona. Številna zračna motenja na I eentralnim Tennessee-jem, ki .»e pomikajo proti -severu.
Majkalo pa tudi ni znakov prihajajoče spomladi. Ljudje so že pričeli iskati pomladanske cvetke ter jih prinašati v mesto. V
glavo sesula streha vsled prevelikega snega.
Tudi a' Kansasu in Missouri so se pojavili veliki snežni zameti, in eden največjih snežnih vihar, jev. je bil tekom pretekle zime. ki je vihra! v St. Lonisu.
TURKI BODO KMALU ODPRAVILI PROHIBICIJO.
Carigrad, Turčija. 21 marca. I/, zanesljivega vira se je izvedelo tla bo prohibicijska postava v najkrajšem času preklicana. Vlada bo razpisala na alkoholne pijače davek tej- trm vsako leto p< množila svojo blagajno za tri milijone dolarjev.
Kljub temu bo pa prepovedano prodajati ženskam alkoholne pijače.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M prtom niic UnU Izvrinjejo s&mlJiTo. kftr« in po nlxkfk
mak:
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA Raepo&lUa na ndoje poŠte In IrpLafuJe "Poitnl Okorni mi t od** la "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagreba, Beogradu, Kranju, Celju, Marlboro, Dnbrornlkm, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer Je pai aa bltra laplaOlo najugodneje.
1000 Din....... $13.30
2000 Din....... $26.40
5000 Din....... $65.50
Pri nftfcasltlti, M ntaiajo manj kot en Um« dinarja« raiunlmo pM«b«j t* 11 cantov a« pttfttnlno In	atroik«.
ITALIJA IN ZAB2DKNO OZEMLJI:
BaapoiUJa na aadnja poftta ln lspUSuJa "Jadranska banka" ▼ Trsta. Opatiji ta Bodi«.
200 lir ........ $ 9.90
300 lir ........ $14.55
500 lir ........ $23.75
1000 lir ........ $46.50
Pri nakazilih, ki analajo manj k*t M Ur raiunlme poaabaj P* IS Hrtu aa poAtnlno In drua« atroik*.
Za poftOJatv«, U pristigajo saeacfc pet tM dinarjev ali pa dra IM Ur daroljajeno p« Wfetnaatt fta posebni popuai.
Vrednost dinarjem ln liram sedaj ni stalna, menja ae reCkral la nepfi-Cakorano; is tega raslega nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Bačunamo po eenl osega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roka.
papež bo priredil 'ponesrečen japonski velik sprejem! podmorski čoln
Papež namerava sprejeti v avdi-jenci po zaključen ju konsisto-rijev vse v Rimu bivajoče Amc-rikance. — Zanimanje papeža Pija za New York.
te, no.
proti ftiuuciuu snui.	tOVlJp
Naš ji r-o revolver na tleh pole pr postelje.
Ko je ustrelil Win pa te
__! ženo. si ni niti toliko potrudil. zasledovan je proti predstavi janjti »t ir-niii film.iv i
Potopljeni podmorski čoln je pre- <la hi pevtegnil proč otiejo. V ode- da toinelje izpovedi Spellacv-ja vcrimuna J i hajkali.
svoji večenii izjavi iriedc razvojor preko ilileva
je rekel generalni pravdni k Danskem-, da je razhr svojo menil Tex Richard sklede obdolžitve. da je zamudil kaz.-n-
nehal signalizirati. _ Vse upa- ji se nahaja strelna »Hlprtina, ob-
nje je bilo opuščeno glede živ- »lana od sinr-lnrkovega dima in ljenja osemnajstih, ki so se na- prahu. ha j ali na krovu.
Vs-:
Rim, lt;ilijii. 21. marc«. Amerikance. živeče sprejel papež Pij XI. v javni av-dijenei v prestolni dvorani Vatikana. kakfvrhitro ho za vršen koti-sist«»rij. teko-m kal<Tejra. hosta dvijmemi amer. nadškofa Mayes in Mundelein <i<> kardinalske časti.
Nadškof Ilayes je objavil 1<> po privatni avdijenei pri papežu. Rekel je:
— Dobil sem svetega očeta v izvrstnem zdravju ter najbolj razboritega dulia. Poročilo, da jt* njegovo zdravstveno stanje
V hiši stanujoča štirinajstletna hčerka Janet je slišala mater kli-Tokio, .IapnhsIvaV~2T. marca, rati na pomoč ter je prihitela na v Runu. bo Potapljači, ki so skušali dvigniti lice mesta. Kmalu nato- so prišli japonski podmorski čoln številka, drugi ljudje, ki so obvestili po-4:i. ki se je potopil v bližini Sa- lieijo ter poklicali zdravnike.
set>o v -sredo, so sporočili, da so prenehali ym signali iz potopljenega podmorskega čolna.
(.»rafiene opise trpljenja osemnajstih mož. ki so izročeni počasni smrti vsled za dušenja, so dobili potom podmorskega telefona od par mož tposadke, ki se nahaja na merskem dnu.
S pomočjo podmorskega telefona se j»- ncrotovUo. da je štiri Ivajset mož v družbi dveh bo. so brez vsake podlajre.	častnikov umrlo, ko je bil pre^
— Utisi, katere sem sprejel, so preplavljen sprednji del podmor-največji v mojem življenju. Cul ^epu čolna wled kolizije z bojno
Policijski načelnik iz Kearnv je rekel, ko je izvedel za morilno za-devo:
— Dobro seon poznal Mr. Win-gate-a ter videl v njem vedno le previdnega, pametnega trgovca in podjetnika. Mogoče se mu je nenadoma zmešal um. Ljubil je družisko življenje ter je bil vedno zelo pozoren napram svoji družim Vse. kar .vem iz njegovega življenja., dela krvavo tragedijo še bolj narazumljivo.
Pol k-ij ski načelnik Oliver, ki skuša pojasniti zadevo, bo zasli-sem od drn«ih o mairn-tični oseb- ladjo "Tastiat??. Dva inžinirja in; šal otroke glede podrobnih okn
sla- i>»
Richard je pripovedoval tekom dveh ur. k<» p* in] slišan kot priča, o svoji soudeležUi pri k«.»traktu. ki >«- j. tikal predstavljanja filmov Dempsrv-< ariu nrierjrv. u.: boja leta 1921, da pa je imel smolo, ker je podjetje izjalovilo, ker je zaslužil premalo dmarja t.-r lu'1 dvakrat «. Sojen na denarno <yloho radi kr^. uja ]»ostavuih .lolo.-il.
II
erlicr
Por okoliščin tragedije je do-veillo pozneje policijo do mne-1 javnega
<». J f.
nja. da ni še dobila prave slike dejanskega položaja. Na vsak na eiu se bo preiskava nadaljevala.
K vans. profi'-<»r
prava t *: 1 rnkajšni tini odšel Zilrn/en.- 11 r.:,. \ mel vrsto pre.lavanj na čikaški univ« i -i
verzi, h«.
K 31'I* bo
CHcde hptoffl t
dolarjih glejte
Denar nam J« poalati najlxdja po tKaneatle Money Order all pa Tort Bank Draft.
FRANK BAESEB STATE BAKK
nosti papeža. a danes sem dobil osebno potrdilo dejstva, da je ta mnž božji mož.
—	Le redkokedaj se zgodi, da predstavljajo možje na tako visokih merstih tako mešanico duševnih in srčnih lastnosti, da si zna jo pridobili rešpekt visokostoje-čih in tudi ponižnih.
—	Nobeno čudo ni. da se je u-spešno obrni! tako na intelektnal-svet kot na svet priprostih. Papež je napravil predvsem name vtis kot človek, ki ljubi ves svet. Brez dvoma je rešitelj sveta pri rešitvi nerešenih in navidezno nerešljivih problemov, s splošnega človeškega stališča. Papež Pij XI. se dviga visoko kot simbol rešitve za človeško družbo.
—	Povsem naravno se briga za svoj lastni narod, kot oče in pastir velikega krščanskega sveta. Pri tesm pa ne pozabi drugih narodov in veroizpovedovanj ter se zanima za vse potrebe človeštva, brez ozira na veroizpovedanje in narodnost.
—	Papež se je zelo zanimal za New York ter je bil posebno vesel, ko je slišal, da sp jrore blizu mesta.
šestnajst, mož posadke .}e preživelo kolizijo, in s pomočjo podmorskega telefona se je posrečilo preživeli posadki sporočiti ostalemu svetu pretresljive ipovesti o trpljenju mož. izročenih smrti.
Deset, potapljačev si jc prizadevalo dvigniti na površin«) potopljeni podmorski čoln. s pomočjo verig.
LANG V ULOGI KRISTA.
EGIPČANI HOČEJO IMETI SVOJEGA LASTNEGA KALIFA
Kairo, Egipt, 21. marca. — Egpeani niso zadovoljni, da bi postal.kralj Husein njihov kalif. . J Kalifom hočejo imenohrati -egip-eaoakega t kralja-• ■_____,
Oberammergau, Ba-varska. 21. marca. — Objava Antona Langa v Ameriki, da ne bo"več nastopal kot Krist tekom pasijonsih iger v tukajšnem kraju, ni povzročila precej presenečenja med vaščani, ker nima Lang niti najmanjše prilike, da bi zopet igral to ulo-ga radi starosti. Leta 1922 je bil izvoljen za to ulogo le z večino dveh glasov.
Anton Lang, ki je že stari oče, je najstarejši mož. kar jih je ke-daj ijrralo ulogo Krista pri pasi-jonskih iprah. To je edini igraleo, ki je igral to ulogo trikrat, v presledkih desetih lt.
/
KANADA IN ZGANJABSKA POGODBA.
Ottawa, Ont... 21. marca. — Poslanska zbornica je danes na predlog ministrskega predsednica odobrila pogodbo, ki določa Jca-zen-s»-T«ailDOgar, ki bi-vtihotapili secev nameraval izvršHI "tw( - de igaoje v. Združene držatve.	Ijange.	, ,
liščin življenja očeta, posebno glerle njegovega finančnega položaja. Kot že preje omenjeno, je bilo družinsko življenje v vsakem oziru uzorno.	v
V hiši je spal tokom izvršenja tragedije tudi najmlajši sin. desetletni Andrew. Ni zapustil svoje sobe. ker ni čul niti strelov, niti klicanja svoje sestre Janet. &ele pozneje so ga prebudili kriki matere iu ko je prišel v spalno sobo starišev. je videl, kaj se je zgodilo ter odhrtel k nekemu sosedu, ki je telefoniral na pomoč.
Windgate je bil star 44 let in njegova žena 42. Bil je član kon-traktorske tvrdk«< Caldwell & Wind gate.
Nesrečni ženi je prodrla krogla v telo nad srcem ter obtičala za kožo na hrbtu. Od tam so jo zdravniki z lahkoto odstranili. Ker pa je izgubila dosti krvi, je Se sedaj v življenski nevarnosti. Najbrž bo treba izvršiti operacijo -ter vliti svežo feri.
Drugi sin, osenmajstletni Wii-lim Waidgatf, ki je bil do pred dvema mesecema dijak v Prince-tonu, je izjavM, da so bili včeraj v hiši znanci in prijatelji družine, s katerimi sta igrala njegova mati in oče karte. Wind gate je bil navidez najboljše volje, ko so obiskovalci odšli krog desete ure.
Najstarejši sin Roy, katerega je tudi zaslišala policija, je mnenja, da je oče najbrže že vee me.
STAVKA NA LONDONSKIH j ANGLEŠKI ROVSKI IZVEDEN-CESTNIH ŽELEZNICAH. I CI V ANTRACITNEM OKRAJU.
London, Anglija. 21. marca. — Unija transportnih delavcev je za jutri odredila štrajk voznikov in konci lektorjev cestnih železnic. Vsega skupaj bo zaštrajkalo 17 tisoč železničarjev.
INDIJSKI RADIKALEC PRED SODIŠČEM.
Scrantcn, i'.-i.. JI. mai-«-.-Harry Walk.-r.	: p , ■
rudniški inšpekt >r An^'i.i.«; h.-. Wheeler. Oilljčell rov-k! ./v- ■ ter profesor n? lat - •. ;; . učiliš'"u »Sheffi»*.i in i; rti- K ■ ■. glavni inženir rudarskega urada Združenih drž;<v - » r ' .\;,!i v'--raj po Jint:-;i<-:!u'-m '.kr;ij'i j'- ni -sylvan i je Ut prejri.-d.ili w • n deinili narinov kopani,-! ; ■-
London, Anglija. 21. marca. — '" -a pr»*nio«ra. Skop i i m Dopisnik je s{>oročil tnkajšnjemn ,,n' sP',"niljaii kraj.-., . listu "Morning Post", da je so-'ski i^-denri. j- ..f, i,;<i.( M, d išče zaslišalo voditelja svajari- 11 ° '' '"d-rl; r,,Ve rin.l i stov. C. II- Pasa, hoteč izveileti. ,v>'ni>''ny ter je »l»i<k»ht d-!;, če je v zvezi z indijskimi boljše- IUl površini in \ ir!«»bini ' i
viškiml agenti.
TATOVI SO IMELI DOBER PLEN.
V>i trije ohi-skova!»-i	j .
rili pozuejc n a bank« tu. k.	i
Je priredila družba inžinirj-- v severoiztočni Penn-vlvan!ji. fia-I nasilji dan j.- ]>osveeeii na lalj-
n'in preiskovanjem razni« !- \ _' mogovnikih trd«-ira pn-m«<Lr i.
Berlin, Nemčija. 21. marca. Iz "Donauschingen poročajo, da sn
tatovi ukradli knezu Fuprsten- GENERAL PERSHING V AV-bergu vse dragocenosti. Njegova DIJENCI PRI P0INCAREJU.
zbirka dragih kamnov in nakita	-
je bila znana po vsej Evropi.	Pariz, Kram-ija, 'JI. marca.
O tatovih nimajo dosedaj še Ministrski preds«-dnik nobenega sledu. je sprejel danes v avdijenei ir ----nerala Persliinsra. bivšega vrhovnega poveljnika ameriške arma-DVA MILJONA DOLARJEV ZA i de. Avdijenca je trajala v-č ko^ BREZPOSELNE. i kot dve uri.
■ ■	j Sesrtala sta se v zunanj« iu mi-
London, Anglija, 21. marca. — j nistrstvu.
Iz statistik, ki so bile včeraj ob-|	-1
javljene, je razvidno, da so do- NADŠKOFA ČEPLJAKA BODO bili izza sklenitve miru angleški	IZPUSTILI.
brezposelni dva milijone dolarjev	-
podpore.	Moskva, Hnsija. 21. marca. —
fentralni izvrševalni odbor jc sklenil izpn-titi iz zapora nadsk«>-
NEMŠKI PROFESOR BO PRE-|fa Cepljaka. načelnika rimsko-DAVAL V CHICAGL [katoliške cerkve v Rusiji. Svoje-
časno je bil obsojen na smrt za-
- Konigsb«rg, Nemčija, 21. mar-Slavni - nemaki - tsčenjak, profesor
stran delovanja vladi.
proti sovjetski

/m.

C T. AR NARODA 22 MARCA 1924
antf Publish«* by
Kovani« Pnbliihlnf Gomptaj)
prank ukiin, miim
(A Corporation)
LOUIS BKNKDIK,
Plač« of Buslnoo* «t tho Corporation and M Cortiandt Ptrpot. Borough of Manhattan,
of Abm Offloorat Now Yom City. N. Y.
-•LA« NARODA" (Voico of tho Pooplo>
laauo« Kvory Day Exeopt tgndaya and Holiday.
co to* tou volja Hat aa Amarlko
In CaiMi«	..... N.N
«a »»l lota	...........mm 13.01
mh	....... ...... 11.6a
Za New York aa Mo lat«.....«..»«	Wi
Za pol lota ............................W
Za Inozemstvo aa aala Ma *rr»mmm
Za pol lota ............. .............IU
PubacHptlon Yearly f.Oi
Advartlaomant on Agreement.
•Qirt Nerooe- Izhaja vsaki dan Irvxemil nedelj In praMitaa*.
>upzm'. «r«i poapiM In oabeooett ae ne prlobčujejo. Denax naj ao blaaoToU po-«U»t» — Money Order. Pri spremembi kraja naročnik or. prosimo, d« aa tudi preJBnJo bllvrnJIIC© naananl. da hitreje najdemo naslovnika.
"O L A • NARODA"
Borough of Manhatttan, Telephone: Cortiandt (871
Mew Vaft, n. Y,
4 F R A N K
Ameriški finančnik Morgan je prepričan o francoski pošel tirati, pridnost i, miroljubnosti in pravičnosti.
Moi -nn iiii.i v Franciji precej lastnine in je tudi fiskalni a^ent pariške vlade. Vsledtega je posodil francoski vladi sin milijonov dolarjev, da s tem prepreči nadaljno padanje lranka. Brez te pomoči bi francoskemu franku siia slaba predla.
M< r^an ji* }>recej zaslužil s tem, da je izkazal Franciji vliko uslugo v usodepolnem trenutku.
jiusojila so za upnika izredno dobičkanosni. !*r<se da tudi domnevati kaj se je spletlo za kulistmi. da » ena franku narasla.
Temelj dosedanjemu francoskemu narodnemu gospo <;i si vu >n zadali prižeti francoski rentirji in francoski k?neti. ki so znani kot vztrajni in pridni delavci. Rentir-..> ni .j«- za«"el jioliajati denar, francoski kmetje so pa začeli j-i i»dajat i zemljo. Temelj francoskega gospodarstva se je prieel majati.
Tak položaj j »a lahko izboljšajo edinole ljudje kot j naprimer Morgan.
Franka pa nista postavil" na noge samo prijateljstvo in j-rofii. pa«'- pa tudi takozvana "akcija" auferiškega poslanika Herrieka.
Steplian Lausanne pi.se o njem v "Matinu": — -
*'Ileiri<k je star in zvest prijatelj Francije. Ko je bil frank najeeneji in ko so bila nemška upanja največji,. je kupil llerriek za d ve sto tisoč dolarjev francoskih frankov.**
8 tem denarjem je namreč kupil novo poslopje za MiieriŠko poslaništvo v Parizu.
Tako prijateljstvo in taka dobrosrčnost pa ponavadi precej neseta. Gospod Herričk je napravil pri v-akem dolarju sedem in pol franka dobička, kar znese skupaj približno poldrug milijon frankov.
Staro in zvesto prijateljstvo se mu je torej izplačalo.
Svoj članek zaključuje Lausanne z besedami: "Mo-i-ala te transakcije je, da prinaša frank svojim prijateljem srečo ter uničuje svoje sovražnike."
Širši kro»i francoskega naroda ne bodo pritrdili tej morali. Kajti zanje je frank strašilo v obliki visokih cen.
In v znamenju tega strašila se bo tudi završila Poin-earejeva politična karijera.
Frank ua bo strmoglavil.
Novice iz Slovenije*
Tihotapstvo cvete.
.M trii« rska p<j!ieija je aretirala Vf,- žel»-<ni."nrjev. ki -.<• polejr svojega r«T«ln -jja poslu iskali jHr>.! ran-ni.i v'.'t za^Iit/1.a v nevarnem tihotapstvu. Neki km.iae je l>il areti-nin t:a Kur« ■s'omh kolodvoru. ker it* '•/.{	i/ Avstrije vžgali-
«•<• ' - s«»!o"' i'i s.-t!!;:rin. Druiri are-i i ran »t* j" sjmjni kurjač. ki je iz !''-t<«ii;'' pripeljal s seboj italijau-s! u mannfakt in no I dag", da ga v Mariboru ra'.mva Tret ji je av-^•tr" 'vi strojevodja, ki je iz Av-Mrij«' spravil v Maribor večjo množino inedenili in poreelana-Ntih predmetov Vtihotapi jeno lilair > je 1'ilo zaplenjeno, krivci pa -o 1 ► 11 i od<ian< \ zapore.
Razne tatvine
Na Mirni je bila ukradena iz zupue eerkve podoba Je/.irsčka 70 mi	e v zlali obleki; <j>od«ba
ima veliko vrednost.
, VojiiškoiiiM iM.vineu Martinu Toplaku i/ Zelene j r trne ji? bil u-knubm i/ neke nostiLne v Ljubljani vojaški koveejr z obleko in živili v vrednosti 1000 Din.
(t<ostdi»iearju F-aneetu Leneek i/. K!♦'.*• j«» odnesla neka Marjeta Si vnikar — slabotna slabo oblečena ženska črnih las — -žensko rjavo suknjo, vredno 800 Din.
Vesti iz Kamnika
(V vsa znamenja ne varajo, bomo leto« končno Ve dobili nov most N#vljico, mj sn se nam v
........i ž.- zvijale obe-iuske dokla-
de Da se bodo tudi eeste hi pota temeljito popravile, je toliko kot ijoto\u. Kamnik ima krasOio okolico. kamor se človek vedno rad zateče: kdor se je enkrat napil te naiavne krasote, je ne pozabi nikdar viv. Da so pa dobra pota in lepe eeste v interesu tujskega prometa. ki donaža domačinom lepe denarje, je samo ob sebi umevno.
Nasi peki n;so več čxsa pekli že-melj. Danes se je \>iaj en 'pekovski mojster v toliko i/-preobrnil, da zalaga kamniške meščane z zemlja iii i in mtrljički. Da mu je zla&ti ženski svet za omenjeno pecivo iz srca hvaležen, je jasno kot beli dan.
Omeniti je treba še, da smo s 1. j marcem dobili dvatkratno po^taio zvezo na dan z l jubljano, in sicer ne samo za pisemske pošiljke, temveč tudi za pakete, kar vsi* Kaniuičane prav veseli.
Stoletnico rojstva
slavnega češk^a skladatelja Bed-richa ^Friderika) Smetane je -dne 2. marea obhajal ves kulturni svet. Smetana je eden največjih glasbenih velikanov, katerega dela segajo vsakemu do srca. Njegove opore, zlasti opera "Prodana nevesta"' in "Hubieka" (Poljub) sj se na slovenskih odrih (v Mariboru in v I-jubljani) že pomožno pele. Posebno proslavo s predavanjem pa je priredila Glasbena Matica v Ljubljani,
Jugoslavia irredenta.
Sporazum za skupno listo.
Kakor je brio pričakovati, so se primorski Jugc.sloveni sporazumeli za nledečo skupno listo pri bodočih državuozborskih volitvah: 1. puslajiec dr. Wilfan; 2. novinar dr. Besednjak; H. odvetnik dr. Tiiks Stance r (Istran); 4. odvet-nik dr. Stojali Brajša (Gorica); ;">. iniženjer Podgornik (brat dose-tkmjega poslanca) ; C. dr. Bitež-nik. Nosiiee liste je torej dr. Wilfan. za katerega so se izrekli vsi zastopniki primorskih Jugoslove-nov. Značilno je. da je moral oditi pos'lanec Seek, ki je na zlxuova-nju goriških zaupnikov odločno zahtevai, naj bi s<> umaknil tudi dr. Wilfan. Na njegovo mesto je prišel dobro znani dr. Besednjak. bi\si deželni odb«-m"/k in >*edanji urednik "(ioriške . Straže". Ker jvie-unajo .'ugosloveni na tri mandate, pride v poštev šc dr Uliks Stanger. Na ta uačai bodo imeli Goricam, Tr/^ačani in 1st rani svojega pai lamentariiega zastopnika. Kot verinska stranka se udeleže v« vlito v v .luliislci Krajini iiLŠisti. kot manjšinske pa poleg Jugtrslo-venov še jx polari (t. j. Iderikalci), komunisti, republikanci in morda tudi fašist o v ski dis.denti.
Nova pokrajina.
Ustanovila se bo nova "Kvar-nei'jk.'i pokrajina", ki bo obsegala Reko in t ietnlje. ki je po s^razu-mu pripadlo Italiji, in razen tega še Opatija-Volosko, ki je dosedaj pripadalo istrski pokrajini. Samo občini Podgrad in Mate.rija ostaneta pod koprsko pokrajino. Na cehi ho začasno stal guverner, ki bo izvrševal p<Nle prefekta. Potemtakem je prinioi-ska dežela razdeljena na 4 pokrajine: furlansko, tržaško, istrsko in kvarner-skt>. Seveda ni ta razdelitev najboljša in povzroči priinor. prebivalstvu velike denarnic stroške.
Postojni se kratijo pravice glede jame.
Pod prejšnjim režimom je u-pravljala jamo komisija, v kateri so bili trije zastopniki vlade in trije zastopniki postojnske občine. Pogojeno je bilo. da dobiva polovico dohodkov postojnsko mesto, polovico pa p osebji i jamski sklad. Pogodba veže tudi italijansko državo kot naslednico avstrijske v Postojni. Zato treba, da postojnsko mesto tipozeri nanjo rimsko vlado. Sedaj se je s kraljevskim dekretom določila komisija s sedežem v Postojni. Člani te upravne komisije bodo imenovani za dobo 4 let. Komisija prevzame u-pravej in imenuje uradništvo. Iz državne blaprajne se sme nakazati /.a upravo za dve leti zuesok po m:<m Lir na leto. O soudeležbi postojnskega mesta pri upravi ni ne duha, ne shiha acč in tako bi prši a občina oh dohodke, ki bi jih bralko ,pogi*cšala v sedanjih te/Lih čas-h. ko prenaša Julijska Krajina strašna davčna bremena! Posto.jiL»kf> »mesto ne sme izgubiti svojih pravic do jame!
Komisarizacija slev. občin.
V vrsto občin, ki jih vodijo komisarji. je stopila tudi o1>čina Ko-šana. Tam je bil razpušeen občinski z a slo p in imenovan za komisarja Italijan Foggia.
Iz "odrešenega" Trsta, v
Trst se nahaja v redno jrečjih gmotnih škrii>eih. Da bi kolikor toliko z boljša I i mestne tinancc. so <kbčinski zastopniki sklenili, da se ustanovi nova carinska črta. Pobiranje carine je tržaška občina prepustila nekemu privatnemu podjetju Nova carinska črta deli Trst in okolico v zaprto in odprto občino. Ta črta pa je zelo krivična za nekatere gomjekraške okoliške kmete. Dotičciki imajo namreč svoje hiše v zaprtem delu občine, polje, travnike in druge tie-premičninc pa v odprtem. Posledica tega je. da morajo pri vsakovrstnem prekoračenju cai-Lnske meje plačati mestno earmo od vseh pridelkov. Kako težko je to, si bomo lahko predočiii, ako pomislimo, da morajo revui jaioji, ki naberejo butaro drv. da bi jih prodatli v Trstu, plačati od tega mestno earmo. Za vse dobe mogoče 2 liri, za katere si lahko kupijo kvečjemu le kruh. Med prizadete kraje spadajo Prosek, Konto-velj, Bazovica in Sv. Križ. Meja je določena zato, da so upravni stroški pri poibiranju manjši.
Italijanski operni pcvcc o svojih tržaških bratih.
Te dni .-■•.» j«' pripetil v tržaškem "pernein g!iilar=ču za Tnžačane !iu.čeli incident. t^jK'nii pevec Ta-faro je zabrusil nekemu luotilcu v obraz krilatico "tepce". Nastal je krik. med katerim je Tafuro dal izraza svojim bratskim čuv-stvoiu do o(ir'štnega Tista z besedami: "Živela Italija ni Avstrijci!" Ta očitek je za Tržačana, ki je ponosen na svoje "italijansko" pokoljenje. naihujša psovka i in ni čuda. da je bil Tafuro jzžvlž-; gan iii počaščen z lepimi očitki.
Smrtna kosa.
V	Postojni ji' umrla ^ra. Mart ja j Burja, vdova evidenčnega ofieiala
v pulcojn P«:k« jn ea je bda vrla | narodnjakinja. ki je sodelovala i pri vseh narodnih -prireditvah.1 j Vsled svojega blagega srca ni ; imela nobenega na^protieika in je
! vh vala splo^uo spoštovanje.
*
Civilna poroka,
\* Ilrcihovie.', ki spada pod okr. I g!avarst\o Postojna, se je dne 27. fabruaiva vi-šlla prva civilna po-r«»ka, roroCno ceremeuijo je opravil komisjo* ('--Klin iz Pf-st^jne, Ui je s kratkim nagovorom združil v civilni za kun Slovenca 1». Premrla in .TosipMio Vidmar. Pri ce-remoniji se j«' nabralo veliko ra-dovednega olu'-instva l*o eiviini poroki je bilo po starih doiiLačih običajih navadno rajanje.
Odpretje rudnikov "Arsa".
Kakor por-va tržaška "Kdi-nost"'. bodo rudniki "Arsa", za katere se bije že dalj časa hud b*>j. v kratkem zopet otvorjeni.
Požar.
V	Orleku i>ri Seže ni je vl»ruh-uil požar v hiši posotiiika Jos'>pa H lisa, ki je kljub takojšnje.niu ga-
sihikemu delu uničil celo poslopje.
V kavami pozabila dete.
V	neki tržaški kavarni se je dogodil slučaj nenavadne "raztresc-nosti". Ko so zvečer <po prdiei jski uri p:\-iprtivl.jcili kavai'no. s'» našli poleg ene izmed gostilniških miz velik omot, ki je gledal kot hleb kruha zavit v platno. Ko so kavarniški nastavljenei razvili omot, so na svoje . velsko presenečenje (»pazili, da v muotu ni hleb kruha, ampak lepo dete. Kavarnar je oddal dojenfka v bclnico. i^o poizvedovanje se je j>a prihodnji dan dognalo, da pripada dete neki Ani Guslon, ki je zaslišana izjavlja, da je pri odhodu iz kavarne "p°za" bila" vzeti dojenčka s sei>oj. To nenavadno pozabi j.>11 je na bo imelo gotovo neprijetne posledice.

Peter Zgaga
Pomlad kliče: "Že pri-
91
Spomlad prihaja. Ampak da popravite škodo, ki jo je napravila zima in da se postavite na stražo pred prvimi nagajivimi tedni te krasne sezone, morate sedaj bolj kot kateri drugi čas skrbeti za svoje zdravje. Ce izčistite svoje telo strupov nabranih v želodcu in črevih in če prisilite lena čreva. da počno normalno delovati. bo vaš sistem v stanu prestati to dobo brez vsake resne poškodbe. Trinerjevo zdravilo Grenko Vino bi moralo biti sedaj vedno prr rokah, ker to zdravilo spravi vaš želodec v najboljši red. pomaga prebavi in zavaruje vaše telo pred bolezni m in. bi napadajo človeka v spomladi. To vino ima samo ene vrsto odjemalcev in to so zadovoljni odjemalci. "Pošljite mi nadaljne tri steklenice Tirinerjevega zdravilno Grenkega Vina. njegovi rezultati so izbor-ni'\ tako nam je pisal Mr. Joseph Matusek iz Kansas City, Mo.. 23. februarja 1924 in tako nekako se glase vsa pisma .ki jih prejemamo. Trinerjev Liniment, ki daje hitro od pomoč v slučajih revnnatizma in nevralgije 111 Trinerjev Cough Sedative, izvrstno zdravilo proti kašlju in prehladom. sta sedaj v sezoni. Če bi jih vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ne imela v zalogi, pišite na: Joseph Triner Company, Chicago, HI.	(Adv.)
Te dni je izpovedal lekarnar Corini;
—	iz državnih skladišč sem spravil [>et deset tisoč zabojev žgane pijače. Seveda povsem posta\> niz«* potom.	j
Vladno dovoljenje za en zaboji je veljalo petnajst dolarjev. |
Od teh petnajstih dolarjev jej dobil dva dolarja John Manning-J ton. ki je razdelil to >.vuto na tri J dele.
Eno t ret i no je dal Jes%y Smithu. intimnemu prijatelju ameriškega državnega pravilnika Daughertyja. Eno tretino je obdržal sam. Kam je šla tretja tretjina. ni mogoče dognati.
Štiri dolarje je di bil prohibi-eijski ravnatelj newvorske države. llart. En «bdar scin doliil ja»: (Corini). E11 dolar je dobil lekarnar. ki je napravil dovoljenje. Petdeset centov je dobil posebni namestnik generalnega državnega pravdni ka. Sest dolarjev petdeset centov sta dobila Owen S. Murphy in Win. A. Orr. bivša privatna tajnika go verne rja Whit mana. V/, državnih skadiš.'-so vzeli na |>odlagi uradnih dovoljenj za devetstostisoč dolarjev žganja.
t
Ni čuda. da je žganje tako drago. k<> je pri vsakem kvartu toliko ljudi, ki si dele dobiček.
Fboga delavska jii:ra plača .">1) centov za kozarček pobarvane vode.
V kongresu bo kmalu stavljena resolucija, naj vlada poostri odredbo proti vsem. ki sami izdelujejo žganje.
Taki ljudje delajo silno konkurenco uglednim prohibieij^kim
uradnikom in postavnim možem.
* * *
.Javnosti bi ne smelo preveč presenetiti poročilo, če bi našli v kleti poslanske zbornice v kakem skritem kotičku kak skrit kotliček.
* » •
Iz Pariza poročajo, da je st> .slavil neki statistik poročil«), v katerem je dokazal, da je na svHu (jo odstotkov nepoštenih ljudi.
Kolikor pride pri tem glavno mesto Washington vpoštev. j»-
odstotek razmeroma večji.
*
Kemal paša je odpravil kalifa' na Turškem.
Tri dni pozneje je tudi kalifa izgnal.
Kalif sam poseb i ni nevaren človek.
Toda Kemal paša skuša, dokazati Turkom ,da lahko žive tudi brez kalifa.
liaj«* se je bil pripetil pred in-kim ameriškim sodiščem naslednji slučaj :
Policaj j»* privlekel v sodn'-dvorano človeka, ki je držal pod pazduho steklenico.
Policaj je rekel; — Pri vedel sem človeka, gospod simlnik. ker ima pri sebi steklenieo žganja.
—	Saj vam pravim, da ni žganje. — je stokal obtoženec. — Saj sem vam že desetkrat rekel, da je jesih.
—	Vidite, kako trdovraten zločinec je to. Noče in noče priznati.
—	Daj sem steklenico — pravi' sodnik. — Odpre, pok us i in strašno nakreniži obraz. — V steklenici je bil res jesih.
In ubogemu revežu je naložil deset dolarjev kazni, ker je dal slavnemu sodišču piti jesiha namesto žganja.
Ur	a-
*
Pro k leto bodo morali republikanci in_ demokrati v svojih vr-slah i-kati kandidata, ki ne bo smrdel niti žganju, niti po petroleju.
Slurjusliiuait^ka
Ustanovljena L 189S
£valm. ilrbunta
Inkorpor-.rana 1. 190I
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki; Pr*aednlk: RUDOLF t'F.RDAN. »t* E. ltt Bt_.	Ol
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Boi 10« Pe»rl at«-, Lor&la, O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Kly. Mlnn. Blagajnik: LOUIS CHAM TA, Po* 961. Ely. Mlnn.
ftlagajiiik nelzplaf&nlh amrtnla: JOHN MOVSKN, ill — Utt Ar«.
Ouluth. mu«
Vrhovni zdravnik: Dr. JOK. V. GRAHEK, tot American 8tat« Bank BUUi At«., Plttabursk. Pa-
Bili-, «>f (ftu« Bi M
Nadzorni odbori
ANTON KBASNTK. Room S8? BakavaU Bid«.. t*T. PUaoH iM
Street«. Pittsburgh, Pa» MOHOR MLADIC. 1334 W. iS Street. Cklca*o. m. FRANK BKRABBC. 4S2S Waahln«ton Btreot. UoB^ar,
Porotni odbor. LEONARD 0LABODN1K. Bos 4Z8. Fly. Mlnn.
GREGOR J. PORENTA, S10 St»-veiisnn BMj.. PnyallB». ' FRANK BOBiCU. 1217 St. Clair At«.. Cleveland. O.
Zdmiavalnl odbori
TAUBNTTN PlTtC, 7«» London Rd.. N. K.. Cl»v«la*d. B, PAUt.INK ER1MENC. P«rk Str.. MilwaTikor. Wla. JOSIP STERLE, 404 E. Mean- Avenue, Pu"bl<». Celo. ANTON CKj^ARC, ill Market Street. Waukeffaa. DL
»	Jcdnotlno mradno slullo: "Glaa Naroda".	> * « *
Vae vtrarl tikajoče ao uradnih sadev kakor t^jdl donarna poVUatrf
aa] a« pošiljajo na glavnega tajnika. Vae prltotbe naj ae poillja na »rod-aednlka porotnega odbora. Prošnje aa aprejem novih Članov la bolnlikd ■pričevala naj ae poillja na vrhovnega zdravnika.
Jugoalovanaka KatolISka Jednota ae priporoma vaea Jugoslovanom ■■ obilen pristop. Kdor tell pontatl Clan te organizacije, naj ao aglaal tajnik* bližnjega društva J. S. K. J. Za nstanovltev novih druStev ae pa obrnit« na gL tajnika. Novo druStvo ae lahko vstanovl a S člani ali Članicami.
Iz Jugoslavije-
01. let niča roj-tva	Strossmaycrja.
i>ae i. ti-ore.aria	so v Zagrebu
in j*-. v .-j Ui val >k •	sit ve ;.<• ]>:m/.-
iittvali ]<»!». •■Iiletu'n.	0 t j-:va vd;-
!:( ..-a jion^'ova-iJc.	li.-: <icoKa .! c .-vi-
pa dui ja	vei j;.. Unjen
1. t'e'n*. 1-1.1. uatil	aj>r !:♦!'.>.
Delavski štrajl*	v Šiheniku.
N' š. le ,i;>ki > dli	Ini i 0 v a l': 11 j • ■
izlu ulmil aini	rajk. k.r • ; i*-
ga s»» n'!«■'■•žu.if v• •• • -r . .|.*!;tv
V/m »k štra«kli ^ n :/.!;<• imvM".
•.-••:!! jo i - i v •' i 11 • < la ni nilu-o hi Lv nj»-jr« ' i' - o: ti in - ln-in m pi >>-• . (i.t -v' mi rt'i !;veno pi.-liopljf.
l;\-i > v:.-« toi';? ne zasl'ixi. Med | v o j?;' i iii>! So'o\ jev jion-čn^k v i o-ki ;i! in.i(ii . i .i • b'! tudi težko
Živ sežgan.
\*	pri \iivein Sadu
je oi! s.Jioini staree -Mi!oš Zloko-
\ .<-;i :>rii-v rčraš.ie >m:-f i. Z\er»*rse
-, ,	- i - i t	i1"	I v o j<> s fa.il"> v ušli h
Strajk v beograjskih .ckarniih.	, '
i - • > - r J • , -, . i	lil za.--pil. \	.1- |»ast.-ljru
\ - :n, im-:ii-i het»«ra i.-kili Irkam	.	...
....	, _ '. ,	' >oina -s - <»«n'i!| prrno/.no opazili
p:iceli s.o 1.». tiMouaiia	.	,	...
.... ....	... ..	:i starte umrl "d opeKlm.
i;:!tl. Shiv.ljfuia.jalci	v v.-! k:;
noprdikali. k• • r jnn imanjkn j->	Nepojasnjena smrt črnogorskega !eka i n >k'-'4a «-iiij;i. i«- n i! >■ ! j. laajcrja. v >e /. her-jrraj kuni lekarniškimi 1;.-. ^ -t j, "J* Hnka" por.^'-a
ii'I;iž!»eis#:i i/javili > <!idai iiiiu \ ■>;	i/ Nik-ra ( r.ii irori t<»le: Dne njWovi I o variš; v <■•-!' držav: •-.i:\ia - » privedli i.r.»/uil«i
Strajk. ki i" i:d»ru!:n;l v-!ed slabih	./ --la l\<- !;■■ N-Ušu* s.-dinoia.o mezdniii razni-':-, iraja ši- aadaij«'. • -.-ijakov. ' : <•. (»:!i '»-umij<'ni, d*i
p -d i:\.i-> «-d;a«'!ni!;t*. Mrd an-ti-
Snracmor Rusa radi bede. :-an-i j.- nahajal aid! 1 P.e 'jrradu -r j" 1 parku K/»-i :ioir«'r-i major <Vy»an M;juško-šutiij.ik ! ■-:i ru^ki Miž»nij«-r K v- v'.'. N.i->!e In >-"^a jutra pa niso na-uo i.i S»•!-■_•» ii vi S«.;ovjfV. Sodi >!i n . • r i n ,- v.- \ /aporu. Sele ();• .<■ m* ri-sk; »-m »rraiiT <••« '-.l < ■>■/. le-k.-.j dni je bi! najden na p'»li v-ii'd bede, ker se j • pri n.o*ii: na- ao-d isikši-:.'»n in Poiljrorieo Miši o z.apl ':e. i/, katerih s!od:. da .i- i'iš '• ii::!fv. Xa:rjnj<' se. da .i--■'■iiel	l>;n nn-—•"ali dohotlkov. j n-ni I na.-due smrt . Ivedeim je
S t,.(I i i tln:tl<dki s«- I, V (I t: mo- 7 r«'«;-a pi -kavi.
Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo.
V v::ch treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. ne moremo prevzeti.
Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku.
Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo
(Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav _
(Cable) pa: v Jugoslavijo $5.,. v Italijo in Avstrijo $4.
FRANK SAKSER STATE BANK
KOVA ZAJfimVA M3TJIQA
NA KRVAVIH POLJANAH
SpumSSLwmnJAmtiai
$l7«>
T RPLENJE In strahote e bojnih pobodQT bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne, Ii Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fa]i< jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijav® in 9 polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga j« trdo
▼Mfmj« 870 strani la 15 alik to toJm.
"OUU HASODA" 83 OortUadt Strt* H«fw York. H. T
»
GLAS NARODA 22 MARCA 1924
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
CParoIcn L*nfu*ff* Information Berrtc«. — Jugoslav Bureau.)
ZANIMIVE PODROBNOSTI GLEDE NATURALIZACIJE ŽENSK.
dokazilo o moževem državljanstvu.
Inozemka, ki se je poročila z ameriškim državljanom po 22. septembru 1922 aii katere mož je bil naturaiiziran po tem dnevu, ne pridobiva več državljanstva \ sled poroke. Ako žcLi postai ameriška državljanka. mora sama prositi za naturalizacijo in sc pn.lvrcči rednemu naturalizacij-skeimt postopanju. Zakon pa ji precej olajšuje to postopanje, kajti ^e oil nje ue zahteva, da ima prvi papir, in ji je treba dokazati le enoletno bivanje v »Združte-mill državah.
Otroci in pastorki. — Nedolet-ni sin naturali/.irancjra državljana. ki živi v Združenih državah, postane avtomatično ameriški državljan vsled očetove naturalizacije. Ako je oče še vedno ino-zeinee ali je mati postala ameriška državljanka — kar novi za-kon dovoljuje — bo njen tujerodni sin še vedno ostal inozemec. Tak otrok ne postane avtomatično ameriški državljan, ako se priseli v Združene države tekom svoje nedoletnosti, niti ne bo izključena od kvote, kar pa velja za ncdoletne otroke naturazira-nejra državljana.
Pred zakonom (Cable Act), ki je uvedel neodvisno državljanstvu za ženske, je nedoleten otrok inozemske vdove, ki se je poročila z ameriškim državljanom, postal ameriški državljan vsled materine poroke z ameriškim državljanom. Naturalizacija matere v-sled poroke je imela seveda za posledico tudi naturalizacijo njenega nedoletnega sina. Novi zakon je vse to spremenil. Nedolet-ni sin inozemske vdove, ki se je po 22. septembru poročila z ameriškim državljanom oziroma ka-terc mož je bil naturaliziran po tem dnevu, ne postane več ameriški državljan. To je zlasti važno za mnoge naturalizirane ameriške državljane, ki so se poročili z ženskami, obvdovelimi tekom vojne. Sin obvdovele matere pa lahko postane ameriški državljan. ako se njeprova mati natural izira. tokom njegove nedoletnosti. To je vsaj avtoritativno raztolinačenjc zakona v takem slučaju.
Priče pri naturalizacijskem postopanju. — Dobiti dve voljni pri-či. ki naj bosta prisotni pri vložitvi prošnje z*a naturalizacijo in pri končnem zaslišanju, je vselej sitna stvar. Žene ameriških državljanov dostikrat vprašujejo, da li ne bi mogel njihov soprog biti eden izmed prič. Ni nikake določbe v zakodnu. ki bi prepovedala rabo moža kot priče za svojo ženo pri naturalizaeijskem post« panju. Vendarle, v pismu na Foreign Language Information Service, ki je tozadevno stavil vprašanje, je naturalizacij ski urad takole odgovoril:
" Naturalizacijski urad daje na /nanje, da ni priporočljivo da bi soprog služil kot priča za svojo ženo. ki prosi za državljanski papir. V zakonu ni sicer nikake posrbne določbe prati temu, ali zdi >e. da je mnogo l>olje imeti kot priče <lrn«re neiuteresiran«-«»s<*1h\ kajti pn našem mnenju bo večina sodnikov to zahtevala** .
Sitnosti s pasportom in imigra-c:jo. — Veliko se je žc pisalo o nadlogah, katerih .ie deležna inozemska žena amerlškdgft državljanka. ako |»otuje v inozemstvo ali ako hoče priti v Združene države. Ker je ona inozemka. je naravno. da ninia pravice potovati z ameriškim potnim listom. Ona mora zaprositi za potni list ono inozemsko državo, h kateri spada. Ker pa vsled zakona mnogih držav ženska, ki se poroči z ameriškim dravljanotn iogubi svoje prvotno državljanstvo, a po ameriškem zakonu ne pridobiva državljanstva svojega moža. dobili -o ameriški konzuli navodilo, naj po svojem uvidevanju sprejmejo osebno zapriseženo izjavo (affidavit) takih žensk kot nadome-stžlo za potni lkrt. Vedno je dobro za ženske v takih razmerah, da imajo pri sebi dokumentarno
H^HHHM^HflHHI^^H^^^^HHHn
Ob svojem prihodu v Združene države, morajo te inozemske žene ameriških državljanov, ker so ino-zemke. imeti vizo ameriškega konzula in so podvržene določbam priseljeniških zakonov.
Zakon o kvoti, ki je starejši od ('ablovega zakona, nima seveda nikakili določb inozemskih žen ameriških državljanov. Strogo po komi one so podvržene kvoti, kot vsak drugi priseljenec. Department o t' Labor pa je že veekrair izjavil, da. ako bi taka ženska prišla v ameriško pristanišče, ko je kvota že izčrpana, hi se v njenem slučaju postopalo z največjim obzirom, ki je mogoč. Vsled nekih sodnijskih odločb glede priseljevanja pa je priseljeniški urad izdal meseca decembra naredbo, v kateri je odredil, naj se žene in otroci onih iuozemcev. ki so izvzeti iz kvote, pripustijo brez o-zira na kvoto: ob enem je izrecno dodal, naj bodo tudi inozemske žene in otroci ameriških državljanov izvzeti kvote. Ta na-redba pa utegne hiti preklicana, ako Vrhovno sodišče Združenih držav razveljavi <rori omenjene < d loč be nižjega federalnega sodišča.
Voditelj nemških fašistov-Adolf Hitler.
Adolf Hitler ima o4 let. Rodil S3 je 1. 1869 v mrlem mestu v Gornji Avstriji. Njegov oče je bil niž-li železniški uradnik in mali Adolf je imel žalostno mladost. Nekaj časa je bil zidar na Dunaju, takrat je hotel postati stavbenik, toda, kadar je bil prost, je mesto tehničnih knjig, rajši eital zgodovinska. politična in filozofska dela. Iz njih je črpal svoj ognjeviti ant isemitizem.
Med vojno je služil bavarskem pešpolku in
iz njegovih bes**d in predaja poslušalce.
i\ duša j te -v. kaj piavi v dru-g> »v govoru s svu.na razsvet 1 je-.;;ui ( postols'ii u jeziUoia.
našeg i g'banja se bo r-Jd«lo .idr« senje. Mo ,-» i lj'ldi čutijo te 'M* • s To je obstal« skoraj no\a vera. Mi smo dali Nemčiji, ki prihaja, temelje njene osvobojene ar-iiuade. Naša vera v Nemčijo nas bo | napravila gospodarjem usode. Zma nekem igati moramo... To kar pripravi ja-
bil
Zadnji dnevi Avstrije.
češki listi poročajo: Med konservativnim češkim plemstvom je nastala koncem vojne skupina politično aktivnih plemenitašev, stoječih na držav 11 op ravnem programu Prizadevali so se. pripraviti eesarja Karla do tega. da hi se dal kronati za češkega kralja. To kronanje naj bi ne liila samo cerimonija. ampak uresničenje samostojnosti čeških dežel v okviru habsburške države.
Ko so se začeli dogodki v drugi p< lovici leta 191S kritično razvijati, je prosil član konservativnega češkega plemstva, veleposestnik znanega imena, energično za avdijenco. Najmanj štirikrat je prosil pri kabinetni pisarni. Tedanji ministrski predsednik Seidler. ki je užival neomejeno cesarjevo zaupanje, je znal vsakokrat prekrižati katerikoli stik čeških plemenit ase v s cearjem. ker se je bal, da ne bi cesar v kri-(tični dobi izpolnil njihovih narodnih in političnih zahtev.
Končno se je omenjenemu ple-menitašu vendar posrečilo, da je prišel v septembru 1918 k cesarju. V avdijenei. ki je trajala sko-10 celo uro. je razložil cesarju razmere na Češkem, da mu je češki narod v svojem jedru lojalen, omenil je tudi izrecno kronanje. Cesar je napeto poslušal, potem pa hodil razburjeno po sobi. oči je imel solzne in rekel je: "Vsi so me prevarali, izdan sem!" O kronanju pa se cesar direktno ni izjavil, govoril je previdno, ni se hotel o tem vprašanju jasno izraziti. Po želji cesarja Karla j< sestavil potem ta plemenitaš knez l»l>kovie še poseben memorandum. a je koncept izgubil v Pra eri — na električni železnici. Na šla sta ga dva častnika in. ker nista znala citati, sta izročila ro •kopis policiji.
Tam je bil uslužben sedanji praški policijski ravnatelj Bie-nerth. ki je o celi akciji informi ral češko "maffio" . . .
Večkrat se je že pisaio o tem. kako je zadeva kronanja prišla v resen stadij in so sg začele vršiti predpriprave in kako je nato ''maffia" aranžirala "zaroto da preplaši siromaka Karla.
Podpora Zadm.
Italijanska vlada je nakazala za !>opia^o in vzdrževanje nujnih javnih naprav v mestu Zadm in okolici dva milijona ,lir. Denar se bo uporabil za ppcpravo cest, vodovoda in razsvetljave ter za popravo nekaterih javnih <pots.1op:j in zgradbo dveh ljudskih šot.
deko-
riran z železnim križcem I. reda. Koncem vojne je bil težko zadet pri pliuskem napadu in več mesecev je bil slep in nem. Ko se je novemberska revolucija začela, je še v bolnišnici; tako st je ni udeležil.
Njegovo delovanj«' se je pričelo I. 1919. Prvega maja se je pridružil beli armadi, ki jt osvobodila Monakovo sovjetske vlade. Nekaj časa pozneje je ustanovil z nekaterimi prijatelji narodno-sneijali-stir.no stranko. Pomladi I. 1920 ima 400 privržencev, februarja 1921 dvojno število. Toda stranki je manjkalo denarja. Tu je slučaj 11 a nesel, da je štel Hitler" med svoje najbolj navdušene privržence neko Ha It in jo, ki je živela skromno v Monako vem. Nenadoma je dobile nepričakovano in veliko dedščr-o. ki jo je dala Hitlerju. Na ta način je mogel spremeniti svoj list Voelkischer Bcobachter v svoj dnevnik.
Hitler je izšel iz delavskega razreda in je bil naprej socijalist. O-hranil je simpatijo za vse žrtve so-djalne neenakosti. V vsem njegovem mišljenju pa prevladuje anti-semitize min naeijonalizem. Iz časa revolucijo 1. 1918 in gospodova-nja sovjetov v Monakovem je o-liranil divje sovraštvo zoper vse, kar je židovsko. Po njegovem mne-lju je pri vseh narodnih Žid mikro ba razkroja. Demokracije je zanj nekaj globoko protinemškega, — ona je strogo židovska importa-•ija. t'e hočemo videti, kako daleč gre njegov antisemitizem, lahko samo navedemo nekaj stavkov iz govora, ki ga je imel pomladi 1. 1923 o vzrokih svetovne vojne.
Me«lua rodna židovska zalega, ' tako je govoril, " je bila vzrok vojne. Metodično jo je pripravljala in dvignila nemški na-od proti židovskemu, da preskrbi židovski financi nadvlado nad svetom."
Soeijalna demokracija in boljševizem sta tudi židovska. Hitler jim očita, da sta spravila Nemčijo / prepad. Dežela se bo dvignila, vadar bosta uničena. Vendar Hitler noče na čelo države spet po staviti starih nemških voditeljev Zelo težko je reči. kaj hoče. kajti njegovo politično mišljenje je precej nejasno. Govori o novi ljudski državi (ein neuer Volkstaat) iz katerega bi bili izključeni pristaši najskrajnejše desnice in levice. To je precej nedoločena formula. X"a vsak način pa ne bi parlament predstavljal volje "te ljudske drža ve temveč bi bila to narodna vlada z diktatorsko polnomočjo Sedanji Reichstag bi moral Izginiti.
Splošno in nič. ali le malokon-struktivnega v Hitlerizem" je bolj struja. kot doktrina. Hitler pridi-guje delo in nasilje v službi nemške domovine. Naprej železno metlo, da se očistijo reichovska tla! Na visliec z vsemi, ki škodijo narodni stvari! Nato pa naj vsi primejo za orožje za velik boj osvo-bojenja! In v bujno barvenem jeziku pripoveduje Hitler s silo. ki se ji poslušalec ne more ustavljati, narodno vojsko. "Toda." tako bi mu mogel kdo ugovarjati, "saj ne boste imeli orožja!"
"Kaj."' vzklika Hitler v enem svojih govorov. "Ako hoče e«.lo kupen nemški narod svoje osvo bojenje, bo orožje, s katerim hočemo zavojevati svojo s lobodo prišlo samo od sebe. Če bi (>5 milijonov ljudi imelo ene in isto voljo biti fanatično patrijotski. bi orožje samo vzklilo iz naših rok." In na ta način vleče ilnzijonist Hitler množice za seboj. .Njegovo zaupanje se ne da omajati, šari
danes, je nejvaj večje
kot
t ovna vojna. To je boj. ki bo vršil na nemških tleh za celi svet." Lahko si predstavljate, s kakim navdušenjem posluša mladina te besede, posebne, če sedi Lik1_*ii-dorff ob Hitlerjevi strani.
Tvc!" I o se je. da je Hitler nemški Musolini. Vendar pa menda nima poltičnih sposobnosti italijanskega diktatorja. Hitler je agi tator. ki vžiga množice: toda ali ima smisel za vladanje in za or ganizacijo.' A' njegovi okolici se govori, da ne bi hotel sam prevzeti vodstva in v slučaju* če bi so narodno soeijalistična stranka polastila vlade, bi sc umaknil in napravil prostor bodisi Poehnerju. bivšem u monakovskem policijskemu prefektu. ali pa Rothu. bivšemu ministru pravde. Vprašanje je seveda, ali obstoja možnost, da prenese Hitler 11a koga drugega odgovornost. ki jo sedaj nosi sam.
Zadnji dogodki v Monakovem so pokazali, da Ilitler nima vezi z bavarsko vlado, ki ne zaupa preveč nacijonalno socijalističnemu agitatorju, kateri vleče za seboj predvsem dijak, bivše oficirje in splošno mladino, tudi komuniste, sploh ljudi, ki si želijo nereda in vstaj.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJi JO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
Razkropljeni po svetu.
Habsburžani so se raztepli po vsej Evropi. Nekaj jih je na Španskem, nekaj na Nemškem, nekaj v Italiji. Franc Salvator se je odpovedal pravicam.
i
Ko je bila habsburška dinastija detronizirana. so se%njeni člani morali 'i-zseliti z Dunaja in so razkropili po svetu na vse vetrove. Karol Zadnji je vzel pod svoje okrilje samo nekatere svoje najbližje sorodnike, drugi pa so si poiskali zavetje kakor so vedeli in znali.
Danes žive Habsburžani pre-grupirani. Nad vojvod in ja Marija Terezija, babica bivšega eksee-sarja Karla ter n ad vojvod in ja Marija Anuncijata. (njegova teta, se mudita v Lequetiu pri Žiti in njenih otrocih. -Marija Terezija pričakuje, da sc ho imovin-esko vprašanje Ilabsburžanov rešilo za njo ugodno, in da sc bo sčasoma mogla povrniti na Dunaj. kjer je v prejšnih časih imela nekoliko palač.
Nadvojvoda Maksimilijan. Karlov brat in njegova žena. 1 lad vojvod in ja Frančiška, rojena princesa Hohenlohe-Schillingsfuerst živita oh Staliremberškem jezeru v Gornji Bavarski. Nedaleč od njiju prebiva tudi mati razeesarja Karla, nadvojvodinja Marija Jožefa. Njeno življenje je zelo skromno. Nadvojvodiuja Parm-j>ka. mati bivše cesarice Zite živi v svoji vili Planore v Italiji. Pri njej so trije sinovi in dve hčerki. Grad Sehwarzau v Dolenji Avstriji je Zitina mati dala v najem. da ima od njega vsaj nekaj dohodkov.
Princ Maksimilijan Karel Ho-henberški. sin nadvojvode Franca Ferdinanda, živi na Dunaju ter-stanuje v svoji palači, ki leži v ulici Reiner-strasse. Posvetil se ie samo svojemu študiju. Posebno ga zanima kmetijstvo. Njegova starejša* sestra Zofija je poročila grofa Nostitza. veleposetni-ka na Oehoslovaškem. Posestva, katera je čehoslovaška vlada sprva zaplenila Franc Ferdinandovim otrokom. se mogoče deloma vrnejo istim.
Nadvojvoda Evgen. ki se je leta 1919 preselil v Basel (Švica "L živi še vedno tam.
Nadvojvoda Friderik in njegova žena Izabela z otroci živi na
JUL&itl'
5 E VE R i
E E K
ArjtTscptTčrjo njozilo
Priporočljivo Zd odpon]oč pri zdravijeqjli srbečice tq rdzrph kožnih bolezqi.
CENA JO c Vprašajte pri v4jšeiq lesarju.
VV. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS. IOWA
gradu Ilalbthurn v Madžarski hli-zu iiv.-»irij.-vkc meje. Njihova posestva na Cehoslovaškcm in v Jugoslaviji so zaplenjena. Frideri-kova hči Marija Ana sc je poročila z iZitinjin bratom, princem ... i lijem Paruiskim.
Nadvojvoda Karol. bivši admiral avstpo-ogrske m »rnririce. >;i-vi v gradit Zywice nu Poljskem. Niidvojvo l::?ja li- nata Marija, hči nadvojvo l.e Karla se ji- 01110-žila s princem -Teroniom Ratlziwil-lom. enim najbogate/ših poljskih magnathov.
Nadvojvod;« -ložcf h;va s >vo-jo družino v Budimpšcti. Negova mati nadvojvodnja Matilda 111 pa njena hči nadvojvodiuja Marija Doroteja Orleanska živita v nekem gradiču na Madžarskem.! Jožefov sin .Jožef Franc si- je nedavno poročil s hčerko prejšnjega saškega kralja.	/
Nadvojvoda -Jo>ip Franc >in velike vojvodinje Alice, ki sc je odpovedal družinskim naslcd-stvenim pravicam, živi na svojem i malem premoženju blizu jezer?i | Mondsee na Salcburškem. Pri njem je tudi njegov sin. nadvo-1 voda Henrik Fenlinand. bivši kadet. sedaj slikar in kipar. Naj- j starejši ^in Peter Ferdinand, ki 1 ni hotel slediti svojemu očetu ter se ni odpovedal slednim privile- I gijein. >c nahaja v Lausanni 1 Svi- j ea). Ž njim je tudi njegova žena i na<l vojvodinja Marija Kristina.! Oba nadlegujejo težke denarne ; razmere.
Nadvojvoda Franc Salvator. mož Franc »ložcf o ve hčerke Ma-j-ije Valerije, se je odpovedal ua-sledstvenim pravicam. Ostid je v Avstriji, kjer živi s svojo druži- ; 110 v gradu Valdsee. Njisgov sin ^ IIumbei-t nadzira in vodi osebno družinsko posestvo. Nadvojvoda Leopold Salvator in njegova žena Hlanca se nahajata v Barceloni na Španskem.
Skoraj vsi člani bivše liabsbur- j ške vladai-ske' hiše žive v gnw»t-nili ueprilikah. Njihova ]U'emože-11 ja so zasegle nasleilstvene države. Jugoslavija. Cehoslovaška. Poljska. Avstrija in Italija. Samo Madžiiri niso sledili temu vzgle- j du. Najneprijetntfjše se baje godi ekscesarici Žiti. ki nima nobenih j dohodkov id svojih imetij v Avstriji. na Štarjeskem in v Budimpešti. Žito in njene otroke vzdržujejo- madžarski magnati. Pošiljajo jim redno podporo.
Tako se je izpretnenil habsburški dvor. ki je bil na Dunaju pravo ksrfišče os«-bnih hit rig in ma-hinacij proti slovanskim narodom v avstro-ogrski monarhiji. Doba bleska in sijaja je minila, ostali
so samo nadvojvode in nadvo j vo-
" i
<linje. k: morajo sedaj živeti samo od spomina na svojo bučno preteklost.
Velika železniška nesreča | razkladali. Pri tem se je ponesre-
---čil p o sest n k »Jože Vrlmiic. ki je
se je pripetila v I.esiah. I .oko m«»- naklada' hlode. Vzrok nesreče je
jti\a osebnega vlaka, ki je vozil iz železniška uprava, ki nima sred-
i Ljubljane, j«' skočila s tira in _za- stev >;a čiščenje 'colodvora. Ivol^o-
I dela < h dva železniška \"ora. Ene- motita je >k<»čil:i s tira ker bi-
•_rn -.o b;i.š nakladaP. družen a palic t-ačnice zim*?.!e in opolzke. ■-1-:------
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu.
FRANK PARSER STATE
82 Cortlandt Street New York
BANK
EXTRA! PONUDBA GOSPODINJAM. EXTRA! VELIKA RAZPRODAJA.
IMPORTIRANE ZAVESE. BREZPLAČNO; KUKAVICA, ZLATA BROsKA IN SET ZA VODO
Čudovita razprodaja, i^)
Nil si., v
lv<- zavt-si Einltiuz ca za $l.!<s. t"ra kukavica br«.'zplacii". •!» štiri Zavt-s,- za sam.. il).50 in ura kukavica. ženska '»'Zlai"< iia l.n.ika /. »lru-jot-enitu kamnom in set •I kos.IV brt-zplačiio. Ta čudovita razprodaja je veljavna samo za en mesec, ki-r im;oi>'» samo um«-jfri.. množino uz.,r-<"»ili zavrs. katt-r.- i.odo za 11 i malt- vsakepa inimu-idw'tga. Ti zavese ima-Marsikatera ž. i:ska vas Uo jiriš i \ jiraš;it. kjv iI ar zavt s eno okno. ineev širokih in ifga biaga. Mi ne zahtevamo denarja vnaprej, i entuv v znamkah, .ia pokrijemo MroSke. in
plačaj t.-, ko sprejme! ...... .
WALTON IMPORTING CO., Dep. 44 2529 W. Walton St., Chicago, 1U.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
edini slovensko govoreči zdravnik
SPECIALIST MOŠKIH tiOLEZNt. MoJe stroka Je zdravljenje akutnih irv kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih •in ker zn^m slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaše bc;ezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravilo zastrupljeno kri. mazulje in lise po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju. ledicah. Jetrah. želodcu, rmenico, revmatuem, katar, zlato žilo. naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek. t-r»-<lo in petek od V. dopoldne do 5. popoldne; v torek. < • trtek in sobota od S. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah In praznikih {-«1 10. dopoldne do 2. popoldne.
SLO VENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO
IZTISOV.
Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno.
Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cona.
SLOYENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	New York

Samo vdrgnite
Ce trpite1 vsled hudega napada nevralpije. Punhapa. 1 o-„ lečln v sklepih in miStrah. kabino pomo'* za dobi te, če se uiot-k 110 vdrgnete s
t*. S.	Off.
Čutili boftte. kiiku Siri t'»_ plota s svojo pomirja.'ufo udobnostjo po bolečih delih.
Rain Expel«-- to ^tnaga! vam kot ie ponoajcat bres.-tevil-nim tisočem mnoga leta. Imejte ga vedno steklenico pri rokah. 35 in 70c. steklenica. lekarnah.
F. AD. RICHTER t CO. 104-11* Sm. 4tk Su BnbUm N. Y.

Velika noč —
velik praznik krščanskega sveta se približuje.
Star in lep običaj našega izseljenega naroda je, da se o priliki tega praznika spominja svojih v stari domovini z manjšim ali večjim denarnim darom.
Mi se potrudimo, da pridejo denarne pošiljat ve, namenjene za Velikonočna darila, pravočasno v roke dotičnikov.
**.
VELIKONOČNE DENARNE POŠILJATVE
bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in točnostjo našega zavoda^
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE

: !jj|apf

S
GLAS NARODA 22 MARCA 19*4
(Nadaljevanje.)
Par trenutkov je ležal fant kot omami jeu, strmel je v temo, hotel je vstati ter pobegniti skozi vrata.
Tedaj pa je pa zaskelelo v hrbtu, da je zastokal. Nobenega uda ii i mogei premakniti.
Medtem se je bil vihar pomiril. Skozi napolzastrta okna se j^ vlila v sobo bleda mesečina.
Danijel je bilo čisto sani. .Straboma je zaprl oči.
• Zdelo se mu je. tla je začelo v kotu pod sliko nekaj skrivnostno šumeti.
Skozi možgane mu je šrnila grozna misel: Sedaj si .sam v vsobi, kjer so našli tvojega očeta s preluknjano glavo.
Ob spominu nu tisti strahoviti prizor je vztrepeta.1. Lasje so se mu naježili.
V edinem namenu, da >e čimprej spravi odtod je odprl oči.
Mukoma se je spravil na kolena, fznenadilo ga je novo presenečenje.
Vsa soOa je bila polna rdečkaste svetlobe. Po temni zavesi, ki je zakrivala sliko njegove matere, so švigali goreči jeziki. Plamen se je dvigal više in više.
Ubogi otrok je zakričal: — Moj I»<>*r. njena slika b<> zgorela!
Iskre so že tlosezale zlati okvir, in par planrtečih jezikov je že seglo do siike.
Mukoma je vstal v na«ii. da reši svoj zaklad. Po par kor;ukili se je pa zrušil na t la kot da bi ga strela zadela. Kolena so mu klee-niia, bolečina je postajala vedno strašnejša. Edinole misel, da mola rešiti sliko, ga je obdržala pri zavesti.
Spomnil se je. da je njegov oče. ko je potreboval kakega služabnika. potegnil za zlato vrvico ob steni.
Stisnil je zobe ter se priplazil v kot. Z močjo, ki bi mu je ne bil nihče prisodil, je začel vW*i za vrv.
17. daljave je zaslišal rezko zvonenje. ki mu 'bo prineslo pomoč.
Slabotna ročica mu je omahnila. Svoj pogled j^ vprl v sliko. Plamen je že lizal okvir, doeim se slike še ni dotaknil. Tz plamenov je pa zrla nanj ljubljena podoba ter se mu prijazno .smehljala.
Kmalu zafem se mu je po zazdelo, da se premika, da izstopa iz okvirja in se mu bliža.
—	Mama. — je dihnil. in glava mu je omahnila. Zdelo se mu je. da sliši njene besede:
—	priden bodi. moj Danijel. Strašno usodo sem ti pripravita. Toda nekoč bom zopet prišla, in tedaj bo vse dobro.
I bogi fant se je blaženo nasmehnil, glava mu je omahnila, in potem je bilo vse mirno, mirno . . .
Ko je zazvonil zvonec iz sobe pokojnega kneza, se je lotila vseh služabnikov panična groza.
Prekrižali so se in se stisnili drug k drugemu, misleč, da straši. Medtem je prihitela vzgojiteljica. Miss Jane ter vzklfkniia :
—	Kje je Danijel: Za božjo voljo, kje je Danijel.' L šel mi .je. Skrivaj mi je ušel.
Tedaj je še enkrat slabotno pozvonilo, in vsi služabniki so zdrveli ,h> stopnicah proti sobi pokojnega kneza.
Ze po hodniku je smrdelo, ko so pa vdrli vrata, jim je bušknil nasproti težak oblak dima.
Nezavesten Danijel je leJsal poleg prevrnjenega -stoia. Miss Jane ga je zgrabila ter ga odnesla v spalnico.
Ogenj so kmalu pogasili, toda Eglantina slika je bila skoraj »mičena. Obraz je bil nakažen. le oči so bile nepoškodovane.
MLss Jane je vzeta nepoškodovani košček slike skrivoma seboj, ker je slutila kaj je gnalo ubogega fanta v to sobo.
Naslednji dnevi m« bili dnevi skrbi in preplašenja. Danijela je tre>la živčna mrzlica. Niti minuto naprej ni bilo mogoče slutiti, če bo ostal živ ali bo umrl.
Njegovo slabotno telesce se je pa z neizmerno odporno silo borilo proti bolezni, in obračati se mu je začelo preje na boljše, kot pa stari niadami Orlovi.
Toda mera grenkosti še ni bila [>olna.
Ko je zdravnik preiskoval malega Danijela, j»- smrtuo prebledi I. Tudi Miss Jane je vztrepetala :
—	Sveti Hog. torej bo nakažen /.n vedno!
Zdravnik je pa rekel: — (V bi slutil to nevarnost, bi se morda dalo kaj napraviti. Toda otrok je tako slab. da sem moral najprej skrbeti za njegovo življenje. Pos-kušal bom vse. kar morem.
lili je slaven zdravnik in ni štedil s svojo znanostjo, ko se je bavil vsak dan jmr ur z Danijelom. Toda vsa njegova prizadevanja so bili brezuspešna.
Mali Danijel je bil grbast. Pri padcu s stola se mil je ukrivila krbtcuica.
Grofica Orlova ni vedela, kaj početi. Vila je roke ter obupno jokala, vedoč. da je zadnja veja njenega ponosnega rodu le suha \eja. vsemu rodu v sramoto.
(Zatem se j«» je pa huda Jeza in je postala besna na vse tiste, ki so po s\oji lastili nemarnwi zakrivili to strašno nesrečo.
Zapodila je vse služabnike, ki so nneli količkaj stika z nesrečnim Danijelom.
Najbolj je bila žaloMna Miss Jane. Kleče jo ie oroešila milosti odpuščanja, pa vse zastonj.
Zadnje dneve je bila skraj noč in dan ob njegovi postelji, in faut se ji je bil jato priljubil.
Tudi Danijel jo je Imel najraši.
Pa je napočila ura slovesa. Miss Jane je klečala na tleh ter nežno objemala naka ženo telesce ubogega otroka.
Fant je neštetokrat prosil teto. naj pusti Miss Jane pri njem, toda teta je bila neizprosna. Ob slovesu je pa rekel svoji prijateljici nenavadno drzno in odločno:
—	Ne jokaj, Jane. draga moja. Le čakaj, da bom velik. Le čakaj, da bom tako velik, ko boni lahko delal po svoji volji Tedaj te bora poklical.
Jane ga je nežno poljubovala.
—	Kaj ne. da me ne bos pozabtf. moj dragi. Kaj ne, da ne? Že sedaj ti bom dokazala, kako te*iinam rada. Jokal si, kaj ne, ko je gorela materina slika ? Nekaj sem pa vseeno rešila iz ognja. Vidiš, to ti bom dala za spomin. Ta le košček slike. Del čela. dva kodra svetlih las in par naj krasnejin h oči. kar sem jih videla v življenju.
Angležinja mu je dala košček sLike, vse, kar je rešil?, iz ognja. Ta nenavaden dar je Danijela očaral. NiČee&r drugega ni mogel zamrmrati: ga Jane . . . ' j
smk mmm^ ; m
Oh, Jane, moja dra-
Kurja slepota in kurja očesa sta dva pojma, ki nimata s sicer vse časti vredno kuratino nič o-praviti .Tudi kurji zastopniki moškega, ženskega in srednjega spola imajo p>o dve očesi, ki pa nista kurji očesi, nego prava vidna čutila. Seveda tudi kure lahko* oslepe, toda ne na kurji slepoti, ki je prihranjena domnevno samo človeškemu rodu. Kurja očesa so pač socijalno zlo, katero ozdravi najbolje ortoped čevljar, ki s primernimi čevlji, ki gredo seveda bolj na kveder kot. na shimmy, lahko v kali ugonobi vsako dispozicijo.
Slovenci rabimo izraz kurja slepota za marsikomu še neznano, deloma prirojeno napako vida. deloma pridobljeno bolezen, kjer taki kurji slepci, ko se zmrači. ali po dnevi v temnih prostorih izgube drugače lahko normalen vid. Ti bolniki, ki se podnevi prosto kretajo kot popolnoma zdravi ljudje, se v nezadostni razsvetljavi ne spoznajo več, zgreše pot, postanejo lahko popolni slepci. negotovi se morajo dati voditi od drugih.
Kurja, ali bolje rečeno nočna slepota, je bila znana že starim Grkom in Rimljanom, ki jo pa niso krstili po kurah, katerim se povsem napačno pripisuje to lastnost, nego z izrazom niktalopija (livko — noč; a — ne o>po — vid). Hipokrit in Aristotel navajata v svojih spisih nvkatolpne ljudi, enako kasneje Galen, Plinius in Celsus. ki svetujejo tudi že kot do bro zdravila proti tej bolezni kost runo va jetra, bodisi pražena kot jed. bodisi kot očesno vodo iz koštrunove jetrne juhe. ali končno kot sopar, ki nastane pri kuhanju.
Pravega vzroka tej nočni slepiti nismo znali, dokler ni iznašel Hehenholz očesno zrcalo, ki nam je dalo upogled v dotlej neznano notranjost očesa in nam jasno kot fottogra,fijo predočilo podrobnosti o mrežnici in vidnem živcu. Sumničilo se je pač preostro svetlobo in soliično slepe-nje. naporno tlelo, slabo, nezadostno prehrano in konečnn podedo-vanje. V nekaterih pokrajinah, v gotovih rodbinah so se ponavljali primeri te nočne slepote.
Danes vemo. da je nočna slepota. kot bistvena napaka brez vsake vidne spremembe na očesu. lahko prirojena in kot taka trajno neozdravljiva, ali 1k>1 pogosto z življenjem pridobljena in v tem slučaju navadno lahko in hitro zdravljiva. Poznamo nasprotno celo vrsto različnih očesnih bolezni, zlasti mrežnice in vidnega živca z razločnimi in vidnimi znaki, potom že omenjenega očesnega zrcala, kjer nastopa večkrat kot prvi pojav nočna slepo-ta. Te vrste simptomatična nočna slepota je žal skoraj vedno neozdravljiva in se druži prej ali slej s popolnim oslepljenjem.
Tekom stoletij je izraz nvkta-lopija menjal svoj pomen in (lanes rabimo za nočno svetlobo navadno grški izraz liemerfolopijo Hiemera in ojx» — dnevni Aid"), nasprotno označujemo v. nykota-lopijo bolj redko lastnost dnevne slepote, kjer prizadeti v mraku bolje vidijo, nego v polni in dnevni. zlasti solnčni svetlobi (delavci pod zemljo, v rudokopih. svo-ječasno jetniki v temnicah, gotove bolezni kristalne leče. vidnega živca pri kroničnem zastrupi j en ju z alkoholom in nikotinom.
Prirojene nočne slepote ne spoznamo takoj po rojstvu, kot ne moremo pred gotovo dobo določ-no^ dokazati. ali je dete morebiti sploh slepo rojeno. Otroci navadno kasneje prično zor it i. gotovih predmetov ,ki niso dovolj razsvetljeni ne vidijo, se opotekajo, se zadenejo večkrat v pohištvo, se kasneje pred hišo v mraku ne orijentirajo. se lahko izgube v mesečui noči. ne ločijo zvezd itd. Znani in ipodrobno preiskani so slučaji, ko je to vrsto nočne sie-pote podedoval več pokolenj zapored. V Montpelier na Francoskem so zasledili zdravniki ro dovnik celih lO generacij z 2121 Slani, kjer seT je nočna slepota dala dokazati; t 135 primerih.
Podeduje se - ta napaka;*lahko
■ >
. .	V-vi-
na dva načina: 1. direktno od sta-rišev. očeta in matere, na nepo-, sredne potomce, sinove in hčere, j ali šele na drugo in kasnejšo generacijo; 2. indirektno samo potom ženskega spola, takozvanih žensk komluktorjev. samo na moške potomce. V prvem primeru se omeji nočna slepota samo na moške potomce; od starišev prenašajo pa samo ženski del bolezen na sinove in vnuke, stično kot se to dogaja pri dedljivosti liemo filije ali slepote za berve-
Vidni organ, oko je pri prirojeni nočni slepoti navadno normalno in zdravo, včasih se. zlasti v zgoraj omenjenem drugem primeru.( najde kratkovidnost, ali sicer slabovidno oko.
Nočna slepota nastane lahke« tudi kasneje v življenju, znani so slučaji ponočnega slepenja tekom spomladi in poletja med delom na polju pri vojakih na vajah, mornarjih v trbpičnem pasu. nadalje vsled nezadostne hrane, po dolgem postu. <v Rusiji, kjer se pravoslavno ljudstvo posebno
ROYAL. MAIL
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON
"Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" TI parniki so novl In moderni v vsakem osiru. najbolj priljubljen« potnikom in glas ovite radi komodnostl la — KOMFORTA.
Zdrava, tečna ln obilna hrana se aer-vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST.
Za podrobnosti se obrnite na nato zastopnike v va&em mestu aH na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO 26 Broadway,_New York
Šestdesetletnica.
Je-il> Plankar. trgovec in gostilničar na Dolenjki cesti \ Liubljaii'. je «!avi! dne februarja v krogu svojih ožjih iwijatc-ljev svojo Šest desetletna c o
Smrtna kosa
Due 22. ?< bmarja je umrla v Središču gdč. Marija šalamcoi. sestra advokata šafcuiHuui v Ptuju.
Jej te in
shujšajte
To je stara fraza, obrnjena narob«. toda moderne metode za odpravo mai£obe so omogočile ta Izrek, strogo posti 40 dni ill ne užival Ce ste preveč deuell ter se nočete te-
tačas nobene živalske hrane), po različnih krvnih boleznih, malariji. krvnih izgubah, v nosečnosti: razmeroma pogosto po zlatenici, vsled bolezni v jetrih. Nočna slepota nastopi tozadevno navadno naenkrat, se hitro razvije v bolj ali manj jw>pol.no. traja po več tednov. Bolezen se je zlasti med vojaki na fronti precej Širila, večkrat tudi sumilirala. Tamne varnostne očali. mir. dobra in tečna hrana večkrat zadostuje, da bolezen tekom par tednov ozdravi: v hujših primerih se priporoča bivanje v temni sobi 1—3 dni, ribje olje, uživanje jeter, železa, arzena in kinina.
Bolezen se rada ponavlja in je vedno Kdravljiva. Kadar nastopi nočna slepota simptomatično pri degeneracijskih procesih mrežnice in vidnega živca, je pro<rnoza skoro veti no slaba. Tu se dogaja tudi večkrat, da je istočasno vidno obzorje zelo skrčeno; čut za barve, zlastr za modro, je skvar-jen. vid sam hitro peša in bolnik navadil o v .">0. letu starosti oslepi. Očesna zrcalo nam razkrije jasno sliko takozvane pigment degeneraeije mrežnice. Vzrok tiči večkrat v dednosti: bližmo sorodstvo staršev, ki so vsak zase lahko popolnoma zdravi, vpliva na potomstvo v različni smeri škodpivo; gluhonemost. bebavost, božjasnost. različne telesne napake in opisana nočna slepota na očesih (do 2.") odstotkov) so posledice konsagvinitete staršev. Zdravila proti tej vrsti nočne slepote nimamo.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA % NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
lesno vežbatl; če radi Je*ts. pa kljub ta-mu hočete si u j Sati za par funtov, storile to: . Djuito k svojemu lekarnarju (ali pa plSite na Marrnola Company. 68 Garfield Bldff., Detroit. Mich, ter mu dajte (ali poftljite) en dolar. Za to zmer-710 svoto vam bo lekarnar pokazal pot. da se Izpolne vaša želja po lepi slokl. suhi postavi. Dal vam bo zavoj Msxroola Pred pisanih Tablet (Marmola Prescription Tablets) sestavljenih po Marmola Pred Pisu. Eno morate vzeti po vsaki jedi in pred počitkom, da boste pričeli Izgubljati nutičobo stalno In lahko. Potem se zdravite do zaželjlve teže. Marmola Predpla-ne Tablete (Marmola Prescription Tablets so neikodljlve ter dobre za splošno zdravje NI vam treba stradanja ln vežbanja. Jejte kar se vam ljubi, vežbajo naj se atleti, toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Brez dvoma bo preobllo meso hitre Izginilo, vi boste pa ostali svoj naraven Jas, lepo pokrit a trdim mešam la slokl-mi mišicami-	—Adv't
Kretnje potnikov - Shipping News
SB. marca: Bremena
rt.
Dnllo, ft. marca:
I* Bivole, Havre; Pre«. Harding, Chr» bour*; Orca. Cherbourg. Hamburg: Anda-ola, Cherbourg.
2.	aprila:
Berengaria. Cherbourg; Tarls, Havre.
3.	aprila:
Albert Bullit.. Hamburg. 5. aprila:
Majestic. Cherbourg: Tvrrhenia, Cherbourg: George Washington, Cherbourg. 9. aprila:
- Mauretania. Cheroourg. 12. aprila: Leviathan. Cherbourg: Olympic, Chw-ourg. Veendam, Cherbourg.
16. aprila:
Aquitania, Cherbourg; Chicago. Havre 19. aprila:
Homeric, Cherbourg; Ausonla, Cher-ourg; r*res. Roosevelt, Cherbourg: New
America, Cher-
Amsterdam. Havre.
Rotterdam; Rochambeau.
Rojakom v Greater N. Y,
naznanjam, da sem prejel jako lepe vzorce za spomlad ne in letne obleke, blago trpežno.
Obleke naredim po najnovejši modi ali kakor kdo sam hoče. po nizki ceni.
Kdor je l>il pri meni enkrat še pride. To vam je zagotovilo. da je vsakdo zadovoljen.
Pridite in prepričajte se sami.
J. SIMONČIČ
272 Irwing Ave, Brooklyn, N. Y. Phone: Foxeroft 7862
MOŠKI* ZsičttHs a* Proti i
N »bavite si najbotjte ssMitn PP-EPR£a_BA x* MOaKE Velika tafcaUc. Ktt SI ValUkMMfji sli S«-Y-Kit De© t: n 82 Beakman St.. New York Pišite za okrožnico.
'otrebna knjiga za pravilno pri-ičenje angleškega jezika, z na-kako postati ameriški «Jr-Lvljanu
Slov,-Angleška Slovnica
Obsega iledefe:
Prvi del: GLASOSLOVJSL Dragi del: OBLIKOSLOVJA. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
~ ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANdLEŠKL BESEDNJAK Sesti del: VPRAŠANJA iN ODGOVORI krta* mora sntti vsakdo pri nabavi držav* Ijanskega papirja.
• Vse angleške besede so navedene, kako se pilo* Jo in kako se* pravilno angleško izgovore. Is ti knjige je mogoče vsakemu priučiti se anglei&ne bras učitelja.
]e trdo wan, ▼sdbuje W cena s poštnine


23. aprila:
Paria. Havre; Berenffaria, Cherbourg.
26. aprila:
Majestic, Cherliourp; Albania. Cher bourK: iTes. Ihirtlinf:. C"h»-rbourR: OrUuna, Clurb«J\irg: Cleveland. Hamburg.
29. aprila: Republic, Cherbourg.
0. aprila:
Mauretania. Cherbourg.
3. maja:
Leviathan. Cherbourg: Olsmplc, Cherbourg; Pres. Wilson. Trst; l^a Savola,
Havre; Orbita. Cherbourg.
7. maja:
Aqutania, Cherbourg; Belgonland, Cher-bm;rg.
10. maja:
Homeric, Cherbourg; bourg.
1*. maja:
Paris. Havre: Martha Washington. Trst; Berengaria, Cherbourg.
15.	maja:
Albert P-allin. Cherbourg: in Hamburg; Stuttgart. Bremen.
16.	maja:
Majestic. Cherbourg: Orca. Cherbourg; Veendam, Bolugi:e: Pres. lloosevelt. rumen.
21. maja:
France, bourg.
24. maja:
Levia tlinn, Cherbourg: 01>"mpic. Cherbourg: Tyrrhenia, Cherbourg:^ Colombo, Genia.
27. maja:
Reliance. Cherbourg in Hamburg; York. Bremen.
23. maja:
Aquitania. Cherbourg.
30.	maja: America, Genoa.
31.	maja:
Homeric. Cherbourg: Conte VerJe, Ornou: l'ros. Harding. Cherliourg.
Havre: Mauretania. Cher-
V JoiNTiTCRVICE«/JTH ^AJ
jWI
A\
JOINT JTCRVICC VS/J TH
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v vse det« 9
JUGOSLAVIJE
Odi»lutja vsak teden z naSiml raz-kf.Snimi parnih i RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki s 1, 2 in 3 razredom in znani "Mount Clay". "Cleveland", "Hania" "Thuringia" in "Westphalia" a kabinami in 3. razredom. ALBERT BALLIN 3. apr. ob opoldne 1'spešna, uljudna služba, Izborna kuhinja. prijetni ln privlačni prostori.
UNITED AMERICAN LINES
39 Broadway, New York Ali pooblaSfeni krajevni zastopniki.
ii
[DSDUCH Ut(E
BI»r»vnort vJujfoilaTij^V
Edlrto alr»ktno spomladno odplu«J»
Otvoritvena vožnja znanesa Presii«ente Wilson — 3. maja; 24. jun. Martha Washington—14. maj.; 12. julL
v Dubrovnik all Trat. Zelezoins v notranjo »t zmerna. Nobenih vl-z«i*v. Vorašsjte pri bližnjem aeentualiprl PHELPS BROS. & CO- 2 W«t St.. N. Y.
Tukaj so!
Nove role za piano z bese dilom in godbo $1.
40322 41453
40174
40175 40216
40320 40215 41196 40330
40321 40319 40318
Jadransko morje
Kaj ne bila bi vesela.
Mili kraj.
Naprej.
Nazaj v planinski raj.
Po Jezeru.
Pozdrav.
Slovenska četvorka. Slovensko dekle. Studenčku. Tiha luna. Zvezda.
Bole z godbo brez besedila.
10761	Bleski valovčki ........ 70c
11504	Na Jadranski obali ____ 70c
7614	Hej Slovani ........... 60c
7934	Slavnostni Sokol mari . 60c
7571	Zlata mati valček ..... 70e
3511	Radecki marš ......... 85c
5430	Under the Double Eagle 60c
41197	Dribapol marš ........ $1.—
40579	Die Wacht am Rhein . .$1.—
5358	Lustige Bruder valček $1.—
7398	Auf Wiedersehn ...... 60c
6073	Hoch und Deutschmeister 60c
SIovenskef ncm>kt\ hrvafMte in ameriške najnovejše cenike za piano rolle pošiljamo brezplačno.
Pri naročilu roll pošljite lOc več za poštnina.
IVAN FAJK
24 Main St., Conemaugh, Pa.
ZGLASI NAJ SE TAKOJ
Mr. JOIIX ZTPAXOir, ki ,)r \>\-val p ret! kratkim n;i 1393 E. lOfii Stref-t, l'lfivelan«l. Ohio, ter nam sporoči sv'i sinja nji naslov. Poio-eati mu imamo glede nekwra <lc-narn'-jra nakazila.
Pmnk Sakser State Bank, S3 t* •rtlandt St.. Xtnv York, N". Y.
p«7«e bi	Inrtl
novo izdajo "PESMARICA GLAZBEN1 MATICI" Zrn fttiri moike glacoT4 O redil Mfttoj Hmbs4 Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejiik pesni m notami OtDS ■ poštnino |S.M. "OLAB KAECDA" 82 Garttendt St., N«w York, H. T.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K DOS Je niimijim potovati f stari kraj, je potrebno, da Je natanCno poučen o potnlb llstft, prOJtgt ln dmgjh stvareh.
Pojasnila, ki rtm jih samoreee dati Tiled nade dolgoletne tskidhje. Vam bodo foton v korist; tedl priporočamo vedno le prvovrstne panika, ki imajo kabin« tedl v ILL rasredn.
Tudi oni ki Is niso Amerfltt te* flavlJaaL morejo potovati t start kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom fcstib mesecev ln so prlpeSEtol v to
Kako dobiti svojce iz
svojca Is ^OTf kraja, naj piie sa pojasnila ln navodila. Jo* goelovaaaka letna Mta snaia «420 novih priseljencev.
Za potne strsike isplaftijs pe na-iem naroČila JADRANSKA BAH-CA tOdl V dOCtrjlb.
Frank Sakser Stale Rank
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerara potovati to spomlad v stari Jiraj na obisk ali za stalno, pri]>oročama. da so fjfjloči za }>arnik "1'AKIS", najverji in n;jj novejši ]>arnik francoske }»;ir<il>rozine drtižlK.*, ki oflpluje iz Now Yorka
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko "Francije, Šviee in Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna 1"» francoski pro-
tri. zhtsli i«h še s i»oniikoiii 'PAUIS" in pride v devetih dneh v IJiilt-Ijano; oni pa, ki potujejo v za sodno ozemlje, se peljejo iz 1'ariza naravnost v Trst.
S tem pamikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo i»azil tudi na prtljago, da bo Sfa naprej vedno z istim vlakom, kot i>otniki.
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem pamiku v kabinah po 2-4-6 v eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem ]»arniku, naj nam dopoSlje čim prej $10.00 are za TIT. razred in $50 za drugi razred da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj, da ne bodo boljši prostori vsi oddani.
Frank Sakser State Bank New York, N. Y.
Prav vsakdo—
kdor kaj OB§; Umi ka| ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo primata, da imajg čudovit iigpek
m^fi oglasi
AOVCItTlM IN MOLAI v NARODA*.1