SILVESTROVO BOMO SLOVENCI LETOS PRAZNOVALI V DVORANI "GARIBALDI" ul. SARMIENTO 2419 SLOVENSKI TEDNIK teto - Año IV. No. 189 ci™««.™,« ---- Uredništvo in upravništvo Calle SAN MARTIN 201/11. escr. 19 ^Prejemanje strank vsak dan od 15,—18. "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Buenos Aires, 17. decembra 1932. Naročnina za pol leta $ arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— liist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno TROGIRSKA Pretekle dni je bil v faši-fjčni Italiji spet velik vik in T115» ki se, prav za prav, do Ues še ni polegel: v mno-mestih so se vprizorile, in Se še vprizarjajo, velike pro-^jugoslovanske manifestaci-v Zadru je množica na-Padla jugoslovanski konzulat 8 kamenjem; po rimskih uli-Cah je dijaštvo tulilo proti ugoslaviji ter skušalo priti jugoslovenskega poslanica, kar so pa, bajé, karabi-fterji preprečili; v Bariju so s® fašisti tako navdušili, da s° v poslopju jugoslovanskega kozularnega zastopništva izbili vsa stekla v oknih ter, v znak zmagoslavja, junaško 2asadili na streho italijansko frobojnico; v Vicenzi je vojni 8|epec on. Delcroix grmel pro-^ »izzivajočemu vedenju hlapcev bivše Avstrije, ki so Prišli pod tujega gospodar-in pred katerimi se treba ®uvati; v Milanu so fašistični akademiki priredili veliko ^6monstracijo ter nosili po ^estu zastave ..dvanajstih ^eodrešenih dalmatinskih ^est", zraven pa vzklikali ,,ai ^ratellj irredenti"; v parlamentu so se predložile internacij« zaradi »jugoslovanskega izzivanja"; v uredni-'Vih fašističnih listov se je 0r£anizirala peresna .ofenzi-Va proti Jugoslaviji itd. itd. •Za boga, kaj se je vendar godilo? ®tar so se Dalmatinci raz-Uclüi na tistih par tisoč več nli 1 manj nepriljubljenih in 0sabnih „fratellov", ki žive ^ &jihovi zemlji, ter jih pov- íle8:avili y morje? In če se to ** godilo, so pa gotovo ka- re&a premikastili ali pa mu aJ kakšno las izrili iz glave? fíe. Nobenega Italijana se -niso Rakuni nobenemu storili LEVA IN PASJE LAJANJE zlega Pa v * cemu, torej, takšno vpi- ® p0 vsej Italiji? — se bo I8®8"* čitatelj. «emu? ^acU Radi dveh levov, dragi »e dveh levov. Pa ni-2lvih, marveč kameni- tih in pohlevnih levičev, s katerimi so Benečani pred to liko in toliko sto leti o sreč i1 i dalmatinsko mestece Trogir, ko je tamkaj še ukazovala, „ serenissima " benečanska ljudovlada. Lev, z Markovim evangelijem v desni šapi, je znak benečanskega mesta, kakor je doječa volkulja simbol Rima. In prav tako, kakor o-srečijo danes tujca v večnem mestu" s posnetkom kapitol-ske volkulje, tako so v dobi, ko so benečanske ladje gospodovale na Jadranskem morju, osrečavali uradniki „Serenissimae" s kamenitimi levi ona pristanišča, iz katerih so benečanski trgovci črpali svoje bogastvo. Trogirska leva je njiju ka-menita koža dolgo varovala pred zobom časa; zobu napredka pa sta se morala vdati. Trogir, prijazno mestece, čigar obrežje oblivajo sinje vode našega Jadrana ,se je začelo v poslednjem času lepo razvijati in se širiti; pa ne divje in razbrzdano, marveč na podlagi trezno premišljenega gradbenega načrta, katerega so izdelali strokovnjaki. Pri širjenju mesta se je izkazalo, da sta benečanska leviča že odsedela dobo, katero sta jima bila namenila napredek in usoda. Bila sta v napotje, pa so radi tega jugoslovanske mestne oblasti dovolile, da se odstranita. In tako se je tudi zgodilo. Nič nista zagodrnjala, tudi šape nista dvignila z evangelija: mirno sta se uklonila usodi. Zato se je pa zaslišalo tem večje lajanje na drugem bregu. V tej preprosti, povsem razumljivi in upravičeni tro-girski ,,operaciji" so Italijani brž uganili „vandalski čin", „atentat proti benečanski tradiciji Dalmacije", ,,krvavo žalitev italijanskega naroda" ter „nečuveno izzivanje". Človek bi se morda smejal temu kolektivnemu norenju fašističnega /italijanskega ljudstva radi dveh starih ka-menov, če bi ga ne razhudilo dejstvo, da se za tak prazen nič tako razgrevajo vprav sinovi tistega naroda, kateri se — radi svoje dinamične narave — ne more ponašati, da je, v trenotkih nacionalnega navdušenja, znal spoštovati spomenike, ki so jih bili pustili na njegovi zemlji številni tuji gospodarji; sinovi tistega ljudstva, ki mu nacionalna nestrpnost, preko vseh mej pretirana, ni niti dovolila, da bi spoštoval spomenike drugih narodov, nad katere je začasno raztegnilo svojo oblast; sinovi tistega naroda, ki na Primorskem niti nagrobnih kamenov s slovanskimi napisi ni mogel mirno gledati. Vilharjev spomenik v Postojni, na primer, ni predstavljal in poveličeval tujega generala ali tuje oblasti. Narod, ki že sto in stoletja živi na tisti zemlji, se je bil stem spomenikom oddolžil svojemu sinu, kulturnemu delavcu in priljubljenemu skladatelju. Kako so Italijani spoštovali ta znak kulture in miroljubnosti (saj je sveta resnica, da narod, ki poje, ni narod hudobnežev in prepirljiv -cev), to je nam vsem prav dobro znano. Pomazali, oskru nili in razbili so Vilharjev spomenik. In to je samo en slučaj izmed mnogih. Pa kaj spomenik! Niti kulturnih ustanov niso znali spoštovati! Oni del našega naroda, ki ga je svetovna vojna spravila pod italijansko oblast, je to bridko pre-iskusil. Kakor da se je oblak kobilic vsul na zlato žitno polje, tako so italijanske oblasti pomendrale polje slovenske in hrvatske kulture, s toliko skrbjo in ljubeznijo negovano, z žulji revnega naroda obdelovano. Vse šole, vse FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 knjižnice, ves tisk, vsa prosvetna društva so italijanske oblasti ..likvidirale" v par letih. To, seveda, ni bil vandal-ski čin. Nihče med Italijani se radi njega ni zgrozil, nihče črhnil besedice v znak protesta. Pač pa je »nezaslišano van-dalstvo" tista preprosta, in dostojna ter v skladu s paragrafi izvedena upokojitev trogirskih levov. Kakor da bi Jugoslovani na svoji zemlji ne imeli pravice, da takšne kamene premaknejo, če se jim zdi potrebno ! Dva stara Markova leva, kakršnih je po raznih krajih Dalmacije še toliko, da bi z njimi lahko temeljito založili prav obsežno zgodovinsko menažerijo, sta več vredna nego vsa jugoslovanska kultura! Za takšna dva leviča je neobhodno potrebno, da se razburi in raz vname ves 40-milijonski narod! Če bi Italijani imeli le trohico pravične razsodnosti, bi se bili morali začuditi, ko so jim trogirski „fratelli" za-svirali alarm, kako je sploh mogoče, da v Dalmaciji še vedno stoje spomeniki „Sere-nissimae", torej znaki tujega, laškega gospodovanja, ko so vendar Italijani že neštetokrat, posebno odkar jih fašizem naganja k divljanju, dali Jugoslovanom zadostnih povodov, ki bi več ko opravičili temeljit lov na kameni-te leviče in druge znake, ki spominjajo na zemlje lačnega, neprijateljskega in toliko krat po nepotrebnem navdu-šujočega se soseda. In če bi bili logično in trezno mislili, bi bili morali priti do spoznanja, da jih jugoslovanski narod visoko prekaša v hladnokrvnosti, treznosti, nacionalni strpnosti in dostojnosti ter bi gotovo ne gobezdali o barbarjih in van-dalih. A kdo bi pri italijanskih fašistih iskal razsodnosti? In še celo pravične razsodnosti? Nove aretacije v Ilirski Bistrici Za proslavo desetletnice fašizma so oblasti v Ilirski Bistrici pripravljale velike slav-nosti. Toda spričo prizadevanja karabinjerjev in miličar-jev se narod ni odzval, ker ni hotel proslavljati obletnice svojega*suženjstva. Dogodilo se je celo, da so neznanci razobesili na dimniku opekarne v Bukovju jugosloven-sko zastavo v znak protesta. Medtem pa se je dogodilo še nekaj drugega: kratki spoj na električnem transformatorju je nastal ravno na predvečer, proslave, da ni bilo mogoče razsvetliti javnih poslopij, kot je bilo na programu. Neznanci so nalepili na hišna vrata raznih fašističnih podrepnikov letake z napisom: „Smrt izdajicam!". Sli-čen napis so našli zjutraj tudi na vratih Adolfa Valenti-ča, lastnika brivnice in nekdanjega učitelja, ki se je preselil iz Gorice v Ilirsko Bistrico. Na dan proslave in naslednje dni je bila vsa Ilirska Bistrica z okolico v pravem obsednem stanu. Cele čete karabinjerjev, miličnikov, članov „0vre" v civilu, finančnih stražnikov in mladih fašistov so šle skozi ulice in grozile ter strahovale občinstvu. V mnogih hišah so bile izvršene stroge preiskave. Aretirani so bili: Milan Šajn, sin lastnika kavarne, Anton Tomšič, Gustav Am-brožič, Pran Derencin, Ciril in Bogomil Princ, sinova gostilničarja na postaji v Trnovem, nadalje dva kmeta iz Kuknice, Ivan in Josip Ma-sle iz Trnovega, kovač Anton Tomšič, Josip in Anton Ba-stijančič in še Več mladeni-j čev iz okolice. Aretiranci so ' osumljeni, da so razobesili za ¡ stavo in povzročili kratki j spoj, ki je onemogočil ilumi-nacio. Iz vasi Topolce je bilo ■ odvedenih v zapor deset oseb. DRUŠTVENE VESTI ZADNJE PRIPRAVE ZA BOŽIČNICO Mrzlično se vrše zadnje priprave za božičnico, katero prirede Slovenska prosvetna društva v Buenos Airesu v nedeljo, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne, v društvenih prostorih, ul. f Trelles in Añasco. Do 20. t. m. je čas, da prijavijo starši svoje o-torke prirediteljem. Doselj je bilo prijavljenih že 41 otrok. Daril je bilo doselj še precej nabranih, toda z ozirom na velik odziv dece, prosimo ponovno vse rojake in rojakinje, ki imajo delo in zaslužek, da žrtvujejo kakšno malenkost za naše male. Vsak centavos je dobrodošel! Darove sprejema Josip Lojk, njegova soproga in ga. Marija Zlobec v društvu SPD I vsako nedeljo popoldne in vsak večer od 8. do 10. ure. Doselj so darovali še: Rudolf IClarič $ 3, Jožefa Kralj» $ 2, Peter Cebokli $ 5, Rafaela Florijančič, Tila Breš-čak, Danica Rijavec, Anica Belinger, Fani Badalič, Rijavec N., Jožefa Hrovatin, Vera Kodrič, Anton Bojne, Leopold Ličen, Leopold Skrbeč, Metod Kralj, Marija Ušaj, Sivec Ivan, Vinko Man freda, Lovro Kralj, Gruden Ivan po $ 1 vsak Ersilija Da neu, Rožič Anton po 0.60 cent., Filipič Albin, Skomina Ivana po 0.50, Ilijoš Ivan in Ladič Anton po 0.20. Skupaj je bilo doslej nabranih $ 52.50. SLOVENSKA BOŽJA SLUŽBA ZA BOŽIČ Na željo članstva in večjega števila rojakov in rojakinj je bila sprejeta ljubezniva ponudba slovenskega duhovnika Ludvika Perniše-ka, ki bo prišel za božične praznike iz Choela-Choel v Buenos Aires maševat in spo-vedavat. V prihodnji številki TEDNIKA bomo objavili, kje so bo brala slovenska polnočnica in v kateri cerkvi bo slovenska spoved in služba božja. PEVKAM Bodite točne pri vajah, da se na Silvestrov večer ne bomo blamirali. Občinstvo pričakuje od vas za ta večer nekaj izvanrednega, zato vas ponovno prosim, da se z največjo točnostjo udeležujete zadnjih vaj. Pevovodja. LIKOP PRI PREDSEDNIKU SPD I. Sanja vsakega priseljenca je, da si na lastni zemlji zgradi svojo hišico. Škoda pa, da se te lepe sanje v današnjih razmerah le malokatere-mu uresničijo. Med temi redkimi srečneži se lahko prišteva naš predsednik Josip Lojk, ki ni le dober društve-nik marveč tudi izvrsten gospodar. V soboto zvečer smo bili povabljeni prijatelji in ožja društvena „žlahta" k Lojkovim na koštrunov „asa-do" in na kozarec vina, s katerimi nas je postregla marljiva gospa Lojkova, ki ne samo podpira, kakor vsaka dobra gopodinja, treh vogalov hiše, marveč jih je skupno s staro materjo pomagala tudi sezidati. In v najlepšem razpoloženju smo se mastili z okusnim „asadom", katerega smo pridno zalivali z dobrim vincem, ki nam je vzbudilo pevsko žilco, da je potem pesem za pesmijo hitela v tiho noč, lepo ubrano, kot jih znamo peti samo mi. Niti sosedom Ar-gentincem se ni mudilo spat; pozno v noč so poslušali na- } še petje. Šele ko se je priče-1 lo svitati, so se gostje posla-1 vi j ali, samo jaz nisem imeli nobene sile. Počakal sem, da| so vsi izginili za vogalom, o nakar sem se lotil reberc, kij so imele še dosti dobrega za| želodec. Svojemu dragemu tovari-| šu Lojku in njegovi družini | želimo mnogo srečnih let lepega družinskega življenja ob lastnem novem ognjišču. NOVA SLOVENSKA GOSTILNA V soboto, dne 24. t. m., bo naš rojak France Kurinčič, ustanovitelj društva SPD II, prvi predsednik in sedanji podpredsednik istega društva, odprl restavracijo v ul. Trelles 1167, pol kvadre od Gaone 2400. Zaprosil nas je, naj potom našega lista povabimo v njegovem imenu vse njegove znance in prijatelje ter vse prijatelje dobre domače jedače in zdrave pijače, da ga obiščejo, ker bi želel v svoji restavraciji vse počastiti z dobrim čopom svežega piva. Kurinčiča poznamo kot treznega, poštenega in delavnega moža, zato smo trdno prepričani, da bo s pomočjo svoje marljive soproge, ki se, kakor pravijo, prav dobro razume na kuhinjsko umetnost, vodil svojo restavracijo tako, da bo lepo uspevala in zado-volila v ceni, kakovosti in postrežbi tudi najbolj sitnega in zbirčnega gosta. Novemu slovenskemu res-tavraterju in prijatelju Fran cetu Kurinčiču želimo obilo uspeha! SMRTNA NESREČA V nedeljo, dne 11. t. m., ob 5. uri popoldne, so našli ob železniški progi pri Puente Alsina našega rojaka in člana društva SPD II. Josipa Faletiča popolnoma razmesarjenega. Povozil ga je vlak tako nesrečno, da je ostal na mestu mrtev. Odtrgalo mu je desno roko, nogo in glavo pri vratu. Kako je prišlo do te grozne nesreče, ni še pojasnjeno, a, kakor vse kaže, je prišlo do tega po neprevidnosti ponesrečenca, ki je najbrž prepozno opazil drvečo lokomotivo, da ni imel več časa, da bi se ji umaknil in se rešil. Pokojni Josip Faletič je bil prepeljano v mrtvašnico tukajšnje bolnišnice v ulici Cor-doba in Junin, kjer so napravili obdukcijo. V torek popoldne pa so ga njegovi prijatelji spremili k večnemu počitku na pokopališče na Chacariti. Pokojni Josip aletič je bil rodom iz Levških Ravni pri Kobaridu, star je bil komaj 28 let. Prišel je v Argentino pred kakimi petimi leti, da si poišče kruha in blagostanja, a je tu našel po dolgoletnih razočaranjih, ki dandanašnji zvesto spremljajo vse emigrante, prerano smrt. Naj mu bo lahka tuja zeffl" Ijica i Preostalim pa naše is-kreno sožaljel Kdor ima Jan. i SVEČANA SOKOLSKA AKADEMIJA Iz odbora Sokola Buenos! Aires I nam sporočajo, da se| bo vršila dne 17. t. m., ob 21. uri, v ul. San Juan 782, sve-j čana akademija tuk. Sokol-j skih društev v proslavo 1. Decembra in rojstnega dne kralja Aleksandra. 1) 2) 3) BLENORAGIJO mora vedeti: Nič mu ne koristi, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen tako podaljša. Ne izplača se mu, da se da pregledati brezplačno. Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije. n\m\m\)\ Dra. Dora Samoilovic de Falicov in Feliks Falicov Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347 4) Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce. Zatecite se na INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 925 ODPRTO od 10 do 12 in 15 do 21 ure NIMAMO PRAKTIKANTOV NE BOLNIČARJEV NEMIRI NA SHODU RADl-KALCEV Par sto ljudi je bilo areti-nos Airesu povodom nereda, ki je nastal na shodu, ki so ranih pretekli torek v Bue' ga bili organizirali radikald v dvorani Augusteo. Po končanem shodu so hoteli raí' greti radikalci demostrirat' po ulicah, kar pa je policij® hotela preprečiti za vsako ceno. In talco je prišlo do velikih izgredov in resnega spopada med policijo in demonstranti. V metežu je bil med drugimi ranjen v nog0 tudi policijski komisar. K0' maj po polnoči se je posrečil" policiji, ki je morala nastopiti z vso odločnostjo in upotrebiti vsa moderna sred* stva, vpostaviti v mestu mir in red. Istega dne so policijski of' gani izvršili več hišnih pre' iskav v ul. Santa Fé in Chai" cas. V dveh stanovanjih-kjer se navadno zbirajo radikalci, so našli nekaj pušk i° munieije. ARGENTINSKI DRŽAVI^ DOLO Parlamentarni blok poslal1' cev in senatorjev konservativne stranke, ki je v obe*1 zbornicah najmočnejša, predložil parlamentu načrt559 znižanje obrestne mere žavnim papirjem. Konserva tivci namreč izjavljajo, da J® bila večina državnih posoji izdana po previsoki obresti1 meri, vsled česar da je zni«8 nje potrebno, posebno z rom na težko stanje da&lV nih financ. EKSPLOZIJA GASOM®-TRA Šest ranjenih oseb je P°V zročila dne 13. t. m. ekspl°z1' y ja karbitnega gasometra delavnici tvrdke A.S.S.A- ulici Venezueli pri prista0^ šču. Pri tej nesreči je težko ožgan tudi jugoslove0' ski državljan Petar Be«»0®' • i» lah' vic; ostah ranjenci so ko poškodovani. ŠIVILJA za navadne Tf leke in večerne toalete, delava prvovrstna, po naju0 vejši modi. Priporoča se cenJ-rojakinjam Marija Koja»eC' ul. San Blas 991. Bs. Aire6' Telefon: 59 - 2499. SI BOMO ŠE BOLJ NA JASNEM Po novejši zdravniški ve-* je dokazano, da najhujši ^oeinci ne spadajo v jetniš-nico marveč v bolnišnico. Zakaj ? — Potrpite, čitatelji, pa boste videli! "Frenologija" (možganska ,veda) nas uči, da ima norh ^alen človek prav-zaprav tri oddelke v možganih: sprednjega, srednjega in zadnjega °z»"oma velike in male možgane. O velikih možganih me 'njo, da so sedež duha in plemenitosti, srednji možgani kažejo krepko delovanje ču-tov> rtnali ali zadnji pal so Središčni organ nizkotnega ?''vljonja, od koder izhajajo baje vsa temna dejanja človeka. Ista veda nam tudi pravi, da ljudje z močno razvito duševnostjo, ki jih dičijo le-Pe lastnosti, so ob enem suknji, podvrženi v isti meri tudi slabim, nizkotnim nagne-njem, ako ne znajo brzdati svojih strasti. Pisanje Slovenskega oddelka "Jugoslavije", posebno pa Pisanje zadnjega dopisa "Iz Cordobe" me je popolnoma Prepričalo o gorinavedenih odkritjih i o njenih posledicah. Sicer sem že večkrat čital v easopisih nizkotna prerekanja in "kvantanja", toda sko-vedno je bilo tako pisanje možganski plod Šibkej-Slh ljudi. Zato v resnici nisem. pričakoval sličnega pisanja od moža, ki je napisal elanek iz Cordobe. Čudi me, ^a mu tednik „Jugoslavija" 2e v tretje „nadruka" ono ne-lePo obrekovanje, saj so vendar tam uredniki sami ljudje te§kega duševnega kalibra. ženo nabij, pa ti bo vsr tvoje grehe povedala, je svetoval modri sosed sosedu, ko je ta potožil, da ne ve kaj spovedniku povedati. A ker meni, k sreči, ni dano, da i . • ' ..... 1 lahko ženo nabil, iz prosiga razloga, ker nisem še Praznoval svoje ohceti, mi je nsoda poslala na mojo živinsko stezico človeka, ki 1v1°a dar, da drugim grehe na-steva, kar mi je prav dobro Prišlo zdaj v adventnem času. kožic se bliža rojak! Ako je- pod težo bremena grehov, tepi svoje žene, kot modri ®°Sed svetuje. Če svojim gre-°ni sam ne veš izraza, poro-aj Po široki cesti tam ob eki i » uo prve številke v sed-kvadri; kjer sta za petko ednici; tam potrkaj in dve vstopi! In ko zagledaš moža visoke postave, ki ima bujno razvite možgane, zlasti zadnje, ne kot grešnik skesano, moško se postavi predenj in, ako ljubiš resnico in si nepristranski, reci mu kot jaz mu bom povedal zdaj: „Sem Slovenec, delavec sem! Niti z besedico nisem nikdar hote in namenoma o-skrunil svoje narodnosti; neupogljiv kot Krn sem, ki vse vidi, čuti in ne toži, a ne fanatik ; dobro znam ločiti od slabega, zbirati med spanjem in bdenjem. Ponosen na svoje slovansko pokoljenje trdno verujem v veliko slovansko bodočnost!" „Po stoletni borbi za politično svobodo opeharjeni Slovenci se moramo nagniti k socialističnim, levičarskim idejam, k idejam bratstva med narodi, če hočemo še ke-daj videti svobodno našo rodno grudo, našo prelepo Primorsko. Družiti se moramo makar s hudičem, če je to v prid borbe za svobodo zasuž njene zemlje, in kaj bi se ne družili z brati, ki so morda težko žrtvovali svoje narodno prepričanje v prid sploš-nosti, v prid človeštva." Tako mu povej in pojdi mirno dalje svojo pot. Še naslov mu daj in bodi uverjen, da čez osem dni in osem noči ti bo prinesel, če boš želel celo na dom, velik list, kjer bodo dvatisočkrat povečano „nadrukani" vsi tvoji rdeči in narodni grehi, ki si jih bil zagrešil onega usodnega dne. ko si bil tam „v patiju". Z olajšano vestjo boš gledal na belem papirju zaplan-kane svoje grehe, in začuden se boš vprašal: Moj Bog, kdaj sem vse to zagrešil? Kdo je ta strogi spovednik, ki je moje grehe tako bujno naslikal? In ko boš prečital vse litani-je grehov do konca, boš videl tam ime padovanskega pa-trona, ki mu sledi priimek s koncem „zetič", kateremu ti ne bo težko najti še „Mo", ki manjka spredaj, da ti pove polno ime nekega znanega fanatika. Toda ne jezi se preveč, dragi rojak, slabost je pač sla bost. Vsi imamo svoje grehe, tudi on, ki jih drugim talco dobro naštevati zna, jih ima; pa še mnogo večje in starejše od naših. Toda meni manjka sposobnosti, ki jo treba imeti, da se lahko drugih grehe našteva in obuja. In če tudi ti nimaš potrebne sposobnosti zato, povej mu tole. V dveh letih poznanja in občevanja nisi spoznal gorskega značaja, dragi prijatelj ! S tvojim nekorektnim postopanjem in sploh z vsem, kar si zadnje čase napravi!, si pri meni in pri mnogih zapravil „tatovanje". Ko čitamo tvoje članke, si ne moremo nič drugega misliti kot vzdihniti iz globine duše: Bog mu odpusti, saj ne ve, kaj piše. P. Kurinčič. VOLK MENJA SVOJO DLAKO, TODA NE SVOJ III LASTNOSTI Razveseljivo bi bilo dejstvo, da je zagledal luč dneva nov slovenski časopis v Buenos Airesu, če bi res že v začetku pokazal smer, katero bi pravzaprav moral imeti, še posebno, ker je izšel na podlagi delavske iniciative in z namenom, da širi delavsko kulturo, da združi slovenske priseljence v Argentini, da poživi ter goji socialno delavsko gibanje v naši naselbini. Toda obžalovanja vredno je, da ta novi „Delavski glas" že v prvi številki pokaže vse ravno nasprotno. Nič pozitivnosti, nič konstruktivnega ne najdeš \ njem; vsi članki so popolnoma negativne vsebine, samo podiranje in pobijanje. Sleherni razumen čitatelj delavskega glasa" vidi že na pr vi pogled, da mora vladati v glavah njegovih urednikov pravi kaos, prava idejna zmešnjava. Ko prečitaš list do konca, bi najrajše vprašal urednike ,Delavskega glasa': Poslušajte, prijatelji, povejte mi za božjo voljo, kaj ste pravzaprav hoteli povedati v svojih dolgoveznih in nerazumljivih člankih ? Že v prvi številki „Delav-skega glasa" se je pričelo bobnati na isti surov in anti-patičen način, kakor se je pred leti delalo v žalostno preminulem „Delavskem listu". In kako hočete, da se bo delalo drugače, če so pa okrog njega isti ljudje, isti volkovi, ki si nadevajo zda,;,, ko so spoznali, da je njihova partija izgubljena, plašč nedolžnega jagnjeta. Toda sa-lamensko slabo se znajo ma-skirati, ko že na prvi pogled jih je vse. spoznalo. Nihče ne dvomi o tem, da BOŽIČ Naši najlepši prazniki, ki nas pominjajo najlepših dni, se približujejo. V domovini so naše družine, ki razen zime trpe še druge nadloge ter čakajo, da jim pride od nas kako tolažilo. NAJVEČJE VESELJE pa bodo imeli, če jim za praznike prispe kak denarni znesek od Vas, ki ga lahko pošljete: POŠTNO, z AER®PLANOM * f ali BRZOJAVNO naravnost na dom, brez kakih odbitkov ali stroškov, ker ko ste pri nas plačali neznatno provizijo, ste s tem vse poravnali. SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés de la América del Sud BUENOS AIRES — Bmé. MITRE 234 Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8V2 pa do 7. zvečer. Ob sobotah do 1 popoldne. so ljudje okrog „Delavskega glasa" tisti neznačajneži in suroveži, ki so krivi, da se ni moglo nikoli v Argentini med Slovenci napraviti kakšno večjo akcijo v korist splošno-sti. Oni so krivi za vse neuspehe našega javnega življenja in delovanja v izseljeni-štvu. Z največjo lahkomiselnostjo so sproti rušili in ovirali zdrav napredek sleherni trezni in pošteni iniciativi, ki ni izšla iz njihove sredine. Volk menja svojo dlako, toda ne svojih navad in lastnosti. In da je to res, so ljudje okrog „Delavskega glasa" pokazali že v svoji prvi številki. Tako je, vidite, čitatelji! Da pa ne bo ta sramota še nadalje težila vso našo tukajšnjo javnost, je potrebno, da naše izseljenstvo odločno nastopi proti vsem, ki so, krivi našega skupnega nazadovanja. Dvignimo svoj glas, čitatelji, da nas bodo čuli vse, in pokažimo odločno voljo za sodelovanje pri vzdrževanj^ enega dobrega in pristnega lista, ki naj bo delavski glas v pravem pomenu besede, nc le z imenom. Pokažimo, delavci in delavke, da hočemo pravi delavski glas, ki naj bo glas skupnosti, glas ljubezni, glas napredka, glas plodnega, konstruktivnega dela za skupne koristi in glas energičnega protesta proti vsem povzročiteljem današnjih krivic in zmešnjav. Čitatelji „Delavskega glasa", dvignimo odločno svoj protest in predočimo onemu hvalevrednemu članstvu delavske organizacije »Ljudskega odra" resničen položaj, da bodo videli, da voditelji te organizacije ne vrše svo je naloge, kot jim je določeno v pravilih, naloge pomir-jevanja, združitve in ljubezni, marveč da povzročajo z netalctičnim nesposobnim, delom razkol, zmešnjavo in sovraštvo med slovenskim delavstvom v Argentini. Če je res, kakor je bilo rečeno v reklamnem letaku, da je nastal „Delavski glas" na iniciativo odbora »Ljudskega odra", potem pada nanj in na nobenega drugega vsa odgovornost, če list že ob rojstvu hira in propada in če se vedno bolj izpostavlja nevarnosti, da ga bodo pričeli bojkotirati kmalu tudi mnogi člani »Ljudskega odra". Slobotka PRIMORSKE VESTI DROBNE VESTI Zadnje dni so v Povirju pri Divači aretirali precej ljudi. Vzrok je neznan. Širi pa se govorica, da so baje nameravali izvršiti napad na otroški vrtec in šolo, za kar so baje že našli nekaj dokazov. Po zadnjih poročilih so aretirali veliko ljudi tudi v Vremski dolini. Tudi za te aretacije je vzrok neznan. Domneva pa se, da so v zvezi s proslavo desetletnice fašizma. Vsekakor lepa in velikodušna amnestija fa.šistične Italije. V Šmartnem pri Ivojskem so aretirali Ivana Vendrami-na, starega,- 26 let, ker so pri njem našli nabito puško. Čeravno orožje ni bilo Ven-drain ¿novo, marveč last hišnega gospodarja, kjer je mladenič bil nameščen, je bil vseeno odveden v zapor in ne ve se, kakšna usoda ga zdaj čaka. Pred nekoliko tedni je bilo aretiranih v Ajdovščini večje število domačinov, med drugimi tudi dr. Branko Vrčon in profesor France Kalin. A-retirali so jih v karabinjer-ski postaji, kamor so jih bili povabili za neke informaci-je.Vzrok ni znan. Morda am-nistija... ? V Gorici je bilo koncem novembra sojenih pet Slovencev zaradi bega čez mejo. Obsojeni so bili: 411etni Josip Koncut iz Vedrijana nad Šmartnem, 241etni Josip Štrukelj iz Košane, 281etni Niko-la Marčič iz Gorice, 191etna Josipina Štrukelj iz Ozeljana ter 241etni Lojze Škarabot iz Šempasa; vsi na več mesecev ječe in denarno kazen. Karabinjerjém sta bila pri- javljena radi istega vzroka tudi 20 letni Friderik Stepan-čič iz Ivanjega Grada pri Komnu ter 301etni Viktor Umek iz Komna. Obsojena sta bila v Ajdovščini na 4 mesece zapora France Kobal iz Budanj in Filip Vončina iz Tribuše. Na pet let konfinacije so bili obsojeni Sirk Franc, Karel Korenjak in Alojzij Sim-čič iz Biljanae; Alojz Mušič iz Biljane pa na 2 leti. Osumljeni so, da so ob priliki obletnice bazoviške justifikaci-je razobesili jugoslovensko zastavo. Letošnjo pomlad so ubili na Št. Viški gori davkarja Kumarja iz Cerknega. Bil jc fašist. Takoj po uboju so aretirali mnogo fantov iz Št. Viške gore in okolice. Izpustili so vse razen dveh, ki sta bila pred kratkim konfinirana na dve leti. BLAŽINA FAŠISTIČNI HEROJ... Nabrežina, novembra 1932. Ob obletnici pohoda na Rim, so nesli nabrežinski fašisti na grob ustreljenega miličnika in občinskega sluge Blazine vence. Kakor toliki mučeni-ki fašizma na Primorskem, je tudi Marko Blazina značilen zgled, kakšnim značaj-nim in zanesljivim ljudem podajajo fašisti plamenieo nasilne kulture v roke, da jo ponesejo med naše ljudstvo. Ta človek, ki se je v delomrž-nosti zatekel od orožnikov k milici, ne le da ni bil priljubljen pri domačinih, ki so ga bolj pomilovali kot sovražili, ker ni bil jiosebno prebrisan, ampak tudi pri tovariših Italijanih, ker je bil domišljav in nadut, ker se je postavljal pred njimi s trsti-ko in visokimi rdečimi lasmi Za nakazila in izplačila v angliških funtih na vsa mesta in kraje Jugoslavije, Češkoslovaške in Julijske Krajine ter na vse države celega sveta, obrnite se na BANCO DE LONDRES Y AMERICA DEL SE» Najstarejša banka, katere samo ime pomeni že VARNOST in RESNOST Osrednji zavod: 6, 7 in 8, Tokenhouse Yard, London Buenos Aires: Bartolomé "Mitre 399 esq., Reconquista Mendoza, Paraná, Posadas, Rosario, Santa Fe, Tres Arroyos, Tucumán in Asunción.' Rosario: calle San Martin 849 y Salta 2809-13 Podružnice: Azul, Bahía Blanca, Concordia, Córdoba kakor kak poveljnik. Treba je bilo samo poslušati ljudi, ko so ga pripeljali iz Hru-ševja na domače pokopališče. Zraven pa se ta zvesti čuvar ni branil prepeljavati ljudi čez mejo in je znano, da se je za to tudi ponujal, ko je služil pri Postojni. Njegov brat Viktor, ki je še miličnik ker mu ne diši, je bil vsaj toliko moder, da v domačem kraju ni delal ljudem sitnosti a drugod so si ga za pomnili, zlasti fantje, katerim je ukazal nesti težak in dolg mlaj iz Skopega v Du-tovlje. Podobna malovredna človeka in ovaduha sta občinski sluga Lojze Kovačev iz Cerovega in mešetar Pepo Lupinj iz Mavhinj, podrep-nika nabrežinskega župana in karabinjerjev. DESETLETNICA IN NAŠE LJUDSTVO Sv. Lucija, 10. novembra 1932. Pri nas se je proslavila lOletnica fašizma z mašo, katere so se morali udeležiti vsi ki imajo le kako obrt, ter z veliko večerjo v gostilni Mikuž, na katero je bilo povabljenih čez 100 ljudi. Poleg neštetih pritepencev z juga, ki so dobili pri nas najboljša uradniška in druga mesta, so bili povabljeni tudi razni trgovci in obrtniki, kateri so se pač radi ljubega miru morali odzvati, čeprav bi gotovo raje v miru doma zavžili svojo večerjo, kot pa, da so neprestano poslušali oni prismojeni ,,Eja, alala!" Z veseljem moramo póvdariti, da se naši ljudje, posebno še mladina prav dobro drži in da je v naši občini le par izvržkov ki se prodajajo za Judeže ve gro-še. Za te bo pa prišel dan obračuna. ITALIJANSKI URADNIKI SE UČIJO SLOVENSKI JEZIK Podbrdo, 8. novembra 1932. Tukajšni italijjanski uradniki so se začeli učiti sloven-sk. Vsak teden pride dvakrat neki gospod iz Sv. Lucije kateri jih podučuje. Čudno, kaj jih je prijelo da se učijo jezika ki ga govori le narod pa-stirjev-barbarov, kot se sami izražajo. Morda pa jim že uhaja pogled čez Črno prst in čez Petrovo brdo? Naj pois-kusijo. LIPO SO POSEKALI — SMREKO ZASADILI... Kobarid, novembra 1932. Le redkokdaj se sliši kaj novega iz Kobarida. Saj ni čudno. Tu živijo samo še betež-ni starci, ki lečijo svojo bole- Dr. MIL0SLAVICH diplomiran na univerzah v Buenos Airesu, Berlinu in Dunaju SPECIJ ALISTA ZA SPOLNE BOLEZNE, KAPA-VEC (TRIPER), SIFILIS IN KOŽNE BOLEZNI Sprejema osebno brez asistentov. — Zdravljenje garantirano. — Zdravilna elektrika. — Ultravijoletni žarki. — Zdravljenje na abonament NOVI NASLOV: TALCAHIAKO 1025 med CHARCAS in SANTA FE Sprejemanje bolnikov od 8. do 10. in od 3. do 7. (prej Lavalle 310) zen, ženske, ki na pokopališču objokujejo svoje drage, zapeljana dekleta, pozabljena in prepuščena usodi in o-tročad, ki vzbuja slabe nade, ki se vsiplje iz šolskih poslopij vreščeč po italijansko. Kje je oni zdravi in krepki rod... Nekdaj najlepša gospodar stva danes propadajo. Samo en žalosten slučaj: starček je bil oskrbnik nekega premoženja v Starem selu. Bil je v stiskah in ko je dobil vojno odškodnino od onega posestva, je denar porabil zase. Dediči so zahtevali naj jim izplača dobljeno vojno odškodnino. In ker ni imel denarja, je moral starček od 82 let preko štiri mesece v zapor. V hišah, ki so jih pustili prazne oni, ki so se izselili, gospodari vojaštvo. Za časa vojaških vaj pa se nastanijo v njih oficirji, kuhinje, magacini itd. Vojaštvo nič ne vpraša, ali je to komu prav; je v zavojevani deželi! in ne smemo se čuditi če je ljudstvo obupano. Srečo imajo samo še podrepniki, ki se znajo dobro prilizovati novim gospodarjem. Za nje se še vedno dobi možnost žiljenja, četudi na najbolj podel način. V teh žalostnih časih se jim je zahotelo in postavili so si v vasi kino, ki je stal preko 10.000 lir. A mogočno lipo sredi trga so posekali i" zasadili so na njeno mesto — smreko. Očividno jim ni tudi to dalo mira in hoteli so nam tudi na zunaj dati pečat suženjstva. Upajmo na boljše čase! EKONOMSKA KATASTROFA NA PRIMORSKEM Sv. Lucija ob Soči, novembra 1932. Že leta in leta propada zadružno življenje v Primorju. Malo je še zadrug t. j. kmetskih, gospodarskih hranilnic in posojilnic, ki še niso prišle v lconkurz ali pa vsaj dobile fašističnega komisarja. Zadnje čase, je zašla v neprilike to pa radi tega, kef domačini ne morejo plačevati obresti in vračevati posojili tudi hranilnica in posojilnica pri Sv. Luciji ob Soči. Na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil pred mesecom dni i" kateremu je prisostvoval tudi prefekt Tiengo, so sklenil» da podpišejo vsi člani menice =31 INSTITUTO MEDICO CALLAO Direktor: Dr. LUIS N. RENOULIN Stranke sprejemajo specialisti SPOLNE BOLEZNI: Prostatis, vnetja, kapavica, Analize za ugotovitev ozdravljenja od kapavice. BLENORRAGIA — Abona po $ 20 mesečno. SIFILIS — Moderno zdravljenje. KOŽNE: Izpadanje las, lišaji. ŽIVČNE: Nespanje, omotica, glavobol. PLJUČNE: Bronkitis, kašelj, naduha, jetika. REVMATIČNE in OBISTNE: Kila, zbadanje. ŽELODČNE: Bolečine, kislina, razširjenje, rane in povračanje. OSLABELOST: Uspešno zdravljenje z injekcijami. ŽENSKE: Bolestno čiščenje. Jajčnika. Beli tok. čnika. Beli tok. PRVI PREGLED BREZPLAČNO ZMERNE CENE — ZA SLOVENCE POPUST GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. Ulica CALLAO 339 No. 189 SLOVENSKI TEDNIK STKAN 5 Za gotovo vsoto. Ker pa so se takoj p0 občnem zboru uprli 111 ni hotel nihče plačati, je odbor sklenil, da se izterjajo Vsa posojila. Posojila imajo Seveda samo domačini, ki pa Se nahajajo v gospodarskih neprilikah. Par posestnikov Je že prejelo opomin, naj v kratkem roku poravnajo svoj dolg, ker pa nimajo gotovine, ''odo posestva šla na dražbo. PRAVIJO... Pravijo, da podpredsednik društva SPD II ne more za enkrat v Mar del Plato, kakor je bilo zadnjič rečeno, ker bo baje v kratkem po-stal „oštir". Prosil me je, naj ^Poročim eenj. čitateljem in citaljicam, da se vsem najto-Pleje priporoča. Svojo »ostalo" bo odprl dne 24. t. m. v ul. Trelles 1167, pol kvadre od Gaone 2400. Kdor se koče prepričati, naj ga pride tiskat. Postrežen bo po do-maČe, priprosto a dobro, da bo zadovoljen. Jure Zgaga. Razširjajte SLOVENSKI TEDNIK VAŽNO! Za vse izseljonce moške in ženske, ki želijo preskrbeti se z dobrimi stvarmi in z dobro obleko za tnal denar. Pri tvrdki "Astra", Córdoba 901 vdo-bite z druge roke in v dobrem stanju briljantne, biserne, zlate in srebrne nakite; umetniške slike, kipe, porcelano, kristale i. d. Moške in ženske o-bleke, svilene in iz blaga, veierne in promenadne o. blcke, kožuhe, suknjo in Sai-niture i. t. d.. Zaloga koških oblek in delavnica. Velika novost v barvarni (tintoreriji) "Belga", Córdoba 901, sem otvorii krojaški odde-ki izdeluje po najmočnejšem kroju obleke in "i'knje iz najboljšega an-Sieskega blaga. V tej mo-,ierni barvarni morete pre. ®arvati in očistiti obleke tako da izgledajo kot druge stvari za par pe-ve. Obiščite na vsak na-n Podjetje, kar vam bo «otovo v veliko korist. LASTNIK °BEH PODJETIJ: toškovič JOVAN OSTOIČ DOPISOVANJE Sledečim cen j. naročnikom se najlepše zahvaljujemo za poravnavo naročnine: Pipan Anton do 30. nov., 1933. Belinger Anica do 31 marca 1934. Bevčič Karol do 30. nov. 1933. Nusdorfer Anica do 31. dec. 1933. Lasič Henrik do 30. nov. 1933. Špa-capan Paula do 30. nov. 1933. Breščak Tila do 30. nov. 1933 Bevčič Franc do 30. nov. 1933. Daneu Rudolf do 30. sept. 1933. Klarič Rudolf do 30. nov. 1933. Trbižan Filip do 30. nov. 1933. Škerk Ev-genija do 30. aprila 1933. Prinčič Amalia do 30. nov. 1933. Mezgec Franc do 30. ; vnr INDISKRETNA AVTOMOBILSKA NEZGODA Poleti lanskega leta se je neki budimpeštanski fotograf poročil z 19-letnim dekletom. Kmalu po poroki je povedal ženi, da se v Budimpešti ne more uveljaviti in da pojde v Pariz, kjer se bo v svoji umetnosti še izpopolnih in našel mogoče več zaslužka. Mla da žena se je najprvo hudo branila slovesa, a ko ji je dejal, da jo bo kmalu poklical k sebi in da bo medtem nov. 1933. Potočnik Matija do 30. nov. 1933. Ivanka Štrukelj do 30. sept. 1933. strogo pazil na svojo zvestobo, se je končno vdala. Nato se je odpeljal. Decembra meseca je ženo povozil in precej hudo poško doval avto. nekega tvorniča-rja. Odpeljali so jo v bolnišnico in od tam po prvi pomoči v porodniški oddelek, kjer je spravila na svet — enomesečnika, seveda mrtvega. Tvorničarja so obsodili na tri tedne ječe, ženo pa so po treh tednih odpustili zdra vo iz bolnišnice. Svojemu možu ni sporočila niti besedice o vseh teh dogodkih in tudi ko se je mož na Silvestrovo nenadoma vrnil iz Pariza, da prebije nekoliko dni doma Bnenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila Reakcija Wassermann Lečenje s pomočjo elektrike, ki skrajša zdravljenje CEViHATI T CM in komplikacije zdravimo brez bolečin Bolezni členkov, srčne napake, splošna onemoglost, Arteriosklerozis Po vračanje, bolečine, kisline, rane, slaba prebava ČREVESNE Krči, zapeka, šibkost BOLEZNI GRLA, UŠESNE, OČESNE in NOSNE X ŽARKI - IJLTRAVIOLET]^/l ŽARKI DIATHERMIA - VISOKA NAPETOST Pregled SAMO $ 3.- 1017 SMHIfNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure ^ DAR DORITF Y vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. ^____A Atelje SAVA JOVANOVIÓ, F. Quiroga 1267, Dock Sud in jo potem vzame s seboj v Pariz, ni rekla ne bev ne mev. Seveda pa je bila srečna, da bo mogla z možem ostaviti Budimpešto. Dva, tri dni pozneje je prišlo za ženo, ki je ni bilo doma, pismo od zdravnika, ki "jo je zdravil v bolnišnici. Mož je mislil, da gre za kakšno uradno zadevo in je odprl pismo. Na svoje veliko začudenje je našel v zavitku račun za zdravljenje ženine bolezni, o kateri ni nič vedel. Takoj je stopil k zdravniku in ta, ki je menil, da mu pred možem svoje pacientke ni treba imeti skrivnosti, mu je povedal natanko, kako iri kaj. Mož ni rekel besede, pobral je svoje stvari in se nemudoma vrnil v Pariz. Tam je vložil tožbo za ločitev zakona, kajti bilo mu je jasno, da ni bil on, kot zakonski mož, ki je bil šest mesecev od žene ,oče otroka, ki se je rodil komaj enomesečen. Zakon so ločili brez mno gih formalnosti po ženini krivdi. Ta je ostala brez sred štev na cesti. A sedaj je vložila sama tožbo proti tvor-ničarju, ki jo je bil povozil. Od njega zahteva odškodnino 25 tisoč pengov, češ, da ji je njegov avtomobil preprečil nadaljevanje srečnega zakona, ker bi možu lahko vse prikrila, da je ni doletela tista nesreča, vrhu tega pa ji je nov zakon zaradi ločitve po lastni krivdi onemogočen. Sodniki bodo v kratkem imeli priliko povedati, da-li pri-tiče kakšna odškodnina ženi po avtomobilski nesreči, ki je spravila na dan njeno nezvestobo. PENSION ZA ŽENSKE ženske se sprejmejo na hrano in stanovanje. Lepe zračne sobe. Hrana dobra in na izbero. Telefon in radio na razpolago M. K O J A N E C TJ. T. 59 Paternal '2499 Calle SAN BLAtf 991 I Diplomirana i babica J ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima dolgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Buenos Airesu. Sprejemajo se penzijoni-stke, posebno s kampa. Pomoč pri porodih za i $ 30.— ■ calle COLOMBRES 178 | Ü. T. 62 Mitre 3755 | I (1 kvadra od Rivadavia) I Í Gospodinjstvo Vsak dan je treba moško obleko izlcrtačiti in pregledati, če ni raztrgan žep, ali če se ne poslavlja gumb, če S3 ne cepi rob pri hlačah in rokavih ; kjer se kaj bliska, podloži z blagom, ki je vsaj podobno po barvi. Manjše luknje zadelaj s svilo ali pa z nitmi istega blaga. Glej vedno, da dobiš od krojača kaj krp. Kako snažimo marmor? Napravi dobro milnico ter ji primešaj nekaj {vode Javel. Ako ostane potem kak madež izdrgni. Lesk pa marmor zopet dobi, ako se temna mesta dobro mažejo z raztopino voska v terpentinu. ' Likalnike napravimo zopet gladke, ako vzamemo kos rumeneva voska, ga ovijemo s krpo in gladimo po toplem likalniku. Ko smo ga s tem dobro očistile, vzamemo drugo krpo, ki jo pomočimo v drobno sol in zopet dobro gladimo likalnik.- Rja izgine popolnoma. Bršljan je jako dober pripomoček za pranje temnih volnenih ali svilenih oblek. V ta namen napravimo pre-vrelico iz kakih 20 listov br-šljana na vsake pol litra vode. Čez 2—3 ure. precedimo vodo in v nji operemo blago. Likati moramo že suho blago. Pri iztepanju ne obešaj obleke, ampak jo vrzi preko droga ali plota in pazi, da se ne razmaliadra. Težkih su-kenj in suknjičev ne obešaj ■■»IM—IIHHIIIIIimil«! II Veliki zavod 'RAMOS MEJIA' ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota, Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu, PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapoka. GRLO, NOS, TJSESA: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, nerodno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrsto v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 umi Krojaénica "THE ENGLISH CHANNEL" I 25 DE MAYO 627 BUENOS AIRES 1 Obleke po meri, angleško blago, najmodernejši vzor- | ci, prvovstna podlaga iz pravega platna od $ 70 dalje ¡¡ Šivanje obleke s prvostno podlago od $ 39 dalje Velika izbera fantazija hlač po meri iz platna in 1 svile od $ 16 Ü Popravljamo, čistimo, peremo in likamo obleke, i površnike in dežne plašče. IlUllllllllllllllllllllUllllMfflllM nikdar za zanjko na ovratniku, ker se pretegne in trže blago ob ovratniku in na ramah. Iztepeno obleko preglej in skrtači na mizi, poravnaj in obesi. Krtačo, milo in vodo dobiš povsod. Blato in madeži razjedajo obleko, vanjo se zategne zopern duh. Snaga je res trud, je pa tudi ugled, zdravje in lepota. Red prihrani delo in izgubo. Skrb za obleko je treba privzgojiti. Zvečer naj zloži deček svoje hlačice lepo po zgibi in naj obesi svojo suknjo. Ne puščajte, da razme-če otrok čeveljčke in nogavice po vseh kotih in je drugi dan veliko iskanje. Tak otrok ne bo nikdar reden in čeden. Ko bi naši dedje ne bili ravnali skrbno z obleko, bi se ne bila ohranila po sto let. Nič ni madežev po starih oblekah naših babic — zdaj je obleka umazana že prvo leto. Skrb za čevlje. Da bi ostalo usnje dolgo mehko in voljno in da bi se ohranila prvotna oblika čevlja, je treba pri čiščenju paziti na sledeče: Črne, gladko usnje se čisti len z redko kremo, ki jo nanesemo s krpo ali mehko krtačico. Za boxcalf rabimo gostejšo kremo. Barvni ševro se čisti z redko kremo, ki pa naj ima temnejšo barvo kot obutev sama. Madeže na rumenih ali sploh svetlih čevljih odstranimo s tem, da madež nekoliko omočimo z bencinom in nato zradiramo z meh ko radirko. Belo jelenovo kožo namažemo z redko belo kremo in zdrgnemo z gobico. Posušiti se mora obutev iz bele kože le v senci, ker bi na solncu belina porumenela. Enako čistimo tudi belo platneno obutev. Praški niso priporočljivi, ker preveč pra-še. Lakaste čevlje, ki so se zmočili, najpoprej posušimo na solneu ali v topli sobi. Nikoli se ne smejo snažiti mokri. Še le na suhe, ki smo jih preje očistili prahu in blata, natresemo vazelina ali zelo redke kreme. Nato se obutev posvetli zopet z drugo čisto krpo ali krtačo. O zdravlju in boleznih Za kosilo velja danes kot najboljši čas med 12. in 13 Večerjati ne smemo kratko, preden ležemo, ker bi trpela prebava in spanje, temveč najmanj 1 ali 2 uri prej. Ogrci v koži niso živalice, LABORATORIJ ŽA ANALIZE Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja CALLE POZOS 170 BUENOS AIRES temveč lojevi vozli, ki zapirajo izhodne luknice kožnih žlez in so dobili črno glavico od prahu. Odstranimo jih s previdnim itiskavanjem s posebnim iztiskovallem in se zavarujemo pred njihovim zopetnim pojavem s pridnim umivanjem z žveplenimi mili in vročo vodo. V večini primerov mrzlice je telesna temperatura okrog pol 5. popoldne najvišja. Ženska, ki imajo večinoma nepokrit vrat, trpijo manj pogosto zaradi vnetja v vratu nego moški. Prvi pojav življenja pri novorojenem otroku je prvi materinem telesu. Prvi dih se zgodi običajno po rojstvu trupa in le redko že po rojstvu glave. Normalno dihne-jo novorojenci 32- do 36-krat v minuti in to med spanjem, med vekanjem 40- do 48-krat, v drugem letu življenja 28-krat, v 3. — 5. leta 24-krat in od 10. leta dalje 14- do 20-krat. V staroindijski medicinski knjigi "Suzrata" je naslikan idealni zdravnik naslednje: Lase naj ima kratke, nohte čiste in obrezane, z doma naj ne gre nikoli brez dežnika ali palice, predvsem pa naj se izogiba vsakih zaupnosti z ženskami. Biti mora lep in lepo raščen ljubezniv, resen in duhovit; govori naj nežno in ohrabrujoče kakor prijatelj, srce naj mu bo plemenito naj bo vzor zmernosti in treznosti. Svoje bolnike naj lj^' bi bolj nego vse svoje bližnje. Človek sme občutiti strah pred bratom, materjo ali Prl jateljem, pred zdravnikom pa nikoli. JLA MODERNA Mojim cenjenim odjemalcem sporočam, da bom dajal tekom zimske sezone vsem čitateljem SLOVENSKEGA TEDNIKA, ki se bodo predstavil z listom, velik® popuste. Daroval bom tudi lepo izdelane povečave. Pn* poračam se cenj. čitateljen* SLOVENSKEGA TEDNIKA S. Saslavsky U. T. 45 - 1720 Av. San Martín 1679, Buenos Aires. — Podružnica, ea- | Na hrano in ( | stanovanje ] 1 sprejema možke, ženske J in poročence. 1 Klijentom, zlasti žen- j U skam in matrimonjom, g ¡j preákrbi potom dobrih j zvez brezplačno nameščen je 1 Pensión Viena I I Sta. Fe 1938 ( | U. T. 44 - 5207 — Bs. As. J 1 Priporoča se lastDik I E. KRAVANJA | ^llilll!!lll!l||llllll!llllllllllllllllllllll!lllllllll!lllllll!lll!IIHIIIII'l'^' Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. SIFILIS — KRVNE BOLEZNI Tucnmán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE DOCK SUD (¡Prov. Buenos Ares) Calle Facundo Quroga 1441 nasproti komisarije EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v moji lekarni. Franjo Huspaur i Vsakega nehaj Hooverjev moratorij je bil Pozdravljen lansko leto po vsem svetu z radostjo, kakor ^a bi se šlo za prvi stvarnej- korak k izboljšanju svetovnega političnega in gospodarskega položaja, v katerega so bile vržene po vojni vse države na svetu. Tudi mi, če se spominjate, 8l»o v našem TEDNIKU z daljšim člankom „potroštali" 8v°je čitatelje, obetajoč jim skorajšnji povratek normal-razmer. Danes, po preteku enega 'eta, pa vidimo, na žalost, da Sqio se hudo uračunali, zakaj dogodki so prav zgovorno dokazali, da Hooverjev Moratorij ni bil vreden hrup-aega optimizma in veselja, s katerima ga je ves svet pozdravil. Baš te dni je isti Hoover °stal odločno in neomajeno Pri zahtevi, da mora Evropa Plačati letošnjo kvoto za voj-dolgove Združenim državam. Vse lepe prošnje in rojenja Francije in Anglije niso nič pomagale. Dne 15. t. ^ treba Ameriki plačati! Kakor vse kaže, bosta An-erija in Francija spoštovale svoj podpis, svoje obveznosti lri plačale. Z isto pravico pa bosta tudi onidve zahtevale °d svojih dolžnikov spošto-vanja obveznosti in podpisov, fri tako se bo zopet pričel stari ples, katerega konec boste videli, da bo strašno krvav. ♦ * * Zadnje vesti iz Evrope pravijo, da se bo novi nemški ministrski predsednik general von Schleicher, naslednik von Papena, udeležil „razoroži-tvene" konference, ki se bo po kratkem presledku, zopet pričela, januarja prih. leta v Ženevi. In kakor vse kaže, bo Nemčija na „razorožitve-ni" konferenci napela vse sile, da bodo končno tudi njej dovolili oboroževanje... In to naj se imenuje raz- orožitvena konferenca! * * * V tretje gre rado, pravijo. Mnogokrat pa se je zgodilo, da je bilo tretjič istočasno tudi zadnjič. Radovedni smo, kako bo v Rusiji s to zadevo, kjer je te dni vsemogočni rdeči car Stalin napovedal „tretje čiščenje" v komunistični stranki. Kakor pravijo brzojavne vesti, bo to pot čiščenje precej radikalno. Na črni listi je kakšnih 500.000 komunistov, ki bodo dobili brco, ker niso, po mnenju sedanjih sovjetskih voditeljev, vsega zaupanja vredni komunisti; namreč takšni komunisti kot jih potrebuje ruska proletarska diktatura, ki je vsak dan bolj Stalinova in manj proletarska. #* * Mandžursko vprašanje postaja vedno bolj zapleteno in vse kaže, da je bil pesimizem, s katerim je svetovna javnost sprejela vest o odločnem '«a KAPAVIC0 zdravimo po načinu Dr. KAROLA RENNER (Rodom iz Nemčije) Clinica Medica RENNER SIFILIS NOTRANJE BOLEZNI DIATERMIA Sprejema se od 15 do 20 ure RIVADAVIA 2580, 1. nadstr. Dve kvadri od Plaza Onee nastopu Društva narodov napram Japonski, popolnoma utemeljen. Te dni je Rusija odgovorila Japonski, ki je zahtevala od sovjetske vlade izročitev kitajskega agenerala Su-Ping-Wena in kitajskih čet, ki so se zatekle na rusko ozemlje, da ne bo ugodila v tem slučaju japonski zahtevi in da torej ne bo izročila ne generala ne kitajskih čet. Kako je Japonska sprejela ta odgovor, ni znano, ker Japonci vedno malo govore, zato pa bolj delajo, in sicer tako, kot se njim zdi najboljše. Istočasno, to se pravi te dni, je Litvinoff izjavil v Ženevi, da je sovjetska vlada odločila, da zopet vpostavi diplomatske zveze s Kitajsko. I)h tako, vidite čitatelji, se tudi tam na Daljnjem vzhodu po vseh prepisih pripravlja krvavi ples. Ko človek sledi razvoju svetovnih političnih dogodkov in če mu je dano vreči vsaj bežen pogled za kulise te komedije, vidi z grozo, da se bo ta dolgoletna komedija končala s tragedijo, kakoršne svet še ni videl... imafio tam zapisanega kot zakonskega moža. Pogledali so v matrike in so ugotovili,, da se je poročil 17. aprila 1930. z neko šiviljo. Mož ni bil nič presenečen, ker so ljudje o tem že dolgo sušlja-li v kraju, kjer učiteljuje, rekel pa je, da to ni res, dasi je bilo v knjigah zapisano, da je predložil vse potrebne dokumente, ki so se glasili na njegovo ime. Ker si niso vedeli drugače pomagati, so pozvali njegovo dozdevno ženo, ki pa svojega "moža" ni hotela spoznati. Res se je bila poročila pred dvema letoma, toda nje mož je bil čisto drugačen in je kmalu po poroki izginil ter se drži ta čas menda v Košicah. Bilo je torej jasno, da se je nekdo polastil Czuponovih listin in jih uporabil za poroko. Učitelj, ki je postal tako mož brez lastne vednosti, pa je vložil ovadbo na državno pravdništvo. POROČEN, NE DA BI VEDEL V občinski urad v Zalae-gerszegu (Madžarska) je prišel te dni učitelj Bela Czu-pon in hotel vedeti, da-li ga Otrok v kuhinji Štiriletna Nežica pazi v kuhinji na mleko. Ko mleko že kipi, zakliče: "Mamica, pridite brž, mleko je že večje od lonca!" Težave v zakonskem življenju A: "Ne vem, zakaj se vedno govori o težavah v zakon skem življenju. Če nastane prepir, vzame mož klobuk in gre zdoma." B: "Res je, to ni nič hudega". A: "Kaj pa je potem tako hudo?" B: "Vrniti se..." Preveč zahteva A: "Gospod, vaš pes me je ugriznil v nogo." B: "Pa vendar ne zahtevate, da bi vas tak psiček ugriznil v nos?" Knjigarna LUKA ALJINOVIČ San Martin 450. — Bs. Aires ima v zalogi gramafonske plošče slovenskih narodnih pesmi po $ 2.50 V notranjost države se pošlje najmanj 6 plošč FANI KER8EVAN, Oalle Campana 4675, Villa Devoto, sprejme dekleta in žene, ki pridejo iz Evropo, ali ki so bre* službe na hrano in lepo stanovanje. Dobra postrežba. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENE6 DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Bs. Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer. LIMA 1217, I. nadstr, 0. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires Ako hocete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVCA AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DIATERMINA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA A m. DEL M D SLOVENSKI TEDNIK Calle SAN MARTIN 201/11. escr. 19 EL SEMANARIO ESLO VENO" (YUGOESLAVO) Año IV Núm. 189 ¡ U. T. 33 Avenida 5950 GLASILO SLOVBN-SKEGA IZSELJE NISTVA V JUZNI - - AMERIKI - - M. Stepanovna. OZNALI ŽENO Ko bi možje poznali ženo in njeno konstitucijo bolj, nego je poznajo, bi bilo mnogo manj nesrečnih zakonov in ločitev, nego jih je. Mož pozna žensko le površno, le na zunanje, očaran je od njene lepote in miline; ve, da je ustvarjena zato, da pomaga možu ustanoviti dom, da mu rodi otroke in vodi gospodinj stvo. Smatra jo, da je v vseh različnih dobah svojega življenja prav tako zdrava in čvrsta kakor on. Že duševno življenje pa je pri ženski drugačno nego pri moškem. Žena je bolj čuv-stvena, bolj občutljiva, vse jo bolj zagrabi, dogadki se je vtisnejo v srce in dušo, da jih ne more izbrisati ali pozabiti, pa naj prepotuje ves svet in naj si išče najglasneje ših, najzabavnejših družb. Ko je bola po enkrat v mesecu, trpi nekatera bolj, druga manj, pri vsaki pa vpliva to stanje na razpoloženje in živčevje, ki v takem času kar brni. Mož pa pravi, da je muhasta, histerična, da pri nji ni obstanka, namesto da bi ji dal dobro besedo, bil bolj nežen in obziren do nje. Kako greše šele možje v dobi, ko je žena noseča, iz samega in edinega vzroka, ker je ne poznajo, ker niso poučeni, kako ji je v tem času. Koliko mora prestati žena duševnih boli poleg telesnega trpljenja, ker je mož ne ume! Ko je otrok na svetu, se pa čudi mož z drugimi vred, kako da je dete tako čmeri-kavo, jokavo, razdražljivo ne pomisli pa, da je kriv on sam, ker j*i>^znal materinega trpljenja, ko je bil še otrok pod njenim srcem, in je on še povečaval njene duševne muke. Histerija in samo histerija, tako imenujejo možje vsak bolestni duševni pojav, ki izvira pri ženi iz telesnega trpljenja. Skoro vse žene trpe v prvi polovici nosečnosti, nekatere bolj druge manj. Ali jim odreče želodec, da. morajo bruhati po vsaki jedi, ali ne morejo prenašati vonja raznih KO BI MOŽJE P jedi, tobaka, kave, rib i t, d. Vse so v tem času tudi živčno občutljivejše, ker vpliva sprememba v njihovem telesu, ki je v zvezi z raznimi obolelostmi, na živce in na duševno razpoloženje. Poznamo ženo, ki je tožila svojemu možu, da ji smrdi tobak. Stanovanje je bilo majhno, duh po tobaku je bil seveda povsod, ker je bila moževa obleka že prepojena z njim. Bilo ji je zelo težko, kadarkoli je stopil v njeno bližino. On se je pa hu-doval, da je je sama sitnost in da nima doma nikjer miru. Drugo poznam, ki je trpela v nosečnosti več mesecev za neznosno srbečico. Zdravnik je dejal, da bo vse minilo, ko pride otrok na svet. Trpela je strašne muke, ker ni imela miru ne podnevi ne ponoči. Prebdela je v joku in boli vsé noči, dočim je mož poleg nje mirno smrčal in ja bil silno hud, če ga je vča-si prebudila, ko so ji bile noči brez spanja tako strašno dolge in mučne. Nekoč je položila malo bolj trdo kozarec na omarico, ker jo je srbeči- Samo $ 5 stane odslej za celo leto Slovenski tednik SAMO $ 3.- za pol leta POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 centavosov ca silno pekla. Zarolinel je nanjo, če ni morda zblaznela, ter postavil drug kozarec na omarico tako trdo, da se je razbil. Kaj naj v takih primerih občuti ženino srce? Morejo li biti v njem druga čuvstva razen žalosti, jeze, boli in u-gašanja ljubezni do moža, ki rte razume njenega trpljenja? Materino slabo razpoloženj.?, srd in žalost, to vse pa vpliva na otroka. Nekateri možje pravijo, da je ženino trpljenje nekaj nai-avnega in da narava že sama skrbi, da ni prehudo, ne v nosečnosti ne na porodu. Naj bi le poskusili! Ni zaman menda po vsem svetu razširjen izrek, da, ko bi morali moški roditi, bi ne imel nobeden več kot enega otro- BANKA PRIJATELJ KAKO PRIDETE DOMALEGA KAPITALA Več načinov je, ki vam omogočijo naložiti denar, ki ga zaslužite, z najboljšim dobičkom in si napraviti mali pitalček. Eden izmed najboljših j®-|tednja, in to stopnjujoča šte NAŠ JUGOSLOVEN^fcl ODDELEK ki je odprt od 9. do 18 ure, ob s botah od 8 odprte vlogo pričenši s $ 5, z dfbrimi obrestmi leto za le-tom. Malo po malem morete vapati svojo imovino. Govo- ,]**tmí0fr -t-' rite s svojii^prijateljem, ki že iína pri. nas vložni račun. / . i ■ ""FIRST NATIONAL BANK o/BOSTON FLORIDA 99 — Buenos Aires PUEYRREDON 175 Av. GRAL. MITRE 301 (Avellaneda) CORDOBA 1223 (Rosario) ZAUPANJE VLJUDNOST HITROST SIGURNOST ka, in da je vsaka žena, ki umre na porodu, prišteta V nebesih med mučenice. Naši zdravniki, ki poznajo iz svojih zdravniških študij ženin položaj, naj bi napisali knjigo za moške, iz katere naj bi le-te poučil?, kako morajo ravnati z ženo ob posebnih prilikah, zlasti v nosečnosti. "Ženski svet" Dojenček in kopel. Dojenček ima zelo občutljivo kožico, pa mora tudi pri največji snagi biti dolgo v mokrih pleničkah. In naj ga pri vsakem previjanju še tako omi-jemo in izbrišemo, se vendar nabira po gubah nesnaga, ki razjeda kožico. Zato je kopanje za takega otročička neobhodno potrebno. Kakšna bodi dojenčkova, kopel? Biti mora topla, obilna, da je vse telesce v vodi, in redna, t. j. vsak dan. Če ni posoda dovolj velika, j3 del telesa vedno zunaj vod® na zrakvi, ki ima nižjo toplino kot voda. Odtod kašelj, krmežljave oči, črevesni ii* drugi katar. Soba, kjer se o-trok koplje, mora imeti 17-— 18» C toplote in naj bo d5-bro zaprta; voda pa 35' C prve tri tedne, 35» C do treh mesecev, pozneje pa tudi do 33» C. Najpripravnejša posoda je cinkova banjica, ki je tako globoka, da je dete lahko do vrata pod vodo. Toplino merijo nekatere matere z roko, kar je pa zelo nezanesljivo. Če ima mati mrzl° roko, se ji bo zdela tudi pr®' malo topla voda vroča; če V9, poskuša s toplo roko, se j1 bo vroča voda zdela hladnej' ša, kot je v resnici. Edi»ff zanesljivo je merjenje s tO' plomerom. Kopel ne sme bit1 predloga; 3—5 minut zadostuje. Najbolje je, da koplje' mo dojenčka zjutraj; otrok« pa, ki ponoči slabo spi, boli prija kopanje v večerne!11 mraku. Tak otrok je lahk° malo dlje v vodi, mesto čist® vode vzamemo nekoliko ka-melične ali lipove zavreli^' ki pomirljivo vpliva na telesce. Dojenček naj se koplje vtí' dno tešč, nahranimo ga po kopeli.