Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto
Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 800 din ozir. 3 ameriške dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-Z-24
Stev. 22 (325) Leto VIL
NOVO MESTO, 1. JUNIJA 1956
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni UTednik Tone Gošnik. Naslov uredništva <n uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel
S 7. SKUPNE SIJE ODBORNIKOV OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKE3A ODBORA
plan m proraču
leto 1956 sprejeta
Osnovne značilnosti za letošnji razvoj okrajnega gospodarstva: skrb za timvečjo proizvodnjo v industriji, kmetijstvu in obrti, skrajno varčevanje, utrjevanje materialne moči občin in razvijanje lastnih sil za nadaljnje povečanje narodnega dohodka
Ob navzočnosti skoraj vseh dolenjskih ljudskih poslancev in večine vseh ljudskih odbornikov sta v soboto, 26. maja, zasedala v Domu JLA v Novem mestu oba zbora okrajnega ljudskega odbora. Predsednik OLO Franc Pirkovič-Cort je v uvodu seje obrazložil glavne značilnosti osnutka okrajnega družbenega plana in proračuna za 1956, nakar sta zbora razpravljala na ločenih sejah. Komisija za vsklajevanje je med opoldanskim odmorom pripravila skupen predlog obeh zborov za nekaj manjših sprememb v proračunu, nato pa so na popoldanski skupni seji sprejeli družbeni plan in proračun za letošnje leto in rešili več upravnih in personalnih vprašanj.
»Z letošnjim družbenim planom in proračunom začenjamo utrjevati naše rbčine, ki dobivajo čedalje več političnih in gospodarskih pravic,« je dejal predsednik OLO Franc Pirko-vič, ko je na začetku skupne seje obeh zborov govoril o značaju družbenega plana in proračuna. Dejal je, da se komunalni šestem Šele izgrajuje in da bodo občine dobivale iz leta v leto več materialnih možnosti za svojo krepitev. Več kakor polovica narodnega dohodka v okraju je letos že namenjena občinam v izkoriščanje. Pri uresničevanju družbenega plana pa nas morajo voditi tale načela:
I. potrebno je skrajno varčevanje in razvijanje lastnih sil za povečanje narodnega dohod-
ka v okraju, kar vse naj utrjuje naše tržišče;
2. občutno so zmanjšane Investicije, kar zahteva od nas vseh, da bomo z razpoložljivimi sredstvi kar najbolj gospodarsko ravnali in za vsako bodoče delo pripravili temeljite načrte in predfačune;
3. v industrijski, obrtniški, kmetijski in vsej ostali proizvodnji moramo doseči' čim večji dvig storilnosti.
Okraj je pasiven, je nadaljeval predsednik PirkoviČ, in tudi letos še dobiva republiško dotacijo. Republika nam daje pomoč za dvig Iz dosedanje gospodarske zaostalosti, v prvi vrsti pa je potrebno, da se vsi na Dolenjskem zavedamo, da moramo z lastnimi silami storiti vse, da pridemo čimprej naprej.
Znaten dvig družbenega proizvoda in narodnega dohodka
Letošnji okrajn? družbeni načrt predvideva razmeroma znaten dvig družbenega proizvoda    in    narodnega dohodka.
Novomeška razstava v Mariboru
Studijska knjižnica Mirana Jarca in Pedagoško društvo iz Novega mesta bosta odprla s sodelovanjem mariborskega Pedagoškega društva danes v mariborski Studijski knjižnici razstavo osnovnošolskih učbenikov za bralni pouk iz let 1551—1869. Razstava bo odprta do vključno 3. junija.
Medtem ko znaša republiško povprečje za dvig družbenega proizvoda 4%, bo le-ta v okraju v primerjavi x letom 19155 večji za 13%, narodni dohodek pa se bo letos povečal za 16% (republiško povprečje 3%).
To dvoje potrjuje našo dosedanjo zaostalost. Doslej nerazviti predeli' se razvijajo tako v republiki kot v zvezi hitreje od že razvitjih; vsa dosedanja republiška pomoč zaostalim krajem je ugodno vplivala na razvoj okraja in njegovega gospodarstva. V narodnem dohodku, ki je znašal 1954. leta 41.440 din na prebivalca okraja, 1955. leta 49.206 din in ki se bo letos dvig-
nil na 57.390 din, je novomeški okraj še vedno za polovico pod republiškim povprečjem. Tudi tu pa nam prinaša postopno gospodarsko utrjevanje iz leta v leto večje izboljšanje.
Indeks družbenega proizvoda v okraju se je gibal v zadnjih letih takole: 1954 — 100, 1955 — 125 ln 1956 — 142, indeks narodnega dohodka pa: 1954 — 100, 1955 — 118 in 1956 — 138. Ze v prvomajski' številki našega tednika smo objavili pregled povečane industrijske proizvodnje. Dvig družbenega proizvoda in narodnega dohodka bo letos temeljil na novih podjetjih, ki so začela delati (Motomontaža Novo mesto, Popravljalnica tovornih železniških voz v Straži, Izdelovalnica šivalnih strojev na Mirni), v razširjeni proizvodnji dosedanjih podjetij (BELT Črnomelj, Belokrajinka Črnomelj, Opekarna Z^I-og itd.) in v uvajanju novih proizvodov (Kremen Novo mesto, Opekarna Zalog, Belsad v Črnomlju. »Krka« v Novem mestu itd.). Vsi pogoji so dani, da lahko posamezne gospodarske organizacije z boljšo organizacijo dela, z dvigom proizvodnosti v podjetjih in s skrajnim varčevanjem dosežejo in presežejo postavljene proizvodne načrte.
Močan delež industrije v okra), gospodarstvu
Družbeni proizvod in narodni dohodek, ki ga daje v okraju industrija, narašča iz leta v leto. V celoti so torej upravičene Investicije, ki smo jih vložili leta 1954 In 1355 v razvoj industrijskih podjetij, narodni dohodek se je v zadnjih 3 letih povečal za dve tretjini. Indeks
družbenega proizvoda industrije se je v zadnjih letih gibal takole: 1954 — 100, 1955 — 129 in 1956 — 172, indeks narodnega dohodka |z industrije pa: 1954 — 100, 1955 — 129 in 1956 — 170. Letos bo povečala industrija v okraju svojo proizvodnjo takole:
za 21% več bo razdeljene električne energije, premoga bodo nakopali 10% več kakor lani, nekovinskih' rudnin 16%, kovinska industrija pa bo povečala   proizvodnjo   za 400%
Razstava rentgenskih aparatov
Košnji teden je b:/.a na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstava rentgenskih aparatov in opreme. Poleg domačih so razstavila svoje izdelke tudi. inozemska podjetji iz šestih držav. Namen ra^zstave jc bil seznaniti nase radiologe s pripo-mo-Ski, ki j .h industrija dsnes i/.deluje. Pohvalno j", da se tudi naša mdu^tr'.ja v izdelavi tovrstnih tehn.?--.'h pripomočkov modeme medicine kar uspešno uveljavlja.
Elektroindustrija bo izdelala 109% več izdelkov, kemična industrija 30% več, industrija gradbenega materiala pa 49%. Za 8% bo večja proizvodnja v lesni industriji, za 18% v tekstilni industriji, za 27% v m-dustrijl usnja in obutve in za 11% v živilski industriji. Skupno bo povečala industrija v okraju obseg fizične proizvodnje za 35% v primerjavi z letom 1955. Tudi tu nam odstotki in indeksi povedo, kako nerazvita in nedograjena je še naša dolenjska industrija; najmanjše povečanje novih kapacitet ali razširitev starih podjetij občutno spremeni indeksne odnose.
Družbeni plan bo letos zahteval od vseh naših kolektivov, da posvetijo vse svoje skrbi in sposobnosti zlasti povečanju storilnosti dela, ki je hkrati osnovni pogoj za dvig življenjske ravni. Povsod, kjer je mogoče, bo treba uvesti delo po normah in čim bolj realne norme. Organizacijo dela v obratih
(Nadaljevanje na 3. ntrani)
-K!"
»... V Sovjetsko zvezo odpotujem na povabilo sovjet-.ske vlade. Ni še predvideno, o katerih problemih bomo govorili, ker Še ni programa vprašanj, ki jih bomo obravnavali. Razume pa se, da bomo tam obravnavali probleme iz naših medsebojnih stikov in da bomo govorili o nadaljnjem razvoju teh stikov. Govorili bomo tudi o nekaterih trenjih manjšega pomena, ker je treba odstraniti vse tisto, kar ovira pravilno in normalno prijateljsko sodelovanje. Govorili bomo tudj o mednarodnih problemih, o katerih bomo razpravljali v enakem smislu, kakor smo razpravljali v Franciji — kako bi ohranili mir In kaj je treba storiti v prihodnje glede njegove okrepitve. Kar se tiče naših medsebojnih stikov, je konec koncev važno, da v razgovorih, ki jih bomo imeli, jasno določimo, kakšni naj bodo ti stiki v prihodnje. Biti mora jasno, da mi nadaljujemo neodvisno zunanjo in notranjo politiko, čeprav od nas tudi nihče ne zahteva nič drugega ...
...Jaz razlikujem pasivno in aktivno koeksistenco. Pasivna koeksistenca namreč samo pomeni, da živimo drug poleg drugega, da sploh ne skrbimo za zboljšanje stikov, za to, da sodelujemo itd. V pasivni koeksistenci drugi trpi, dokler ne izbruhne nekaj, kar lahko rodi hude posledice. Aktivna koeksistenca pa pomeni nenehno odkrivati pota in načine za boljše medsebojno razumevanje, razgovarjati se, obravnavati probleme po mirni poti In z mirnimi sredstvi, ne da bi dopustili, da se nakopiči nekaj, kar lahko povzroči v prihodnje zaostritev odnosov. To je aktivna koeksistenca med državami ne glede na njihov notranji sistem. Aktivna koeksistenca Izključuje sleherni poskus, da bi obravnavali probleme z oboroženimi sredstvi. Pasivna koeksistenca pa ne izključuje tudi oborožene intervencije, to je zmerom začasna, provizorična rešitev .. .«
PREDSEDNIK TITO v odgovorih ameriškemu novinarju Wilburu Landreyu 23. maja 1956.
Ideleženci okrainegazleta Partizana v Črnomlju- Predsednik Tito
DOBRODOŠLI! v Sovjetsko zvezo
V imenu cicibanov, pionirjev, mladine in članev TVD Partizan — Črnomelj izrekam dobrodošlico vsem, ki 1 oste jutri in v nedeijo obiskali metropolo Bele krajine — Crnom sij ter se udeležili okrajnega zleta TVD Partizan.
Dragi gostje! T:'**, ki se boste pripeljali V Delo krajino ,>» železnici skozi semiški predor ali pa ubrali pot po dolini skozi Stare žage preko Crmošnjic, bo vzradostil pogled na Semič ter njegovo bohotno cvetočo okolico. Tiste pa, ki se boste spustili preko Gorjancev na metliško stran, bo navdušil pester razgled po lepem skrajnem jugovzhodnem predelu naše ožje domovine.
Spremembe v svetih 0L0
V skladu z Zveznimi predipisi o organizaciji ljudski, zborov je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji 26. maja sprejel nekatere spremembe v sestavu svetov.
Razrešeni so bili vsi Man.; dosedanjega sveta za gospodarstvo,
Vsi v boj proti jetiki!
Navodila občinskim ljudskim odborom In krajevnim komisijam za fluorografiranje
Fluorografska akcija (množično slikanje pljuč) se nam hitro piribllžufie. Seznami prebivalstva, ki so jih sestavile krajevne komisije za fluorografiranje, ao bili medtem na terenu že pregledani, ljudje pa so seznanjena s pomenom tega preko-ristnega dela. Naloge občinskih ljudskih odborov in krajevnih komiFij pa s tem seveda i« niso zaključene. Predvsem morajo člani krajevnih komisij stalno Pojasnjevati ljudem koristi, ki jih bodo imeli od tega slikanja vsi udeleženci in naša skupnost, to pa seveda le takrat, če bo  udeležba polnoštevilna.
Občinski ljudski odbori so pred dnevi dobili kartone — osebne pozive, ki jih bodo na podlagi spiskov In načrta o flu-orografiranju izpolnili ln jih po članih krajevnih komisij razdelili posameznikom. Vsak bo dobil tak poziv kak teden pred začetkom slikanja. Navodila o izpolnjevanju pozivov in o kontroli njShovega razdeljevanja bodo pravočasno objavljena.
Ob fluorograflraniu ,ki ga bo Izvršila stalna ekipa strokovnjakov, bo potrebna pomoč tudi
drugih sodelavcev. Na vsakem delovnem mestu (bazi) moTa pričakati ekfipo predstavnik občinskega ljudskega odbora s spiskom oseb, ki bodo na tem mestu fluorografirane. Ta bo vodil pregled udeležbe, dajal bo pojasnila o upravičeno odsotnih, seznam neupravičeno odsotnih pa bo takoj naslednji dan po akciji predal sodniku za prekrške. Na vsakem delovnem mestu (bazi) morajo biti tudi 3 do 4 osebe, ki bodo b črnilom izpolnjevale osebne podatke na fluorografski kartoteki. To »o lahko ljudje, ki hitro in čitljivo plšoifo <na uro bo treba izpolniti 100 kartic); prav bi bilo, da bi bili za vso občino isti.
Ko bo sprejet načrt fluoro-grafiranja, bo treba v posamez* nih bazah določiti točna delovna mesta. Akcija bo v vsakem vremenu, zato naj bo delovno mesto blizu hiše, kozolca aH druga Javne zgradbe, seveda pa tudi blizu električne napeljave. Pr« določanju teh mest naj bo navzoč rajonski električar, ki dobro pozna električno napeljavo posameznih krajev. Ta naj ■vetuje, kje bi bilo najprimer-
nejše mesto za akcijo; fluorografski avtobusi imajo le 30 metrov dolge kable.
Opozarjamo, da je fluorografiranje obvezno tudi za srtare ljudi In za vse že znane tuberkulozne bolnike, kakor tudi za vse ostale bolnike, ki so doma. Za one, ki težko hodijo, naj aktivisti Rdečega križa in člani krajevnih komisij že zdaj poskrbijo, da se bodo udeležili fluorografiranja bodisi s prevozom, z nosili in pod. Clanl krajevnih komisij naj obvestijo one bolnike, ki vsled bolezni ne bodo mogli k slikanju pljuč, da si Za »daj poskrbijo potrdilo ~ opravičilo krajevnega zdravnika.
M. V,
Naročnikom Dolenjskega lista!
Te dni se bodo pri vseh tistih naročnikih našega tednika, ki še niso poravnali naročnine za prvo polletje 1956, oglasili pismonoše z Izpolnjenimi položnicami. Prosimo vse naročnike, da zapadlo naročnino takoj poravnajo. Posameznikom, ki še dolgujejo manjše zaostanke naročnine iz druge polovice lanskega leta. smo k letošnji polletni naročnini pripisali tudi lanski zaostanek.
Polletna naročnina znaša 240 dinarjev. — Olajšajte plsmonošem delo in jim zapadlo naročnino takoj v celoti poravnajte. UPRAVA LISTA
Plenum okrajnega sindikalnega sveta
V nedeljo 27. maja dopoldne je bil v novomeškem sindikalnem domu plenum OSS, na katerem je poročal predsednik Jože Plaveč o delu okrajnega sveta v času od izvolitve do konca maja, kakor tudi o problemih sindikalnih organizacij, tajnik republiškega sveta sindikatov Mavricij Bore pa je govoril o organizacijskih in ostalih nalogah sindikatov. Sprejeli so proračun OSS za leto 1956, v svet pa kooptirali Ivana Usenika in ga nato izvolili za novega tajnika OSS. O plenumu bomo obširneje poročali v prihodnji Številki*
ker je bilo delo tega sveta razdeljeno na dva sveta. V svet za finance in družbeni plan so imenovani: Za predsednika Anitom Pire. za člane pa Janez Kovarik, Prane Zidar. Stane Hladin, Stane Padcrvan. Anton Lovko, Karel Mfirn. Metod Beltrem. mg. Branko Peternelj, Lojze Hlede in Jože Gosenca.
V svet za industrijo in obrt: za predsednika Luka Dolenc, za člane pa Henrik CigoJ, Staiie Smid, Ivan Kočevar. Anton Ro>lih, Ludvik Simonič. ' Anton Knafljic in Marjan Ahacič.
Razrešeni so bili vsi eiani sveta za urbanizem, ker preidejo njegove naloge na svet za urbanizem in komunalne zadeve, v katerega so imenovani: za predsednika Boris Andrijanič. za člane Anton Rolih, Janko Jarč, arhitekrt Miloš La>paj-ne ing. Freru: Banovec. Ivan Pir-nat ing. Jože Hegedis in Vili Se-dej.
V svetu za kmetijstvo in gozdarstvo so bili razrešeni Anton Pire. Darko Bregar in ing, Vilma Pirković. Na njihovo mesto pa imenovani ing. Milan Bracika, Franc MarkoviČ in ing. Rado Kalinov!*, predsednik tega sveta je Franc Jakljevič. Delne s-premembe so tudi v svetu za notranje zadeve. Razrešeni so bili Zvonko KranJc Ludvik Golob dr. Davorin Gros ln Jože Petne, na njihovo mesto pa imenovani Martin Brodarič. Anton Bele. Sreciko Skrt ln Stane Kulovec.
Prav tako so bili razrešeni vsi člani sveta za turizem in gostinstvo, ker preidejo njegove naloge na svet za trgovino, gostinstvo in turizem, v katerega so bili imenovani: za predsednika Milka Ko-lenc za člane pa Franc Kobe, Fraric Kos, Rudi Pintar. Viktor Kečkeš. Niko Malic in Jože Cvet-kovič.
V upravni odbor kmetijskega sklada so Imenovani Viktor Zupančič. Alojz Hutar. ing. Lojze Lovko. Jože Dular in Sergej Thor-ževski. V upravni odbor sklada za gozdarstvo pa Niko BelopavtovlČ. Jože Knez Ing. Janez Penca. Tatjana Geršič M Tone Fabjan.
Ukinitev kmetijsko-gospodinjske sole v Gradacu
Po daljši razpravi je OLO na seji 26. maja sprejel skelp, da se kmetijsko gospodinjska šola v Gradacu opusti. Kmet. Šola se združi s kmetijsko šolo na Grmu, ki ima mnogo boljše pogoje za uspešno izobraževanje kmetijskih kadrov, gospodinjska šola pa preseli nazaj v Vino-mer. Sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje šole v Gradacu, zlasti pa, ki bi bila potrebna za primerno ureditev šole, so za današnje proračunske umnosti 3*^ leč pr«visoka,
Znani brezovi gaji vas bodo spomnili, da tudi Bela krajina bujno raste in se vsestransko razvija. Prepričali se boste, da so od nekdanje izrazite zaostalosti tega koščka slovenske zemlje ostali samo še sledovi, kajti na vsakem koraku se srečate z novimi ustvaritvami ter sodobnostjo.
Dragi Belokranjcit Potrdili bomo, da občutimo okrajni elet »Partizana« kot skupni praznik ter ga bomo kot takega tudi slovesno proslavili. Uspešno zaključen zlet bo odraz naših skupnih prizadevanj v gradnji nove socialistične stvarnosti. Goste bomo sprejeli v svoji sredi z našo vsesplošno znano gostoljubnostjo ter jim povedali, kako smo obračunali s temno preteklostjo ter se trudimo ustvariti delovnemu človeku primerne življenjske razmere.
Vse nastopajoče kakor tudi obiskovalce zleta bo svečano sprejel novi stadion v Črnomlju, ki izpričuje veliko prizadevanje gospodarsko-političnih forumov občine in okraja ter vnemo številnih članov naših ustanov in
kolektiva. Ta novi objekt bo mnogo pripomogel k večanju množičnosti in vsestranski telesni vzgoji ter tako krepitvi zdravja našega članstva. Uvcrjeni smo, da se bo v izgradnjo stadiona vloženi trud bogato obrestoval in od tega bomo imeli koristi prav vsi: tovarne, ustanove in vsa naša skupnost, kajti znano je, da so prav delavci, ki se ba-vijo s telovadbo in športom, mnogo bolj zdravi, odporni, gibčni,  vedri. ..!
Pridite! Bela krajina vas pričakuje na okrajnem zletu v Črnomlju. Združeni na nedeljskem slavju bomo ocenili in dali priznanje za prizadevanje in delovanje ter napredek našim številnim telovadnim društvom Dolenjske in Bele krajine!
Predsednik TVD Partizan Črnomelj:
Inž. Branko Peternelj.
Predsednik republike Tito bo jutri prispel v Sovjetsko zvezo na uradni obisk. Med tritedenskim bivanjem v Sovjetski zvezi bo razen Moskvo obiskal tudi več drugih mest in si ogledal razne znanstvene in kulturne ustanove in industrijske objekte ter se seznanil z njihovim delom. Med obiskom je v načrtu tudi več razgovorov med jugoslovanskimi in sovjetskimi voditelji.
S predsednikom Titom in njegovo soprogo bodo potovali v Sovjetsko rvew> podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, član Zveznega izvršnega sveta Mijaiko Todcrovič, predsednik Izvršnega sveta LR Hrvatske Jakov Blaževič in drugi.
PRISRČNE PROSLAVE ROJSTNEGA DNEVA PREDSEDNIKA TITA
Nov katastrski urad v Trebnjem
Da bi približali katastrsko službo prebivalcem, je OLO sklenil osnovati v Trebnjem katastrski urad za občine Trebnje, Mirna in Mokronog. Za šefa urada je bil imenovan Ivo Sipek. V uradu bo zaposlenih pet ljudi.
VREME
ZA CAS OD 1. DO 10. JUNIJA Ob koncu tega tedna nestalno vreme s kratkotrajnimi padavinami al{ nevihtami, sicer sončno vreme. Naslednje dni jasno, poletno vreme. Proti koncu prihodnjega tedna močne padavine z nevihtami in ohladitev. (Napoved priredil M. V.)
Dvorana Doma ljudske pro-svete v Novem mestu je bila v četrtek 24. maja veliko premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so se želeli udeležiti proslave v počastitev 64. obletnice rojstva predsednika naše republike. Na slovesnosti so bili predstavniki okrajnega in občinskega ljudskega odbora, člani okrajnega komiteja ZKS, okrajnega in občinskega odbora SZDL, mnogi oficirji gamizije JLA, zastopniki organizacij in ustanov in izredno veliko Novomeščanov. Slavnostni govor je imel predstavnik JLA, nakar je sledila zelo prisrčna čestitka cicibanč-kov. Pevski zbor cicibanov je nato lepo zapel tri pesmice, pionirka in mladinka sta recitirali dve pesmi, Jule Kobe pa je prebral Nazorjev Naprej. Prvakinja  ljubljanske Opere
Vilma Bukovčeva je ob kla* virski spremljavi Milene Tro-stove zapela štiri arije iz opernih del, na splošno željo udeležencev akademije pa j »m je dodala se znano mesečevo arijo iz Rusalke. Moški pevski zbor PD Dušan Jereb je nastopil pod vodstvom Toneta Marklja s tremi deli, mešani pevski zbor DPD Svoboda iz Bršljina pa se je predstavil s pevovodjem Ernestom Jazbs-eem in zapel tri pesmi. Prireditev je vsekakor zelo lepo uspela.
Podobne akademije in slovesnosti so bile 24. in 25. maja tudi v drugih večjih krajih Dolenjske, na katerih je delovno ljudstvo znova izpričalo svojo ljubezen do tovariša Tita in mu izreklo ob njegovem prazniku najtoplejše in najprisrčnejše čestitke.
" -v #
Vlado Lomut;  PROSTOVOLJNO  DELO (1950)
Btran 2
»DOLENJSKI CIST«
Stev. 22 (325)
Svetlo % presenečenje...
Nič ne vem, od kod sem pade«, v dolenjsko Metropolo. tie-čem vam le, aa sem o;l nadvse prijetno presenečen. Zakaj/
Ob vseh stezah za pešce, od zapornic pri KandijsKi postaji, ob vhodu na leseni most, vseskozi za Krko, pa ob pešpoti proti pokopališču, povsod so bili nameščeni lepi novi prometni znaki, ki prepovedujejo vožnje s koles*. Vsak: kolesar, ki je slučajno prišel do teh znakov, se je vljudno oprostil pri pešcih in se vrnil nazaj. Enega, ki se je slučajno (eden izmed tisočev!) pregrešil zoper te znake, so kazali na trgu kot krajevno čudo. Menda so celo sklenili, da bi ga dali v špirit.
Krka je spet imela po vsej Širini enotno temnozeleno barvo. Otroci v spremstvu skrbnih mamic so samo od daleč občudovali krasne cvetice in zelene pasove v parkih. Ptički vseh vrst so prekrasno prepevali po drevju in še nekaj umih veveric je kot za stavo švigalo po kostanjih v parku. Na Glavnem trgu ni bilo več niti sledu vsakodnevnega prekladanja premoga preko pločnika. Novi portali in izložbe trgovin so privabljale šteuilne občudovalce. Cestni pometači «0 ponoči lepo počistili ceste, da je bilo podnevi manj prahu in niso z njim ob pometanju zalagali mimoidočih. V prodajalni kruha so vsako štruco lepo dali na tehtnico in zavili v papir. Šoferji motornih vozil so z največjo vljudnostjo prosili za prosto pot, če je bila gneča. Vsak pešec, zlasti podeželski, se je, predno je šel čez cesto, -ustavil in ozrl na vse strani, da ne bi morda motil prometa..
Vsako dobronamerno kritiko v časopisju so vsi prebivalci toplo pozdravili, najbolj pa prizadeti, ki so se celo javno zahvalili za opozorilo. Ni bilo niti enega »strica«, ki bi hotel koga zagovarjati ali celo kakorkoli vplivati, da zadeva ne bi prišla v javnost...
Da, skratka, bilo je čudovito. Sam sebi nisem verjel, da je res. Pomencal sem si oči, da se prepričam, če je res, kar vidim. V tem trenutku je za mano pozvonil kolesar. Vljudno sem se mu umaknil — nato pa se — zbudil....
Janez Idealist
To in ono iz mirnoneške doline
Odkar Mirna peč ni več s živahna. Domačini pravijo, da dvakrat mirna. Toda vzrok za ni samo odsotnost sedeža občin krajevnega odbora za isti okoli 35 vasi in naselij tega predela 5 krajevnih odborov pa bi mo prejšnje občine. Ce Mirna peč lice v vsakem ožim, zlasti v In če krajevni odbori obstajajo krivda predvsem na njih samih.
edež občine, Je mnogo manj je Mirna peč od tega časa dalje enoličnost v Mirni peči gotovo e, saj Je tu še vedno pisarna š kot ga je imela prej občina.
ima v Mirni peči svoj center, ralo reševati znaten del nalog nj privlačen naravni center oko-gcspodarskem (v kulturnem Je)
samo na papirju, potem je to
Lepa pridobitev za cel okoliš je nova železniška postaja. Gotovo (vsaj za zdaj) tudi Tre-banjcem ne bi bila v sramoto, pa tud; marsikateremu drugemu večjemu kraju ne. Prostorna je, svetla in čista, res. moderna sodobna zgradba, po ureditvi podobna črnomaljski, le da je malo manjša. Tudi kos zadružnega doma, ki so ga zgradili zadnja leta, je koristna pridobitev kraja. Ce pravimo »kos«, je to povsem točno, kajti dograjen je le en del po projek'u predvidene stavbe, ostalo bo treba še dogradili. Dograjeni trakt je zlasti pomemben za kraj, ker je v njem dvorana z odrom za prireditve, pa tudi kmetijska zadruga ima v njem upravne prostore. Skoda le, da
ni nikogar, ki bi odstranil Izpred stavbe ob cesti delček razpadajočega hleva, ki kazi vso okolico.
Česa v Mirni peči nimajo, pa bi radi imeli
V gospodarskem pogledu bi prav gotovo bila potrebna močnejša dejavnost kmetijske zadruge. S sedanjim delom zadruge niso povsem zadovoljni. Res odkupuje kmetijske pridelke in les, ne zajame pa vsega. Kmetijska zadruga Dobrnič na njihovem terenu odkupuje les in celo krompir, KZ Trebnje pa kmetovalcem dražje plača krompir kot domača zadruga! Trgovina kmetijske zadruge je premalo založena z raznim blagom, ki ga
CIVILNI KRST V NOVEM MESTU
Na občinskem uradu v Novem mestu je bil prejšnjo soboto drugi civilni krst. To pot Je bil civilnega obreda deležen sinček upravnega inšpektorja na OLO Maksa Sorna in njegove žene. ki je pri krstu dobil ime Maksimi-
Ijan. Za botra sta bila Stane in Cilka Janežič, v imenu ljudskega odbora pa je v navzočnosti državnega matičarja Ljubčeta Murna, opravil civilni krst podpredsednik občinskega ljudskega odbora Boris Andrijanič.
Ob zadnjih treh številkah Uradnega vestnika
9. maja so dobili naročniki Uradnega vesrnika okraja Novo meno že 5. števi.ko, datirano s 30. IV. 1956, ki je zlasti v ne-uraidnem listu zelo zanimiva. Poleg odtoka o podaljšanju začasnega finansiranja potreb OLO za aipriil in maij 1956 objavlja Uradni ve?mik tokrat 29 odločb o raznih spremembah v sestavi svetov OLO, o razrešitvah in imenovan, ji-h v svetih in organih OLO, o imenovanjih raznih komisij in upravnih odborov Belokranjskega muzeja v Metuki, Dolenjskega muzeja v Novem mescu, Kmetijske gospodinjske šole v Gradacu in Mali Loki, Kmetijske šole na Grmu i*d.
V neuradnem delu je objavljeno poročilo komiiaje za ptlaČe v gospodarstvu na področju okraja, poro&lo komisije za vprašanja (delavskega samoupravljanja zbora proizvajalcev OLO in poročalo sveta za delo in delovna razmerja OLO Novo mesto,    torej glavno
gradivo z zadnje skupne sere obeh zborov OLO. Odborniki okrajnega LO in vseh lAilimflijh •loudsklh odborov imajo tako zbran in urejen pregled najvažnejših zadev, ki jih za seje OLO
Gimnazija Črnomelj - tretja v LRS
V dvodnevnih borbah v malem rokometu se je gimnazija kot pr_ vak okraja plasirala v finalne tetane LRS. Tekmovanje je bilo 25. In 26 maja v Ljubljani. Obe ekipi sta zasedli tretje mesto v LRS, poznalo pa se jima Je, da sta za taka tekmovanja zelo slabo pripravljeni — brez nogometnih čevljev, kar Je bistveno vpl:_ valo na rezultat.
Partizan Črnomelj - drugi v Sloveniji
V Vevčah so se pomerili med seboj v malem rokometu Odred Ljubljana. Krim Ljubljana, Borac, Vevče in Partizan Črnomelj. Ekipa Partizana je podlegla samo ekipi Odreda iz LJubijane z nizko razliko 19:13.
»Stanovanje za naše razmere«
Pod tem naslovom Je ta teden v Ljubljani na Gospodarskem raz. stavt^ču pomembna razstava, prva te vrste v Jugoslaviji. Med razstavo je bilo v LJubljani tudi posvetovanje strokovnjakov iz vse države o naši stanovanjski izgradnji.
Razstava, ki je razdeljena na propagandni in komercialni del, Je v' resnici zelo poučna za vsakogar, kj si jo ogleda. Njen namen je. da prinese nekaj reda v gradnjo stanovanj pri nas in pokale sodobno in praktično urejeno stanovanje. Gre za to, da stanovanja ne bodo grajena samo po enem načrtu, da ne bodo ne prenerodna in ne prerazkošna, navzlic temu pa prijetna, in kar Je glavno, ne predraga Tudi oprema stanovanj mora ustrezati potrebam današnjega stanovalca. Stanovanjska izgradnja te mora uspešno razvijati »amo v »kladu
s potrebami urbanizma in komunalnega sistema. Razstava je tudi poudarila, da je stanovanjska izgradnja neločljiv! del na-Se gospodarske in industrijske dejavnosti. Ker Je treba računati pri stanovanjski izgradnji samo na domače surovine, je potrebno, da se v to usmeri tudi naša industrija pri izdelavi gradbenih, elementov. Na razstavi prikazani proizvodi posameznih podjetij iz vse države so dokazali, da naša proizvodna podjetja čedalje bolj »poznavajo potrebe naše stanovanjske izgradnje in opreme ter s svojimi proizvodi skušajo tem potrebam ustreči. Celotna razstava »Stanovanje za naše razme-re€ t vsemi posvetovanji in ostalimi vzporednimi prireditvam! gotovo pomeni važno prelomnico v tem perečem družbenem vprašanju današnjega časa.
pripravijajo njegovi sveti ali ko-mutiije, kar daje Uradnemu vest-niku značaj trajne vrednosti, l;uidsk:m odbornikom pa pomoč za njihovo delo v volilnih enotah.
6. številka Uradnega vestnika je 15. maja objavila 13 odlokov OLO, OBLO Metlika, Novo mesto, Straža-Toplice, Šentjernej in Trebnje ter 4 odredbe OBLO Novo mesto, Kostanjevica-Pod-bočje in Črnomelj. Objavila je tudi volitve in imenovanja občinskih ljudskih odborov Metlika, Mokrcnrg in Šentjernej, na zaključku pa bilanco Občinske žage na Dvoru.
21. maja je izšla 7. številka Uradnega vernika s 4 predpisi OBLO Črnomelj, Mokronog in Trebnje in 7 odločbami OLO o volitvah in imenovanjih. V neuradnem delu je objavljeno poročilo komisije za prevzem in prodajo inventarja, uradnih knjig in arhivov bivših okrajev Novo mesto in Črnomelj, poročilo komisije za razdelitev inventarja OLO Črnomelj, zanimivo poročilo o ureditvi gozdarske službe v okraju in s poročili o delu Reševalne postaje v Novem mestu ter o njenih osnovnih sredstvih.
zadružniki potrebujejo. Samozadovoljstvo v zadrugi, češ Baj nimamo Izgube in uslužbenci dobijo plačo v redu, za socialistično gospodarsko organizacijo ni nikoli na mestu.
V Mirni peči nimajo mesarije, niti pekarije. Za samostojni podjetji morda res ni pogojev. Vprašanje kruha bi lahko rešili z dovozom iz drugih krajev, prav tako pa bi lahko imela mesarija od drugod v kraju svojo poslovalnico vsaj enkrat ali dvakrat na teden. To bi najlaže rešila kmetijska zadruga v okviru svoje trgovske dejavnosti. Potrebno je omeniti, da je v Mirni peči precej prosvetnih delavcev ter nekaj drugih uslužbencev in delavcev, ki ne morejo kupiti kruha in . svežega mesa. V kraju tudi nI nobene menze in so v tem pogledu samski nameščenci in delavci ne-domačini prav v takem položaju kot v najbolj zakotni hribovski vasi.
Alf gasilci ali KUD?
Sloge med organizacijami žal manjka v Mirni peči. Kulturno prosvetno delo je precej razgibano. Za to Ima dokaj zaslug učiteljevo, sodelujejo pa tudi drugi. Toda obstaja tiha borba, pod katerim imenom naj bodo prireditve. Gasilci so potožili, da so igro »Kam iz zadreg« n>-študirali oni, prirejena pa je bila 20. maja pod naslovom Kulturno prosvetnega društva. Gasilci da so igrali, kudovci pa pobrali vstopnino. Kudovci pravijo, da sta bila,med igralci dva gasilca, igro pa je učila učiteljica, članica KUD. Menijo, da je pravilno, da se vse kulturno prosvetno delo odvija pod okriljem KUD nam, kjer to obstaja. KUD skrbi tudi za oder. Dobiček zadnje prireditve bo šel v ta namen. Ni lepo, če član gasilskega društva (ki je tudi član ostalih organizacij) reče, da bo les za kulise gasilcem posodil zastonj, kudovci pa morajo plačati 600 din posojnine. Kaj imajo gasilci drugačne cilje kot Kulturno prosvetno društvo?
Ali je res važno, pod kakšnim naslovom je kulturna prireditev? Važna je vsebina prireditve in njen namen. Ta pa mora biti za Vse naše organizacije enak! Čeprav tega za gasilsko društvo Mirna peč ne moremo trditi, je ponekod na žalost v nekaterih gasilskih organizacijah še vedno dokaj neupoštevanja, da obstajajo poleg njih tudi druge organizacije, ki imajo v našem družbenem življenju najmanj tolikšen pomen kot gasilska organizacija, ki jei&ri nas nihče ne podcenjuje. Vsaka organizacija pa ima svojo posebno nalogo. Pri uresničevanju teh nalog lahko pomaga vsakdo! Vsi smo za vse naloge odgovorni, a vendar — košnjo naj vodijo kosci, zidanje pa zidarji!
»REMONT« razšir.u delavnost
Edino socialistično podjetje v tem predelu je Remont v Mirni peči. Zlasti mizarski oddelek podjetja, ki zaposluje 19 mizarjev ln vajencev, je znan po kvalitetnih izdelkih. Naročil imajo mizarji že sedaj do konca leta. Delajo predvsem po naročilih, naročnike odnosno odjemalce pa imajo poleg domačinov tudi v Ljubljani in drugih krajih. Pred leti zgrajena delavnica jim več ne zadostuje. Potrebovali bi še S'tavbo za strojni oddelek in barvarnico ter skladišče izdelkov. Občinski ljudski odbor jim 5e dodelil stavbo, last splošnega ljudskega premoženja, katero bodo preuredili za mizarstvo. Poprej pa je treba izseliti dve družini, to pa je problem *udi v Mirni peči. Eno družino, ki stanuje v skrajno vlažni kleti te hiše, bi bilo treba preseliti čimprej, če že ne iz drugih, vsaj iz zdravstvenih razlogov.
Remont ima poleg mizarstva še nekaj zidarjev in tesarjev, ki Izvršujejo gradbena dela po naročilu. Prevzemajo vsa stav-
Od 3. junija dalje nov vozni red
Destilarna eteričnih olj ▼ Obrhu pri Podturnu
V noči od 2. na 3. junij začne veljati nov vozni red, ki prinaša tudi na našo progo več sprememb.
Odhod vlakov iz Ljubljane v Karlovac:
5.00 (samo do Novega mesta), -6.50, 11.05 (motorni vlak do Metlike), 12.25, 14.30 (samo do Novega mesta), 19.10.
Odhod vlakov v Ljubljano:
iz Metlike; ob 4.35, 9.00 (samo do Črnomlja), 11.19, 14.35 (motorni), 15,48, 22.09 (samo do Črnomlja);
iz Črnomlja: 5.08, 11.53,14.58 (motorni), 16.23;
lz Novega mesta: 2.47, 3.40, €.25, 13.15, 15.56 (motorni), 17.40,
iz Kočevja: 3.53, 10.25, 16.03, 19.05 (motorni).
Ljubljana — Kočevje: 5.00, 11.38, 15,03 (motorni), 18.44.
Trebnje—Sevnica: 5,35, 8.52, 14.30, 16.27.
Sevnica—Trebnje: 5.42, 8.05, 12.02, 17.04 (vsi Imajo zvezo z Novim mestom).
Novo mesto — Straža-Toplice: 4.40, 6.30, 9.35, 14.20, 16.15, 17.45, 21.30.
Straža-Toplice — Novo mesto: 5.41, 7.07, 11.42, 15.10, 17.00, 18.55, 22.00.
bena popravila, lotijo pa se tudi gradnje novih stavb. Podjetje je ves čas finanino aktivno, lani — ob koncu leta — so izkazali 157.000 din čistega dobička.
Slaba konkurenca
Kar velja glede zalog blaga za
trgovino kmetijske zadruge, velja še v večji meri za trgovsko podjeje. Pravijo, da morata bl'ti dve trgovini zaradi konkurence. Lepo, 'toda s čim naj si ti dve podjetji konkurirata, ko nobeno nima zadostne izbire?! Bolje bi bilo, da bi bili dve specializirani trgovini pod enim vodstvom, ki bi imeli zadostno izbiro blaga za kritje krajevnih potreb. Zeleznina, umetna gnojila, cement, klobase in druga Živila ne spadajo v en lokal.
Izredno resno vprašanje v Mirni peči je nova šola. Stara, čeprav popravljena, še zdaleč ne odgovarja najnujnejšim zahtevam današnje šole. Sanitarni inšpektor jim je rekel: »Ce ne bo izboljšanja, bomo v jeseni šolo zaprli.« Kako priti do druge šole, pa je vsaj za zdaj še odprto vprašanje.
JAVNI TOŽILEC SE JE PRIT0Ž!L
Okrožni javni tožilec v Novem mestu je vložil pritožbo na Vrhovno sodišče glede sodbe Perka in Guština, ki sta bila obsojena pred novomeškim okrožnim sodiščem zaradi vojnih zločinov. Pritožba se nanaša na Perkovo krivdo pri množičnih ubojih in na majhno kazen obeh obsojenih.
Huda prometna nesreča na Tirolskem
Skupina 44 avstrijskih izletnikov se je pred kratkim vračala iz Italije. Na Južnem Tirolskem, v smeri proti Dunaju, je šofer zaradi megle in teme zgrešil pravo cesto. Namesto proti Dunaju je zavozil na cesto proti Bozenu po dolini reke Egg. Kaj je povzročilo nesrečo, ni točno znano, verjetno pa so na avtobusu popustile zavore in vozilo je s potniki vred strmoglavilo 20 metrov globoko v strugo. Od 44 potnikov jih je 18 podleglo poškodbam, več pa je hudo ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je tudi šofer.
Indijski tehniki gredo v Sovjetsko zvezo
Indija in Sovjetska zveza sta podpisali sporazum, po katerem bo Indija poslala v SZ 70o svojih   tehnikov  m strokovnih
delavcev na izpopolnjevanje.
Pameten predlog
Vodja levega krila angleške laburistične stranke Bevan je izjavil, da bi morala Vel. Britanija odpraviti splošno vojaško obveznost, odpustiti vojake ter vse te ljudi zaposliti v kmetijstvu in industriji. Ce bi to napravile vse države na svetu, bi bil res zelo pameten ukrep, ki bi znatno vplival na dvig življenjske ravni vseh ljudi.
f&d tedna de tedna
Obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi po svojem pomeni« presega okvire jugoslovansko-sovjetskib odnosov. Ta obisk je izraz izboljšanja mednarodnih odnosov, hkrati pa velik prispevek k nadaljnjemu pozitivnemu razvoju v tej smeri — v smeri odstranjevanja posledic hladne vojne, v smeri trdnega In trajnega miru. Ta obisk je velik prispevek k vrsti pobud, sproženih v, zadnjem času tako v Evropi kakor drugod po svetu, pobud, katerih cilj je povečati zaupanje med narodi in državami na podlagi načel miroljubne aktivne koeksistence.
Nedavni obisk sovjetskih državnikov Bulganina in Hruščev* v Veliki Britaniji, nato bivanje francoskega ministrskega predsednika Guy Molleta v Moskvi, razgovori predsednikov vlad Švedske, Danske in Norveške s sovjetskimi državniki v Moskvi ter drugI obiski in potovanja — vse to potrjuje, kako so v našem času takšne oblike odnosov med državami potrebne in vsestransko koristne. V njih se namreč kaže čedalje širša težnja, da M ustvarili pogoje, kjer jih še ni, in povečali možnosti za mir.no koeksistenco in sodelovanje v mednarodnem življenju.
Prav tako pa je ta obisk zelo pomemben tudi za Jugoslovan-* sko-sovjetske odnose. Ravno pred letom dni sta sovjetska državnika Bulganin in Hruščev obiskala Jugoslavijo. Ob tej priložnosti je bila podpisana znana Beograjska deklaracija Tito-Bulganin, temelječa na načetih mirne koeksistence, medsebojnega spoštovanja, enakopravnosti in neodvisnosti. Ti odnosi «e odtlej nenehno zboljšujejo, o čemer priča vrsta gospodarskih sporazumov, razširitev znanstvenega, tehničnega in kulturnega sodelovanja ter Izmenjava številnih delegacij. Istočasno so se močno izboljšali naši odnosi z vzhodnoevropskimi deželami, kar je prav tako eden Izmed pozitivnih sadov Beograjske deklaracije.
Kaj je potem bolj razumljivo kot dejstvo, da je zdaj, po leta dni uspešnega sodelovanja prišlo do Titovega obiska v Sovjetski zvezi, do razgovorov, ki bodo prinesli nadaljnje izboljšanje odnosov, nadaljnjo okrepitev sodelovanja. Bližnji razgovori so, skratka, logično nadaljevanje prijateljskih odnosov med dvema državama, ki gradita socializem.
V zadnjem letu dni je prišlo v Sovjetski zvezi do sila poJ membnega dogodka, do XX. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze. Ta kongres, najpomembnejši kongres sovjetske KP po Leninovi smrti, je odstranil številne ovire za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov v SZ, ovire, ki so bile posledica Stalinove politike. Hkrati je ta kongres odprl velike možnosti za plodnejše sodelovanje med delavskimi, socialističnimi in naprednimi gibanji na svetu sploh, sodelovanje, ki je odločilnega pomena za okrepitev miru in za napredek socializma po svetu.
Jugoslovanski narodi pozdravljajo bližnji obisk predsednika Tita v Sovjetski zvezi, ker vidijo v tem nov korak v smeri zbliževanja med narodi, korak k utrditvi miru na svetu in k razvoju prijateljskih odnosov med deželami.
■ V Beograd je prispel generalni sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti. Imel je več razgovorov z generalnim sekretarjem CK Zveze komunistov Jugoslav:je Josipom Brozom Titom in člani Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov.
■ Septembra bo Jugoslavijo obiskal predsednik republike Indonezije Sukamo. Na obisk ga je povabil predsednik republike Tito.
■ Okrog 6000 francoskih vojakov in 1500 policajev je te dni napravilo racijo v arabskem delu Alžira. Iskali so orožje in aretirali okrog 500 ljudi.
■ K Indij: so priključili pet manjših francoskih posesti na indijskem ozemlju s ' površino 500 kv. km in s 325.000 prebi-
valci. Vprašanje portugalske po-» sesti Goe pa je še vedno odprto zaradi nepopustljivega stališča lisabonske vlade.
■ Na podlagi zakona o kmetijskih presežkih, ki ga je te dni sprejel ameriški Kongres, bo vlada farmarjem v treh letih, plačala tri milijarde dolarjev samo za to, da bodo obdelali manj zemlje! ZDA imajo zdaj na zalogi samo pšenice, koruze, bombaža in riža za devet milijard dolarjev. Teh pridelkov praktično sploh ne morejo prodati.
■ Po podatkih Mednarodne organizacije dela živi na svetu m lijarda ljudi ali 41% vsega prebivalstva od dela. Pri tem so upoštevali samo delavce od 20 dc 64 let starosti, ne pa tudi mlajših.
Kulturna družina študentskega kluba med
Belokranjci
V soboto 26. maja je Metliko obiskala kulturna družina študentskega kluba okraja Novo mesto, ki je naslednje popoldne gostovala še v Gradacu, zvečer pa v Črnomlju.
Simpatični dolenjski in belokranjski visokošolci so se poslušalcem jn gledalcem predstavili z recitacijami, moškim zborom, Igralskim kvarte-tom, folklorno skupino in šaljivimi točkali. Čeprav so nastopajoč; takoj našli
živahen stik z občinstvom, zlasti z mladino, se včasih nekateri navzoči le niso mogli otresti vtisa, da je bil ves program sestavljen na hitro rroko, brez te-meljdtejšega izbora in je včasih zdrknil pod n/vo, ki bi ga pričakovali od visokošolcev. Vsekakor pa je treba pnznati iskreno voljo študentov, da prinesejo med ljudi, iz katerih so izšli, uro aLi dve razvedrila in dobre volje. To pa jim je v polni meri
Kako gnojimo vinograde
(Predzadn-'* vlak na gornji progi vozi samo ob delavnikih, zadnji vlak samo ob nedeljah).
Toča je klestila pod Gorjanci
Izredno toplo vreme, ki je sledilo dolgi zimi, je prineslo s seboj tudi skoraj vsakoletne nevšečnosti hudih neviht, ki so «» letos pričele še prav posebno zgodaj. Vročina 24. maja ni obetala nič dobrega. In res so se popoldne zbrali Črnosivi oblaki in nastala je nevihta z dežjem jn točo. Toča je zlasti prizadela vasi v smeri Suhoi—Drašiči. Najhuje je klestila v predelu med Bušinjo vasjo in Grabrov-cem ter Malim Leščem v smeri nad Vinomerom. - Posebno Je prizadeta vinska gora Brezovica, kjer ni na .trtah ostal niti en poganjek. Tudi žito na polju (in prva detelja) jo dobesedno unr-čeno in bo treba vse njive preorati. Očividci pripovedujejo, da je bila tooa debela ko orehi, -škoda Je toliko večja, ker prizadeti posestnik! niso imeli polja in vinograde zavarovane proti toči K,
Gnoj je snov j katero izboljšujemo kakovost zemlje, to je, da nadomeščamo zemlji hranila, ki ji jih odvzemajo rastline. Najboljše gnojilo jie hlevski gnoj, s katerim gnojimo vinograd vsako četrto leto, da bogatimo zemljo z organskimi snovmi in bakterijami. Kakovost hlevskega gnoja je odvisna od raznih ciniteljev: živine ^in njene reje ter pravilnega načina spravljanja gnoja. V tem pogledu veliko grešimo, ker nam gnoj večkrat uničujejo sonce, veter jn dež. Da ohrani gnoj polno vrednost, ga moramo zakopati v zemljo ali s'lačiti na senčnem kraju in pokriti z zemljo.
Najpnik'adnejši čas za gnojenj« je jesen, in sicer po trgatvi. Jesensko gnojemie jamčii za dober uspeh, spomladansko pa samo ▼ i/redno mokrih letih.
Pri gnojenju moramo upoštevati rudi kakovost tal in lego. Težka iilovnata zemlja potrebuje več gnoja kot peščena. Lahko peščeno zemljo moramo gnojiti bolj previdno ko težko ilovico.
S hlevskim gnojem ne moremo dati trti dovoli j hranilnih snovi, zaradi tega moramo v polni meri uporabljati umetna gnojilai ka-
lijeve soli, apncni dušik, super-fosfat itd.
Izvrstno gnojilo je nitrofoskal iz tovarne dušika Ruše, ki vsebuje du&k, fosforno kisluno, kalij in apno. To gnojilo ima vse potrebne snovi, ki jih naša t na potrebuje v |*pwn sorazmerju. Nitro-foskal daje izvrstne 1 rezultate, če gnojimo pravilno.
Vinska tr*a ima globoke, v zemlji razvite korenine. Glavne korenine so v globini od 35 — 75 cm, kar pomeni, da moramo gnojili vinsko trto globoko. Po-vrhno gnojenje ni dosti prida, ker pospešujemo z njim samo rast plevela in površinskih korenin ob steblu trte.
Da tr*i pomagamo priti do hrane, kjer ima največ korenin in takrat ko hrano najbolj potrebuje, to je v času njenega bujnega razvoja, 9vetuje tov. Krulej Ernest iz Sevnice, na:j se gnoj dovaja s pomočjo železnega droga, dočnm pravim jaz, da je mogoče tudi z dolgo in ozko lopato poriniti gno) v globino kakih 45 cm." Z _ železnim drogom se napravi primerna luknja v me-erski razdalji in navzkrižni obliki, v to luknjo se natrese določena količina umetne-
ga gnojila. S prvim in drugim načinom odpade kop. Potrebno j« le, da se plevel ob pravem času požan/je in pusti, da razpade. Krujoj gnoji tako, da prvo leto porine gnoj do globine 30 cm, dru;;o leto 40 cm, tretje leto 50 cm itd.
Pri obeli načinih se uporabUja tudi kompost ali gozdni humus. Način takega preprostega in zelo učinkovitega gnojenja jamči, da dobi trta v pravem času dovolj hrane, kar je zeilo važno ne samo za trgatev istega leta, temveč rudi za prihodnje leto. Znano je, da srradi trta svoje nastavke že eno leto naprej; če ima premalo hrane, se zgodi, da zgradi samo isto-letni pfjod, nikakor pa ni v stanu zgradriti dovdlj močan zarod" za prihodnje leto, kar lahko opažamo na naših dolenjskih ostarelih nasadih.
Tak način gnojenja je za na« popolnoma nov in dekaj zanimiv, saj ga izvajata do danes samo dva vinograda: v Sevnici in Kostanjevici. /. L.
Liter vode po 160 din?
Da jo je namreč po tej ceni
prodajal zasebni gostilničar Božo Zaje iz Puščave pri Mokronogu, obstaja zelo resen sum.
Organa okrajne tržne inšpekcije sta 18. maja pregledala poslovanje navedenega gostilničarja in pri tem ugotovila več kršitev predpisov.
Božo Zaje ni v redu vodil obveznih poslovnih knjig, oziroma ni vpisoval potrebnih podatkov. V knjigi Iztržkov ni prikazal prodaje 444 litrov vina in 42 liitrov ostalih žganih pijač (liker, rum ln podobno). Na ta način je prikril najmanj 92.000 din prometa.
Z rezanjem vina po navadt dosežejo boljšo kvaliteto, pri Zajcu pa je bilo to ravno narobe.  Koprsko   črnino  z 10.5
stopnjami alkohola je mešal z domačim belim, ki ima 9.4 stopnje alkohola. Mešal je v razmerju 10 litrov belega in 2 litra črnega vina. Tako mešano vino bi moralo imeti vsaj 9.tf odstotkov alkohola, dejansko pa ga je imelo le 8.7 odstotkov. To pomeni, da ga je rezal še z nečim drugim. Praktični račun kaže, da bi mogla biti to voda v razmerju en deciHiter na liter vina. Ta vinski zvarek svetlo-rdeče barve Je Zaic prodajal po 160 din liter, koprsko črnino pa po 180 din liter ...
Upamo, da bo sodn:k za prekrške primerno zabelil pretiram pohlep po zaslužku na račun delovnih ljudi! Iz-igravanja za-koniitih predpisov je bilo že več kot dovolj.
V TEM TEDNU NABIRAMO:
Cvet šmarnice 800 din, glog* ali belega trna 240 din. mačjo tačke 450 din, arnike 400 din, bele deteljice 140 din, rdeče deteljice 90 din, ran jaka 80 din.
List: pekoče koprive 40 din, pelina 70 din, šmarnice lOOdin, ozkolistnega trpotca 80 din, gozdne jagode 100 din.
Rastlina: hribske rese 260 din, Jetičnika 100 din, njivske mačehe 140 din, kooitnika s korenino 70 din, dišeče perle (vald-majster) 120 din, krvavega mlečka 100 din, grenkuljice 60 din.
Korenine: repinca 180 din, bodeče neže 100 din, gladeža 85 din, trobentice 150 din, baldrU i «« 260 dan, srčne moči 200 din,
gladkih koreninic 120 din. mal« norice 45 din. habata 20 din. Lubje kruhke 60 din. 1
$tev. 22 (323)
»DOEEITJSKt BIST«
STRAN I '
^Nadaljevanje s 1. strani)
bo treba izboljšati in zagotoviti boljšo sistematizacijo delovnih mest, pravilno uvesti in uresničevati premiranje,    skrbeti za
koprodukcijo z ostalimi podjetji, za dvig kvalitete izdelkov in s tem za uveljavljanje na trž;šču, za čim smotrnejšo uporabo lastnih sredstev in kar največje varčevanje.
Odgovornost zadružnih organizacij za napredek kmetijstva
Letos predvideva družbeni plan okraja povečanje kmetijske proizvodnje za 2,8% v primerjavi z letom 1955 (od tega: v poljedelstvu 100,2, sadjarstvu 82, vinogradništvu 98,8 in živinoreji 105,9, skupaj kmetijstvo: 101,8 ozir. s prištetim gozdarstvom skupaj 102,8),
Nekaj večja bo proizvodnja v poljedelstvu, predvsem pa v živinoreji, medtem ko računamo z manjšim pridelkom sadja in vinogradov. V živinoreji smo v zadnjih letih dosegli precejšen napredek, ki ga bo moč stopnjevati' z nadaljnjo plemensko od-biro goveda, zatiranjem kužnih bolezni krav in z umetnim osemenjevanjem.
Kaj vse bo vplivalo na nadaljnji razvoj kmetijstva v okraju? Vsekakor obsežnejši agrotehnični ukrepi v poljedelstvu, razširitev ukrepov za izboljšanje živinoreje, povečanje in popolnejša usmeritev kreditov ter denarne pomoči v kmetijstvu, izboljšanje organizacije prodaje   kmetijskih pridelkov
do vn jakov in vinogradov, iz zveznih kreditov pa bi zgradili' v okraju 2 trsni silnici z zmogljivostjo po 50.000 cepljenk priznanih trsnih sadik. Iz občinskih investicijskih skladov, v katere se steka 55% občinskih doklad in 45% od taks na sredstva za proizvodnjo, na hibridne vinograde in mlevnino, kar bo zneslo letos približno 32 milijonov dinarjev, bodo podpiTali poleg ostalega tudi izgradnjo vaških poti, ureditev pašnikov in napajališč za živino.
Poleg tega bo porabljen okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva (Iz proračunskih sredstev) v približnem znesku 27 milijonov dinarjev za napredek živinoreje, rastlinske proizvodnje, zaščito rastlin, za sadne in trsne sadike, regrese, premije, razstave, razne tečaje, poskuse in veterinarsko službo. Proračunske dotacije bodo zagotovile tudi redno odklačilo anuitet kmetij, posestev, redno delo postaj za obnovo sadjarstva in vinogradništva na Grmu, vzdr-
pravljena In utemeljena z gospodarskim predračunom in z vsemi ostalimi potrebnim: pokazatelji. Prav zadnje čase se je pokazalo, da nam manjka v okraju elaboratov za razvoj raznih panog gospodarstva; brez teh pa v novih pogojih razvijanja gospodarstva sploh nI misliti na kakršne koli investicije.
V okrajnem proračunu je predvidenih 15 milijonov din za negospodarske investicije (predvsem za nadaljevanje začetih del na prosvetnih in komunalnih objektih), kar je seveda zelo, zelo malo in ne bo zadoščalo za najnujnejše potrebe, vendar pa OLO drugačne rešitve za zdaj ni mogel dobiti.
Okrajni investicijski sklad bo Imel 122 milijonov din, namenjenih za obveznosti, nastale zaradi prekoračenja dovoljenih investicijskih posojil, in za kreditiranje gospodarske izgradnje.
Prvič bodo leto9 imele svoje investicijske sklade tudi občine, s čimer se postavlja materialna osnova komunalnega samoupravljanja. V občinskih investicijskih skladih bo letos 68 milijonov in 780.000 din, ki bodo porabljeni za razvoj lokalnega obč. gospodarstva.
Kmetijske zadruge bodo razpolagale z lastnimi skladi v
višini 24 milijonov din, od katerih morajo pretežni del vložiti v kmetijstvo.
136 milijonov za stanovanja
Letos bodo povečana sredstva za gradnjo stanovanjskih objektov. Občinski skladi za stanovanja bodo imeli letos 136 milijonov in 800.000 din, s čimer bodo občine lahko nadaljevale prepotrebno graditev' stanov, hiš.
S tem bodo investicije preko namenskih skladov usmerjene letos na tista področja, ki so odločilna za naš nadaljnji gospodarski razvoj. Tako bodo kmetijski, cestni, gozdni, gasilski, investicijski in stanovanjski skladi usmerjali denar za take investicije, ki so v skladu z načeli naše nove gospodarske politike.
OSTALI SKLADI:
Poleg gornjih bodo leto« zbrana znatna sredstva tudi v ostalih namenskih skladih, izmed katerih bo:
v cestnem skladu 35,067.000 din, v kmetijskem sk!adu 28,756.000 din, v gasilskem skladu 8,400.000 din, v gozdnem skladu 256.557.000 d:n in v vodnem skladu 1.280.000 din, kar predstavlja skurono vsoto 339 milijonov  In  60.000 dinarjev.
Da prebivalci topliške doline cenijo svo.l praznik. Je pokazala velika udeležba v Dolenjskih Toplicah 24, maja. Zbralo se Je nad tisoč ljudi, ki so prisostvovali slavnostnemu delu praznika. Kot prejšnja leta, jo tuđ! letos v sprevodu (prikaza!] organizacijsko in gospodarsko dejavnost. Mimo tribune, na kateri so bili predstavniki ljudske oblasti in organizacij, so šle za novomeško godbo skupine rezervnih oficirjev na konjih, obvezniki predvojalke vzgoje, člani strelske družine, lovci, člani Partizana, cicibani, kegljači ln drugi, prikazali pa so tuđ! izkoriščanje lesa, strojno opremo kmetijske zadruge ln gostinstvo.
O pomenu praznika Je govori! ljudski poslanec Viktor Zupaačlc, predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Markovič pa je prikazal gospodarsko stanje v občini. Novoustanovljeni' občinski odred predvo.iaške vzgoje je prejel zastavo. Sledila je pomembna slavno.st domačega gasilskega društva ob njegovi 75.letnici. Razvili so svoj iprapor. Botroval je ljudski poslanec Viktor Zupančič. Bogat kulturni spored, ki so ga izvajali na prostem in v katerem so sodelovali pionirski pevski zbor iz Dolenjskih Toplic, člani Partizana, pionirji osnovne šole iz Sušic in drugi, je izpopolnil  lepo  dopoldansko prireditev.
Nadvse lepo je bila pripravljena razstava o gospodarski dejavnosti v dolini. Na njej so prikazali gozdarstvo, kmetijstvo, lovstvo, šolstvo, zgodovino iz NOB, prijetno je joresenetllo z bogato Izbiro svojih izdelkov čevljarsko podjetje »BOR«, pa tudi privatni obrtnik! so se odrezali. Razstavo, ki je bila odprta štiri dni, al. je ogledalo zelo veliko število ljudi. Zlasti lovska je bila vedno polna obiskovalcev. Pestra izbira vseh vrst kvalitetnih čevljev za vsak okus bi prijetno presenetila tUdI potrošnika v mestu. Prebivalci to pliške doline so praznovali res lepo.
in povečanje količin industrij- zevanje postaje za umetno osemenjevanje in konjačij ter za redno šolanje učencev in učenk na kmetijskih in gospodinjskih šolah.
Ob vsem je razumljivo, da je pomen kmetijskih zadrug kot organizacije vseh kmetov iz leta v leto večji. KZ so prevzele
skih proizvodov za investicijske potrebe in mehanizacijo na vasi, predvsem pa nadaljnja krepitev zadružnih organizacij, socialističnih kmetijskih posestev in razvijanje socialističnih odnosov na vasi.
Fri vsem tem obsežnem delu bodo morale kmetijske zadruge znatno izboljšati vsestranskost svojega dela, zlasti pa pospeševalnih odsekov. Lani smo porabili v okraju 450 vagonov raznih umetnih gnojil oz. 105 kg na hektar obdelovalne površine. Letos bodo nadaljevale zadruge s številnimi gnojilnimi poskusi, za večjo zamenjavo semen pa bodo socialistična posestva v okraju pridelala na 63 ha 112 t odbranih sort pšenice, ječmena, ovsa in koruze, v zdravih krompirjevih področjih pa 2000 ton semenskega krompirja. Mehanizacija v kmetijstvu se bo povečala za 12% v primerjavi z lanskim letom. S sredstvi iz občanskih in zadružnih investicijskih skladov bo treba meliorirati in urejevati skupne vaške pašnike za mlado in plemensko živino ter arondirati čimveč zemljišč.
Uporaba skladov in taks
Finančna sredstva za razvoj kmetijske proizvodnje se bodo letos povečala v investicijskih skladih, skladih za pospeševanje kmetijstva in v skladih kmetijskih zadrug. Okrajni investicijski skladi za kmetijstvo, v katerega se steka 15% davka na dohodek iz kmetijstva in zemljarina, bo uporabljen za nadaljnjo izgradnjo potrebnih objektov pri KZ in na socialističnih kmetijskih posestvih. Iz teh sredstev bodo dani tudi krediti za nadaljnjo obnovo sa-
Dohodki in izdatki okraja
Letos bo OLO razpolagal s skupnimi sredstvi za finansi-ranje proračunskih izdatkov v višini 410 milijonov in 385.000 dinarjev. V proračun bodo šli tile dohodki: dohodki {z gospo«
zerva pa 8 milijonov dinarjev. Od tega bodo  dobili občin-
Ijudski   odbori   nasiednje  javljen odlok o taksah na po-
Pročelje nove livarne BELT v Črnomlju, kjer bo delovni kolektiv letos podvojil proizvodnjo sive litine
celoten odkup kmetijskih pridelkov, živine In živalskih proizvodov, kar jim nalaga nove dolžnosti za utrjevanje trga, zniževanja razlik med odkupnimi in prodajnimi cenami ter splošne ustalitve cen. — Letos upeljane takse niso noben »napad na kmeta«, kakor to skušajo prikazovati posamezniki, temveč gospodarski ukrep za pravilnejšo obdavčitev kmečkih gospodarstev in njihovih proizvodnih sredstev. Takse se stekajo delno v okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva .in v občinske investicijske sklade, v celoti pa se vsa tako zbrana sredstva vračajo v kmetijstvo za njegov načrtni napredek.
Razvoj ostalih gospodarskih panog
Gozdarstvo nadaljuje letos z uresničevanjem že v prejšnjih letih postavljenih nalog: postopoma bomo še vnaprej zmanjševali sečnjo lesa in vskla-jevali potrošnjo lesa s proizvodnjo; posek in promet lesa bo !adziran, cene lesa pa se morajo ustaliti. Pospeševali bomo gojitev gozdov, izgradnjo in zlasti popravilo gozdnih cest in poti.
Gradbeništvo: V okraju sta ostali dve gradbeni podjetji — SGP Pionir v Novem mestu in Belokranjsko gradbeno podjetje v Črnomlju. Ze lani je padla celokupna gradbena dejavnost podjetij v okraju na 82%, letos pa bi znašala le 36% dejavnosti iz leta 1954. Na tako občuten padec vpliva zlasti dejstvo, da je Pionir gradil v letih 1954—1955 kar 54% del izven okraja in da so ta dela v glavnem zaključena. Predvidenih je manj Investicij kakor v prejšnjih letih zaradi splošnega zmanjšanja takih del v vsej državi. Na drugi strani bo to omogočilo boljše izkoriščanje in večje združevanje gradbene mehanizacije, kakor tudi prehod na normalen, dobro preračunan način gradenj.
V prometu je predviden padec skupne proizvodnje za 12% (Podjetje za vzdrževanje prog bo vgrajevalo le star, že iz-ralbljen material), navzlic temu pa se bosta družbeni proizvod ;n narodn dohodek P°* večala za 3 oz. 4%.
Trgovina predvideva letos v obratovanju na debelo malenkosten padec na 99,6% lanske
dejavnosti, v trgovini na drobno pa porast za 1,3%. Važno bo, da bodo trgovine kmetij, zadrug čimprej v celoti zajele odkup kmetijskih pridelkov. Veliko jim bodo lahko pomagale predvidene Poslovne zveze, posebno skrb pa bo treba posvetiti nadaljnji vzgoji trg. kadrov.
Gostinstvo ln  turizem bosta
imela letos predvidoma promet, enak lanskemu. Gostinstvu še ni uspelo, da bi domači turisti preživeli letne dopuste v naš'h turističnih krajih, čeprav imajo n. pr. planinske koče in domovi na Gorjancih, na Mirni gori, Debencu in na Polomu dovolj lepih prostorov.
Obrt je zadnja leta naraščala v storitvah in uslugah takole: državni sektor 1954 — 100, 1955 — 129 in 1956 — 129; zadružni sektor: 1954 — 100. 1955 - 264 in plan za 1956 - 260; privatni sektor: 1954 — 100, 1955 — 200 in plan za 1956 — 208, oz. skupno vsa obrt v okraju: leta 1954 — 100. 1955 — 155 in plan za leto 1956 — 156. Obč. ljud. odbori bodo letos dobili iz dobička obrtnih podjetij (ki so oproščena zveznega davka) prbl. 12 milijonov din za svoje Investicijske sklade, lahko pa bodo okrepili razvoj obrti tudi I.z okr. kreditnega sklada. Podpirati bo treba razvoj take obrti, ki nabavlja surovine tz lokalnh virov ln ki neoosredno dviga raven prebivalstva. Skupno povečanje družb, proizvoda je letos planirano v obrti okraja za 10 odstotkov.
darstva 127,150.000 din, dohodki od prebivalstva 143,645.000 din, dohodki uradov in ustanov 1,750.000 din, ostali dohodki 3,840.000 din in dotacija LRS za uravnovešenje proračuna 134,000.000 din.
Izdatkov po proračunu pa bo
letos: dotacije gospodarstvu 7,997.000 din, negospodarske investicije 15,780.000 din, za pro-sveto in kulturo 63,999.000 din, za socialno skrbstvo 4,043.000 din, za zdravstveno zaščito 14,175.000 din, za državno upravo 162,036.000 din, za komunalno dejavnost —, za dotacije:, občinskim ljudskim odborom 65,545.000 din, finančno samostojnim zavodom 20,195.000 din, dnužbenim organizacijam 20 milijonov 115.000 dn in cestnemu skladu 12,047.000 din. Obveze in jamstva znašajo 16,453.000 din, proračunska re-
ski
dotacije: Črnomelj 18,079.000 din, Kostanjevica — Podbočje 4,020.000 din, Metlika 14,828.000 din, Mokronog 2,987.000 din, Semič 6,459.000 din, Straža — Toplice 5,425.000 din in Žužemberk 13,747.000 din.
O letošnjem gospodarskem napredku v okraju prepričljivo govore tudi podatki o skupnem družbenem proizvodu vseh panog, k; bo znašal 6 miiija-rd, 261 milijonov in 49 tisoč dinarjev. Od tega bo porabljenih 963,774.000 din za amortizacijo, narodni dohodek okraja pa bo znašal 5 milijard 297,275.000 din. od katerega odpade na sklad za plače (vseh panog, vključno zasebno kmetijstvo) 2 milijardi 879.237.000 din, presežek dela pa znaša potemtakem 2 milijardi in 418 milijonov 38.000 din.
Družbeni plan je sprejet. S
tem pa se začenja borba za njegovo uresničitev, v katero bo treba vložiti mnogo naporov, dela in odgovornosti vseh dolenjskih delavcev, kmetov in vseh ostalih delovnih ljudi, katerih blagostanje in dv'g življenjske ravni sta v celoti odvisna od izvršitve zdaj zastavljenih nalog.
Naj omenimo še, da je o-krajni Zavod za plan tokrat izdelal osnutke predloga družbenega plana in proračuna OLO z vso potrebno dokumentacijo ln obrazložitvami zelo pregledno in precizno ter izdal celotno gradivo v 4 šaolrogra-f i ranih zvezkih In v 200 Izvodih. Ker je zbral tud' pregledne podatke za pretekla leta, bodo gradivo lahko s pridom uporabljali vsi, ki se zanimajo za razvoj gospodarstva in uprave v okraju. Tg.
Republiški odlok o taksah na mline in samorodnice
V Uradnem listu LRS od dne 12. maja, številka 14-56, je ob-
ADMIRAL FRANJO VlĆfcR
točne in rečne mline ter na hibridno trto.
Taksa na potočne dn rečne mline znaša 500 oziroma 1000 din od vsakega para kamnov. Takso v znesku 500 din od para kamnov plačajo mlini ob vodotokih z nestalno množino vode, ki obratujejo periodično. Takso v znesku 1000 din od para kamnov plačujejo potočni in rečni mlini, ki stalno obratujejo.
Taksa na hibridno trto znaša v nevinorodnih področjih 3 din, v vinorodnih pa 4 din od trte. Okrajni ljudski odbor določi, katera področja se štejejo za vinorodna in katera za nevino-rodna. Določila tega odloka so v veljavj od 1. januarja 1956.
V torek 22. maja je umrl upokojeni admiral jugoslovanske mornarice Franjo Vučer.
Kot upokojenec je živel na svojem posestvu v Drči pri Šentjerneju. Pokojni tovariš Vučer, ki je bil v času svojega službovanja odlikovan z raznimi visokimi odlikovanji, med njimi tudi s francoskim Legion d'honneur, se je ob začetku narodnoosvobodilne vojne takoj pridružil Osvobod'lni fronti. Njegov dom v Drči, skrit med vinogradi ob vzi .2-ju zelenih Gorjancev, je bil vedno odprt vsem partizanom, med katerimi so bili tudi njegov zet, hčerka in šestnajstletni vnuk. V zapiskih nekega padlega partizana je zapisano: »Drča — dobra partizanska postojanka« — in zares je bi-
la. Partizani so se radi zatekali v gostoljubni Vučerjev dom, kjer so vsekdar našli toplo zavetje, prijazno in tova-riško ' postrežbo, izkušeni admiral pa jim je rad pomagal tudi s svojim vojaškim znanjem. Vsa njegova družina je bila zvesto na strani narodnoosvobodilne vojske. Delovanje pokojnega admirala Vučerja je omenjeno tudi v knjigi dr. Edgarja Leopolda. »Kartuzija Pleterje in partizani«.
Splošno znani in spoštovani admiral Vnčer je dočakal SI let. Pokopan je bil z vojaškimi častmi ob ogromni udeležbi ljudstva, ki se je poslovilo od njega z govori, s petjem in z godbo ter pokrilo njegov grob s prekrasnimi venci.
V.
Prav do Doma na Polomu pripelje avtobus Izletnike, ki si želijo ogledati lepote Gorjancev ln njihove skrite Čare. Obiščite Dom na Polomu, ki ga dobro oskrbuje podružnica PD iz Kostanjevice na Krki. V domu so 4 sobe z 12 posteljami, cena celodnevne oskrbe 400 din, samo prenočišča pa 120 din.
Polom, Poganja jama, Ječmenišče...
ienarir?-?i^3e,nt^KPOi*0;dIla      Izletniška postojanka na Polomu vabi     tudi nabiramo, au vsej tej oko-
lepa misel, da je treba delav- r        ' lici nismo kos«. Pa je vzd:h-
cem v gorjanskih gozdovih po- v obs&zne gozdove in posejani boginjo Živo, kamor so se zate-        »ce bl bilo to pri nas...«
družbi svojih prijatelj&v in to varišev, dom, ki bo postal središče družabnosti in povezal delavce v gori v družino, da se gozdni delavec ne bo počutil osamljenega in zapuščenega. Stvar nI bila do kraja premiš
s senožetmi in košenicaml, iz- kali, da so Po starem običaju med katerih so nekatere pravi obhajali svoje praznike v ob-biseri idilične lepote. jemu nepotvorjene narave. Pre-Med dosedanjimi obiskovalci den prideš na cilj, hod.š po seje precej tujih imen, angleških nožetih ln gajih, ki so prava in nemških. Naj bo to pove- zbirka vseh vrst grmov in dre-dano za tiste, ki šele po obisku ves,    ki  jih  premore domača
Glavne investicije — v namenske
Lani je bil skupni obseg Investicij v okraju za 790 mir-Jonov din nižjj kakor v letu 1954, letos pa bo v skladu z *nir«*-uem  Investicij   v okviru
celotne države ta obseg še manjši. To seveda ne pomeni, da je konec vseh Investic jskih del; bo morala biti poslej vsaka investicija vsestransko pri-
Ob vsakem zavoju poti se ti odpre nov pogled. Globoki udor Globočica, kjer leži še pozno v maiju debel sneg, nad njo iz-visek istega imena, kjer preže-neš tri koze, kopajoče se v plitvi lužici. ZastrmiŠ v začarano dolinico pri Ko-željkl, kjer tj sega
ljena. Morda Je dom nekaj časa  tujcfrv  zaCenoajo  ceniti  lepote zemlja. Osnova vsega pa je bu
res ustrezal tem zahtevam, kopa naše rodn6 zemije, kakor da ča- kovje, čigar listje ti šušti pod trava do pasu, skoznjo vodi 0z-so se delovišča in sečišča premaknila za cele kilometre preko grap, tokov m goščav, je postala delavcem pot do Poloma predolga in prenaporna, trdno zidam dom pa tudi ni mogel za njimi.
Tako je prostorno, krepko
kajo vedno šele tuje kolavda- nogami, ko hodiš po mehki rja- k* 8"» trava pa se blešči v ti-cije. Pretežni del obiskovalcev vi preprogi. Za botanika je to sočih biserih, vse je pregrnjeno tvorijo seveda domačini in ne- pravi  raj.   Neki  utilitaristično z nežno tančico meglice, ki se katera imena se ponavljajo če- nadahnjeni tujec je strmel, ko- neopazno dviga s tal, Ko obču-šče, kar pomeni, da so si ti lepi  lika  množina  zdravilnih zelišč duJeš *o krasoto, te doide do-kraji že pridobili mnogo vnetih  tu poganja in propada brez ko- ma^in. Po pozdravu ga pobaraš: občudovalcev in ljubiteljev.        risti,   zelišč,   ki jih industrija     »Kam,  rojak?«  »Na Laško.« Kdo naj pozabi kdaj prelepi zdravil bogato plačuje. »Kaj jih Malo začuden pogledaš, pa se zidano poslopje dozorelo, da po- izlet d0 Poganje Jame, kjer so ne poznate,« nas je zavzet spra- spomniš, da tu pri tej besedi stane Mefcniška postojanka ko- naši dedje še dolgo potem, ko seval. »Poznamo, poznamo, dragi  izpuščarjo prvo črko In da misij stanjeviškega turističnega dru- so jih tujci pokorili z mečem ln tujec: kristanec, volčja črešnja, mož:   »Na Vlaško«.  Dokler se
s križem,  skrivaj  Častili  lepo  volčin... vs- poznamo ln jih  vzpenjaš, imaš dovolj snovi, da
premišljaš našo notranjo kolonizacijo iz davnih dni, kajti tu je le še nekoliko korakov do meje sosedne republike. Na njena tla pa stopiš, ko dospeš do vrha, odkoder se ti odpre razgled na globoko dolino. Ob njenem robu teče potoček, ki mu pravijo Laška Studena in čigar ime priča, da so domačini spoznali, da je to izvir Kostanje-viške Studene, davno prej, preden so učeni ljudje z anilin-skimi barvami nesporno dognali to zvezo.
Dolinica ob Poganjl jami je na gosto posuta z mravljišči, novimi, starimi »n prastarimi Vsak kupček je nekak nasad materine dušice, brusnice in arnike. Tujec je zopet ■•rdihtlift
Pred Poganjo jamo, malo znano krasoto naših Gorjancev        »Ah arnica montana!« in si na-
Stva. Ta razvoj naj bo pred očrnj vsakemu obiskovalcu, ki se bo čudil, da dom nima razgleda ne na goro ne v dolino, In ki bl se morda zavzet spraševal, kje se je našel človek, da je postavil dom ravno na to neprimerno točko. Te napake seveda ni moglo odpraviti društvo, ki je prevzelo dom v svojo oskrbo. Pač pa je poskrbelo, da je poslopje sedaj lepo urejeno, da je oskrba brezhibna tako glede kuhinje in prenočišča, s čimer ]e dom dobil značaj udobne Izletniške postojanke, predvsem pa pomen kot izhodišče za prelepe izlete v bližnji gorski svet.
Seveda: veleturiat tu ne bo prišel na svoj račun, vratolomnih plezalnih partij tu ni, Gorjanci »o krotki, zasanjani, odeitl
trgal šopek. Ni lepšega kraja za celodnevno počivan.ie. Tu je voda, ki je v Gorjancih sicer redka. Kar trije drugi izvirki so še poleg Laške Studene. Preko grebena ?o izvirki v Stinči-čki, Globočico sem pa že omenil. Od tod dalje do Pendirjev-ke in Gospodične baje ni več izvirkov.-Za celodnevni izlet je tu postaja, kjer se kuha in peče. kar je kdo prinesel s seboj. Tu se vedno mude in kuhajo tisti, ki jim je doUnica po prvem obisku ositaia nepozabna.
Jama sicer ni velika, v teku časa se je močno zasula, vanjo ponikne potoček in v njej ima zagrebška univerza stalno lovišče za Človeške ribice, zanimivo značilnotsit naiših kraških podzemskih voda. Na obeh straneh dolinice šumi go^d, proti jugu pa je iztrebljen in se vse do .Tečmenišča širijo krasne se-nožeti.
Ječmenišče! V času turških ropansfajlh pohodov se je tja zateklo ljudstvo, preoralo vso reber in sejalo ječmen. Drugo žito ni dozorelo. Bila je tu celo graščina in iz hrvatske zgodovine nam je poznana fevdalna drama Jelisave z Ječme-nišča, lastnice gradu, o karterem danes skoro da ni sledu. Najvišji grič še spominja na grad, saj se še danes imenuje Kula. Delo ljudstva je pustilo trajnejše sledove: razločno se poznajo razori odsežnlh, davno zapuščenih njiv. Obdelovalci so se odselili, ko so ponehali turški pohodi.
V dolini pod JeČmeniščem in pri izvirkih v Stinčifk-; presenečajo izletnika mesta, razrita 1n povaljana, da ne ve, kam bi pripisal to opustošenje, dokler se ne spomni, da je tu domovina divjih prašičev. Vode in žira imajo dovolj, gotovo prihajajo sem vsako noč cela krdela od blizu in daleč, kajti želod in žir že jata in ravno tu je v iz-obilrju vode in močvirja, da so po mili volji vdajajo prašičjemu ugodju. Kdor ima lovsko žilico in strast, naj pride sem. Kaij bi se gnal za zajčki in pobijal lepa ptičke jerebičke! Junaškega lovca čaka tu strel, ki se izplača, in plen, o katerem bo lahko pripovedoval vso zimo. Pa še dobrotnik ljudstva bo, kajti kruleča živad se je močno zaredila ir. kmetovalec rad vidi junaške strelske družine, ki dobro zadevajo.
Kako bj v kratek članek stlačil vse prevlačnosti naših prelepih Gorjancev! To je le en izlet iz planinskega doma na Polomu, iz lepega izhodišča, k! ga je vzorno uredila kostanjeviška podružnica Turističnega društva. Izletnih varianc je P? še mnogo. Kdor spoznava đ©nl0Vin«J *o vzljubi. Podrobno speznavanie rodne zemlje je šola pravega domoljuba, A. Ž,
^72928
ID0CBJTJSK1 CtSTl '
6t*v, 22 (MoJ
^^ntl^m^l'     mladina praznuje, Mv^lLLjv>±lLwj ■ se veseli in prepeva..;
Naša mladina i« letos zelo razgibana. Poleg šolskih obveznosti in prekomernega domačega dela še vedno najde čas Zo športno Ln kulturno udejstvo-vanje.
V prvih lepih sončunih dneh 0.0 Šentjernejski Šolarji proslavili Prazniik pomladi. Na dirkališču *o Imeli lep spored z deklama-
cijami, telovadnimi in pevskimi
Srečko Kosovel:
Predsmrtnica
točkami. Nastopili so tudi cicibani iz otroškega vrtca. Veselo je mladež zapela in zaigrala okoli Zelenega Jurija, ki je v beli belokranjski noši, ves v zelenju in cvetju, prišel izgozdic-a Kros, ki so ga izvedli gimnazijci, je prisrčno zaključil pomladno svečanost.
Jurček v lutkovnem gledališču, ki je pred novim letom kir desetkrat nastopil kot kurir, je štiri mesece počival, sedaj pa zopet vabi in zabava mladino. Pionirji prvega i.n drugega razreda iz Kostanjevice so koraji-no pripešačili 7 km dolgo pot. Pred Šentjernejem so glasno zavriš kal i od veselja, da so prispeli na cilj ln pa, da bl jih slišal Jurček. Živahno so sledili dejanju in zadovoljni odhajali. Prijavljen je obisk sosednjih šol, domači pioniri pa prosijo za ponovitev, pa tudi med odiraslimi je mnogo kaniimanja za lutkovno umetnost.
V nedeljo 20. maja smo sprejeli na trgu Titovo štafeto. Mla-
dinci in pionirji so kljub nalivu ponosno Ln z veseljem nosili šta-fetno palico. V spomin so pra-jeli štafetne značke. Tekače j« pozdravil Ludvik Simonič, zaigrala je godba, šolska mladina pa je z deklamacijo in pesmijo poslala svoje čestitke in pozdrave ljubljenemu maršalu za rojstni dan.
Sledil je občinski pionirski pevski festival. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Lilo je kot 'z škafa.. Šolska mladina, ki je na vozovih im kolesih, največ pa peš prihitela iz Orehovice, Skoc_ jana, Bele cerkve. Dobrave, Za_ meškega, Cadrež, Drče in naših okoliških vasi, se je zatekla v šolo, kjer so ji v mlečni kuhi. nji nudili toplo mleko. Mladi junaki, ki se niso ustrašili slabega vremena, so bili prav dobre volje. Festival ni bil na prostem, kot je bilo predvideno, ampak v dvorani, ki je bila nabito polna otrok in odraslih. Po himni in uvodnem govoru tov. Gabriča je v   imenu   občine pozdravil
mladino tov. Lončarič. Pet mladinskih zborov: iz Orehovlce, Drče, Bele cerkve, Skocjana ln Sentje.meja je nastopilo z dobro izbranim in naštudiranim lastnim programom, za zaključek pa so zapeli še zdruient mladinski pevski zbori tri lepe pesmi. Mladi pevci so zelo dobro peli ,in želi obilo priznanja.
Ob zaključku šolskega leta pripravlja šola v Šentjerneju razstavo risb in ročnih del, ki bo 3. junija. V nedeljo 10. junija bo javna akademija, 17. junija pa igra »Desetnica«. Ves izkupiček je mladina namenila gradnji nove šole. Pionirji osnovne šola pa so »pogruntali« nekaj posebnega: izdelujejo krtače, vrvi, punčke in razne druge igrače, ki jih bodo na akademiji prav" poceni ponudili v prodajo, da bl tako tudi oni po svojih skromnih močeh vsaj nekal prispevali za gradnjo tako potrebne in 'za-željeno nove šole v Šentjerneju.
V.
VLADO LAMUT:   P A K I S K L
STREHE (z razstave v Umetniški zadrugi ki bo odprta še nekaj dni)
v Ljubljani,
Podmladek RK no novomeški gimnaziji
Živahnost na žužemberškem odru
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom
legel.
Ogenj me v prsih bo žgal in me ne bo mogel izžgatl, neutrujen jaz bi rad spal takrat in ne bom mogel spati. •
Pred 30. leti, 27, maja 1926, so položili v Toma j u sredi borov in gmajn v grob kraškega poeta Srečka Kosovela. Njegova pesem pa še vedno živi med nami in bo ohranila trajno vrednost.
V začetku dramatske sezone je bilo na tukajšnjem odru uprizorjenih nekaj krajših del. Dekleta Iz kmetij sko-gospodinj-skega tečaja so igrale »Snuba-ča«. Čeprav so nekatere prvič nastopile, so bili gledalci zadovoljni.
Za Prešernov dan je dramatska skupina nastopila z dramatizirano novelo hrvatskega pisatelja A. Šenoe »Nagelj s pesnikovega groba«. Proslava je bila letos po vsebini nekoliko nenavadna, ljudje pa so kljub temu dvorano napolnili in so bili z uprizoritvijo zadovoljni. Za mednarodni praznik žena so naši Igralci nastopili s Klopči-čevo enodejanko »Mati«. Proslava je s pevskimi točkami in recitacijami  prav  lepo uspela.
V režiji tov. Kodreta je dramatska skupina za 1. maj za-
„Zdaj smo pionirji...
i i
Prisrčno slovesnost so priredili pionirji odreda »29. november« novomeške osnovne šole v petek, 25. maja, na rojstni dan maršala Tita. Ob desetih dopoldne so se vsi zbrali v lepo okrašeni dvorani Doma ljudske prosvete s svojimi tovarišicami, prišlo pa je tudi nekaj staršev in ostalih prosvetnih delavcev. Najprej so zapeli himno, nato pa več lepih pesmic. Sledil je govor o tovarišu Titu ob njegovem 64. rojstnem dnevu, nato pa več lepih recitacij, plesov, prizorček Cicibana in čebelice in zborni recitaciji. Nato so se pod pionirsko zastavo na odru zbrali vsi prvošolčkl, dosedanji cicibani, načelnica odreda Cica Vale pa jim je spregovorila o pomenu pionirske organizacije. Za njo so ponavljali
besedilo zaobljube, načelniki štirih razredov pa so sprejeli pionirske izkaznice in značke. Kar pogumno so za tem recitirali še novosprejeti pionirji, nato Pa so prebrali pozdravno pismo maršalu Titu.
Zbranim pionirjem je čestital k njihovemu prazniku tovariš Leon Perhavec, član občinskega odbora Socialistične zveze, s petjem pionirske himne pa je bila lepa slovesnost zaključena. Društvo prijateljev mladine tudi tokrat ni pozabilo mladine. Povabilo je sprejete pionirje na okusno sladko malico v mestno kavarno. 120 cicibanov se je s tem vključilo v pionirski odred. 25. maja so sprejemali nove člane tudi drugi pionirski odredi v okraju.
Igrala Knittlovo dramo v štirih dejanjih »Via mala«. Ljudje so tudi to pot kljub izredno slabemu vremenu napolnili dvorano in spremljali dogodke na odru. V glavnih vlogah so nastopili: Slavko Vute kot preiskovalni sodnik A. Richenau-ški, Karmela Mlakarjeva kot njegova žena Svlveli, Marjana Podgoršek v vlogi Lavrečeve matere, mlajšo žagarjevo hčer Hano je podala Milka Šalamo-nova, njenega brata, mladega Niklausa — Marjan Smrke, sodnikovo mater — Minka Debe-ljakova, predsednika sodišča Srečko Kodre, v stranskih vlogah pa sta nastopila še Slavka
Za večje plače in krajši delovni čas
Resolucija Kanadskega delavskega kongresa, ki so jo sprejeli na nedavnem posvetovanju v Toronto ob združitvi več delavskih organizacij, poudarja, da se mora Kongres boriti za višje prejemke delovnih ljudi in skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko. To pomeni, da bi bil delovni čas po šest ur dnevno in samo pet dni v tednu.
Resolucija pri tem poudarja, da bo avtomatizacija znižala IteVilć zaposlenih, ljudi pa ne smejo odpuščati. Ze sedaj računajo, da bo uvedba avtomatizacije v ameriški avtomobilski industriji znižala število zaposlenih za 80 odstotkov. Tako znižanje bo doseženo v desetih letih.
Resolucija navedenega kongresa je zanimiva še po drugih zaključkih. Tako zavzema svoje stališče do naseljevanja tuJcev v Kanadi, ki naj bo načrtno. Zavzema se za
Gliha in Jože Nose. Delo so naštudirali v kratkem času, zato je bila uprizoritev na nekaterih mestih nekoliko neizgla-jena. Igralci pa so se poglobili v svoje vloge in doživeto zaigrali. Težave so zaradi majhnega in slabo opremljenega odra. In s kulisami. Iznajdljivi tovariš Kodre je s pomočjo dveh prizadevnih igralcev-mla-dincev izdelal nove kulise za sobo in prenovil že obrabljeno kmečko sobo. Gledalci so bili zelo zadovoljni in bi želeli ponovitve.
Preteklo nedeljo so z »Vlo Malo« gostovali na dvorskem odru, kjer je zanimanje za igre večje kot v Žužemberku. V zadnjem času Zužemberčani raje hedijo na predstave, kar se je pokazalo pri nastopu pionirjev s pravljično igro »Pepelka«. Ljudje so za nastop in trud pionirjev letos pokazali več zanimanja in tako dali priznanje mladim igralcem.
V nedeljo bo imela v Žužemberku koncert godba na pihala iz Trebnjega.
MK
Podmladek RK na novomeški gimnaziji jma za seboj že celo desetletje. Organiziral ga je Jeta 194G prof. Kranjec in do danes je v odboru PRK gimnazije delovalo že 300 podmladkarjev, okrog 6000 pa smo jih vzgojili v zavedne člane Rdečega križa. Sodelo. vali smo že na petih mednarodnih razstavah. Letos smo poslali risbe podmladkarjev na razstavo v London in Prago. Ta akcija nam je lepo uspela s pomočjo prof. Lamuta, ki nam je pomagal izbirati dela. Druga oblika sodelovanja je mednarodna pomoč, ki jo dobimo od mednarodne or. ganizacije RK. Dobiti smo nekaj obleke in masla za revnejše dijake.
Naši podmladkarji so v desetih letih zbrali 43.260 din za ponesre-
čence in žrtve elementarnih nezgod in poleg tega opravili veliko drobnega dela. Tako z lastnimi sredstvi vzdržujemo omarico za prvo pc-moč, za katero smo porabili že okrog 18.000 din. Letos smo ustanovili nekakšno knjižnico brošur in vesitnikov RK, ki smo jih oštevilčili in razdelili med podmladkarje. Kaže, da se bedo dijaške vrste podmladkarjev še pomnožile, ker gredo brošure Iz rok v roke in je zanje veliko zanimanja. Pri tem delu so nam v pomoč tiudi razna zdravstvena predavanja.
Za uspešno delovanje celotne organizacije je važna razredna organizacija, ki smo jo letos nekoliko spremenili. Doslej smo imeli v vsakem razredu po 4 funkcionarje:  predsednika, tajni-
Zborovanje čebelarjev v Žužemberku
13. maja 1956 popoldne se je Temeljito so se pogovorili tudi zbralo 23 čebelarjev iz KZ 2u- o vzreji dobrih ma*ic. Da bodo •/.emiberk, Dvor in Dobrnič pri vzgojili dobre družine, bodo čebelarju tovarišu Antonu BU*> vzredili matice iz najiboljsih dru-nku v Zumemberku, Pogovorili žin, prav tako bodo pazili, da so se o delu čebelarskih odsekov bodo imeli trote iz na^boHših papri KZ ter sklenili, da bodo če- njev. Nekaj dobrih čebelarjev pa balorstvo pospeševali tako, kot ostaile kmetijske panoge. S pomočjo zadruge bodo organiziraj! opazovalno postajo, izdelali nekaj strojev za izdelavo satov, na-
OBVESTILO 0 okrajnem pionirskem pevskem festivalu, k\ |e bil v nedeljo, 27. maja v No vem mestu, bomo
razširitev mednarodne trgovine in   tehničnih OVJr pOtuČaii Dri
zlasti za povečanje blagovne za- r r
menjave s Sovjetsko zvezo in dr-   hndni! teden žavami ljudske demokracije, kri- " ,MU"
tizira vlado, ker ne postavi diplomatskih odnošajev z LR Kitajsko, obsoja rasizem v Južni Ameriki ter sodelovanje s Francovim režimom v Španiji. Zahteva večjo pomoč gospodarsko nerazvitim deželam, ki naj znaša letno 100 milijonov dolarjev, ter priporoča prodajo orožja tudi Izraelu.
namerava vzgajati dobre mabce za izvoz.
Upamo, da bo po treh »suhih« letih le prišla dobra medena letina in da bodo mogli čebelarji — bavili za predel Suhe krajine ne- zadružniki vse svoje načrte uspeš-kaj medonosnega drevja in seme- no izvesti.
na medonosnih raistlin. Za zamiranje kužnih bolezni pa se bodo povezali z veterinarjem v nekaj članske odbore za izvajanje preventivnih ukrepov glede zdravstvene zaščite čebel. Za dosedanje razumevanje :n pomoč upravnih odborov bodo po svojih zadrugah Zaradi prodajali i vse presežke medu in to 10 dinarjev pri kilogramu ceneje ko drugim odjemalcem. Vsi čebelarji, posebno pa m/laijši, ki si želijo pridobiti znanje iz čebelarstva, pa se bodo udeležili čebelarskih tečajev, ki jih bo organizirala OZZ Novo mesto.
Stane Češtorek
ka, blagajnika ln higenika; ker pa Je razredov 20, nismo mogli kontrolirati delo vseh ln je bilo zelo težko voditi evidenco o delu posameznih funkcionarjev, posebno tistih, ki so rjIn malomarni. Izgovarjali so se drug na drugega, in marsikje ni nihče delal. Izvo„ lili smo v vsakem razred« 1» enega funkcionarja, pov—Y. n'ka. Ta opravlja vse delo in je častni, zastopnik svojega razreda na vseh. sejah. Pomaga mu higienik, ki Ima največ dela ob Tednu čisteče, ki jih prirejamo skoraj vsako četrtletje. V tem času naj b; na šoli vladala idealen red in čistoča, a ugotovili smo, da se nam to le deloma posreči. Da dijake bolj vzpodbudimo k sodelovanju v Tednu čistoče, nagradimo najboljše razrede, najslabše pa grajamo. Za to imamo posebno higiensko komisijo, ki v tem tednu vsak dan pregleda učilnice po končanem pouku. V „tem šolskem tednu ,snio imeli dva taka tedna. Tudi Teden Rdečega križa smo proslavili s Tednom čistoče. Za nagrade smo določili 5000 din. Eno četrtino tega zneska bomo perabili za nakup šolskih potrebščin in jih razdelili med pod-mladkarje, ostaio pa bo podpora za izlet revnim dijakom.
Za Teden Rdečega kr!ža smo pripravili še obširen program. Sled podmladkarje smo razdelili značke Rdečega križa in prodajali listke. Razširili smo letake RK z geslom letošnjega tedna. Sodelovali smo tudj na prireditvi, ki jo Je organizira! Mestni odbor RK v počastitev Tedna Rdečega kr'ža. Ob koncu tedna pa je imel odbor slavnostno sejo in pregledal dosedanje delo in uspehe.
Franc Kresal
Dogodek na mostu
Uredništvo
Važen in potreben tečaj
FRIEDRICH SCH1LLER: Marija Stuart
0b gostovanju šentjakobskega gledališča na Dolenjskem '
Za uspešnim gostovanjem Koprskega gledališča Je Šentjakobsko gledališče iz LJubljane v dneh od 6. do 9. maja gostovalo na Do. lenjskem s Schillerjevo zgodovinsko tragedijo v petih dejanjih »Marija Stuart«. Uprizorili so jo v Črnomlju, Metliki, Novem mestu, Kostanjevici in v Brežicah. S porabo Cegnarjevega prevoda je delo prevedel O, Zupančič, režiral M. PetrovČlč, sceno pa zasnoval i. Kom.
Tragedijo Je Schiller napisal 1. 1«00 in so jo takoj uprizorili na vveimarskem odru, kjer je doživela velik uspeh. Tudi Goethe Jo Je pohvalil. V Ljubljani so jo pr. Vič uprizorili L 1896.
Marija (roj. 1. 1S42) je bila h« Škotskega kralja Jakoba V. Škotsko   plemstvo   se   tedaj   bori ■
cerkvijo, ki ima polovico zemlje. Stuartovci pa hočejo zlomiti moč plemstva s pomočjo škofov in povzročijo težke notranje boje Škotska politika Je bila sovražna angleški. Marija Je bila vzgojena na francoskem dvoru. Poročila se je s Francem II., ki Je kmalu umrl. Zanimala se Je za umetnost, ples, pesništvo in bila je lepa. Drugič se poroči proti volji lordov s svojim sorodnikom Darnle-yem in začne novo, katoliško politiko na Škotskem. V zaroti da umoriti moža in se poroči z za. peljlvcem, protestantom Bothwel-lom. Plemstvo se upre, odpovedati se mora presrtolu; zbeži, ko jo zapro, in išče pomoči pri angleški kraljici Elizabeti, od tu dalje Jo prikaže tragedija ,kot Jetnico na Angleškem. Elizabeta Je bila hči Ane Boleyn. ki jo Je bil dal njen
OlOIOIOIOICDIOI(Z)IOICDIC3IOIC=>ICD)
F0T0AMATERSKA RAZSTAVA
h kateri vabi Okrajni odbor Ljudske tehnike v Novem neatu  vse  fotografe-amaterje in fotografska amaterska društva ter krožke, izven konkurence pa lahko sodelujejo na razstavi tudi poklicni fotografi.
Najboljše razstavljene fotografije bodo nagrajene:
1. nagrada .*.«■•*. 10.000 dinarjev 2 nagradi po .*•••« *   8.000 dinarjev B nagrad po ..,«,. .   2.000 dinarjev in pet knjižnih nagrad.
Udeležene! razstave naj pošljejo fotografije s področja gospodarstva, kuiturno-prosvetnega. športnega in ostalega udejstvovanja, zlasti pa pokrajinske, socialne in zgodovinske motive ter ostale posnetke iz vseh krajev Dolenjske.
Fotografije, namenjene za razstavo, morajo biti v formatu vsaj 22 X 18 cm, lahko pa so tudi večje. Poslati jih )e treba najkasneje do II t v gusta 1956 na naslov: .trajni odbor Ljudske tehnike. Novo mesto. Vse podrobnejše informacije lahko dobe interesenti pri tov. Maksu Sornu, OLO v Novem mestu. — Po razstavi bodo fotografije vrnjene lastnikom.
DIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI
mož Henrik Vin. kot peto ženo umoriti. Marija je bila zaprta v gradu Fotheringhav, obsodili so jo na smrt in 1. 1587 obglavlli, čeprav angleško sodišče ni bilo pristojno za to. Padla je kot žrtev velikega boja med katoličani in protestanti. Tragedija pokaže turi, dvorne spletke, hinavščino ln zahrbtnost ter zavist na angleškem dvoru v 16. stol. Po krivem pričevanju Je bila obdolžena zarote proti angleški kraljici.
Ral!ser je poudaril enotnost klasične zgradbe Schillerjeve tragedije. V tem srnisiu ga je podprl scenograf s preprosto in učinkovito sceno. Oblikovanje značajev, logični poudarek posameznih bistvenih prizorov, črtanje nepotrebnega balasta v tekstu, zlita soigra vseh nastopajočih — vse to kaže na dobre režiserjeve prijeme ln je Schillerjeva tragedija zaživela pred nami, — Omenim naj samo glavni vlogi, ki si stojita diametralno nasproti. Naslovno vlogo Marije je z umetniško prepričevaln ostjo odlično Igrala Mihaela Sarifeva, članica SNG k. g. Ze v 1. dejanju prikaže pesnik njeno krivdo umora moža Darn_ leyja. ln sicer brez vsake priza-nesljlvostl. Notranje doživeta Igra Saričeve; subtilnost njenega doživljanja nesrečne in ponosne Marije ,ki jo teži krivda umora; njen spopad z Elizabeto v 3. dejanju, kjer doseže tragedija višek; njene glasovne ter čustvene finese — vse to kaže veliko umetnico, kakršne še ni bilo na novomeškem odru. Marija ne posege v dejanje, je pasivna, njena smrt Prijavite se! bo olajšala življenje Elizabeti; vendar s! v 3. dejanju koplje grob mm*M»<«»»« v prepiru z Elizabeto. Tam dokaže, da je zmožna tudi umoriti svojega surovega moža. ki Jo Je varal. Elizabeto poniža, zato mora pasti, čeprav moralno zmaga. — Hnavsko ;n zahrbtno ter nesimpatično angleško kraljico Je doživeto kreirala Petrovčičeva. S svojim interpretiranjem vloge Je dokazala, da zna prisluhniti pesniku. k1 1o slika kot odvratno ln odurno žensko. Lepo Je pokazala ljubosumnost nevoščljlvost In sovraštvo do Marije, ki Je sovraštvo iz političnih ozirov. — Tudi ostali igralci so pokazali rutinl-rano igro, pokazali so grofe, barone, tajnike In blagajnike, poslanike |n dvorjanlke ter strežnice in vojake na angleškem dvoru in nj-hove spletke
Za Dolenjsko, ki edina med slovenskimi pokrajinami nima poklicnega alt polpokllcnega gledališča, so taka gostovanja pomembni kultum: dogodki. Topil In spontani aplavzi ob lepo podani tragediji kaželo hvaležnost Dolenjcev — Sentl akobčanom!
Prof. Tone Trdan
Ze 9. marca letos se je v prostorih novomeške vajenske šole pričel tečaj za pripravo kandidatov na mojstrske izpite. Kako je bil tak tečaj potreben in zaželen pove dovolj zgovorno dejstvo, da se je na tečaj prijavilo nad 50 kandidatov. Vendar zaradi pomanjkanja prostora niso mogli sprejeti vseh. Tako je tečaj obiskovalo 46 kandidatov.
Na tečaju so predavali učitelji vajenske šole, mojstri-stro-kovnjakl, uslužbenci banke, Zavoda za soc. zavarovanje, uprave za dohodke in inšpekcije dela.
Kandidati so tečaj obiskovali zelo redno ln resnično veliko pridobili. Izpite, ki so tik pred začetkom, bodo torej mnogo laže opravili, čeprav bodo veliko zahtevnejši* kot doslej.
Ob zaključku so bila tečajnikom razdeljena posebna potrdila, na željo vseh pa se je organizirala še poučna ekskurzija v Kamnik z ogledom tovarne »Svilanit« in »Titan«, usnjarske tovarne in usnjarskega tehniku-ma ter internata v Domžalah. Ekskurzija se je zaključila z izletom v Kamniško Bistrico, nazaj grede pa  so ekskurzdstl
obiskali še Mengeš, rojstni kraj pripovednika Janeza Trdine.
Jeseni, septembra, bo zbornica zopet razpisala enak tečaj. Mojstrski izpiti se bodo v Novem mestu pričeli takoj, ko prejme zbornica potreben dekret od Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS za tiste stroke, ki so bile novomeški mojstrski komisiji na novo dodeljene.
Ni lepše zavesti, kot je zavest, da si pomagal sočloveku, ko je bil najbolj potreben pomoči. Tako zavest ima vsak krvodajalec.
priporoča   v nakup prvorazredno
ZID.4 0 OPEKO j
po 7 din komad. Cena   franko železniški vagon na nakladalni postaji v Krmelju.
RAZPIS
ia novi tečaj Politične Sole pri CK ZKS od 1. sept. 1058 do 31. januarja 1057 Tečaj Je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že aktivno uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim je zato nujno potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi ln višini mesečnih prejemkov pošljite do 25. Junija 1056 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37, II. trakt, telefon št. 23-981. int. 206 — hkrati pa tudi na svoj občinski komite ZKS.
Sola Ima Internat, Podrobnejše Informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja.
Torek, 15. maja dopoldan.
Cestni pometač Kori Vrhovnik pometa cesto na kandi]ski strani mostu. Zgrinja na kup smeti, ki so jih odvrgli mimo idoči: papir, cigaretne ovitke, ogorke   in   pljunke. Majsko sonce se upira v njega. Prah se mu je vsedel na kapo in na obrvi, na lica in na obleko. Nenadoma pride proti njemu žena v spremstvu dveh moških. Njegova zakonska tena Nežka je to. Korl jo ustavi in ji   prigovarja,  češ:   pusti te dedce. Pride do ostrih besed. Nato od'de Nežka z moškima dalje. Iznenada pa plane na enega od njih. Padajo udarci, moški se že valja v cestnem prahu. Prihiti še Korl in ga oplazi z ročajem metle. Množica zijal se zgrne na most. Vsa okna in vsi balkoni so polni ljudi. Padajo opazke, vesele in spolzke. Nežka pa gre naprej  in  se  kmalu  loti še drugega spremljevalca. Tudi ta je v hipu na tleh. Korl prihiti in ji prigovarja, naj ga pusti, množica pa se smeje  in jo vzpodbuja.   Nenadoma odleti Korlu kapa z glave od zaušnice. Nežka ga vleče za lase proti  ograji   mostu,   da  ga bo vrgla v Krko. Množica opazuje in se smeje. Nikogar ni, ki bi posredoval. Korl se krčevito drži ograje na mostu. Nežka nazadnje omaga in ga spusti. V naslednjem hipu ga že ljubkuje in boža. V tem pripelje mimo voz. Težko se prebije skozi gnečo. Del voza po nesreči zadene Korla, ki pade in že se zapodi Nežka za vozom in po nič hudega slutečemu vozniku pada toča udarcev. Množica poka od smeha. Nežka se zapodi v nasprotno stran cestišča in skoči v nov0 irtev. Slabo je naletela. Našel se je nekdo, ki jo je končno obvladal. Pritisne jo ob tla in ji poklekne na prsi. V tem prihiti Korl z dvignjeno lopato ženi na pomoč. Iztrgajo mu jo iz rok.  Prihiti miličnik, kmalu nato še eden in Nežko in ostale aktivne sodelavce te-peža  odvedeta   proti postaji LM, vsa množica zijal pa za njimi. Most je bil v hipu prazen, nikjer več žive duše. Le Korl stoji naslonjen na metlo ob ograji in pleda za odhajajočim  sprevodom.  V vnetih, kalnih očeh mu blesti solza, ki se bo zdaj, zdaj strkljala po zgrbanem, od sonca ožganem licu in se izgubila v cestnem prahu.
Približno taka )e bila predstava, ki je trajala skoro eno uro na mostu. Nikogar ni bilo, ki bi posredoval, vsi s0 se zabavali...
Vrhovnik Korl, roj. 21. X. 1904 v Jassendorju, Avstrija. Nepravilno razvit človek z omejeno razsodnostjo. zazna-movanec bi lahko rekli. Lato so ga že od mlaaih nog izKO-rišcali kot ceneno delovno silo. Po letu 1D45 je to minilo, toda ljudje so še zlobni. Sedaj ga uporabljajo za tarčo svojih neslanih šal.
Vrhovnik Nežka, roj. Kregl 9. X. W26 v Radulji pri Smar-jeii. Bolna na eptlepsi, bitje z omejeno razsodnostjo. Tudi ona zaznamovana. V zgodnji mladosti so ji pomrli starši. Postala je predmet seksualnega izkoriščanja. Je mati dveh nezakonskih otrok. Enega je oče vzel k sebi, oče drugega pa pobegnil čez mejo.
Čemu navajaš vse to, porečete morda. Naj vam povem. Na svetu smo ljudje zdravi in bolni, dobri in zli, normalni in kreteni. Dobrih je med nami malo in zato je težko biti dober. Se manj pa je kretenov-zaznamovancev in zato je tem še toliko teže. Normalen Človek si želi ljubezni. Se toliko bolj si je želi in jo išče za-znamovanec. Nikdar v življenju je ni bH deležen, zato hlepi po njej z vsem svojim bitjem. V tem primeru je človeška zloba to izkoristila. Nežka je bila domačim v breme. Na, kmetiji je predstavljala samo usta. Nagovorili so Korla. Novo mesto je vzburi/a vest: Korl se ženi! Kup zijal je bilo takrat pred magistratom — smeh in opazke. Novo mesto je doživelo redko zabavo. Nihče ni pomislil, če bosta ta dva sposobna živeti v zakonski zvezi. Ona pa sta živela v dneh popolne sreče. Dosegla sta ljubezen. Nikogar ni, ki bl pomagal in skušal pravilno usmerjati. Samo jeziki so spet na delu: »Čuj, Korl, tvoja baba ima druge!« in njej: »Nežka, Korl se vlači z drugimi«, in še mnogo drugega. Rodi se jima otrok. Nove opazke: »Čuj, Korl, saj ni tvoj.'«
Domači so se ftežke rešili. Z delom jezikov nastaja počast družbeni problem. Od ljubezni do sovraštva je samo korak. Ta feorak pa je pri zazna-mnvaneih še krajši. Danes je Korl bolj suh in droban kot je bil pred letom. Sreča, tista tiha' sreča, ki so jo v njem zbudili pred letom, je podrta. Poteptali so jo oni, ki so jo v njem obudili,
Nnutal je družbeno socialen problem. Socialno skrbstvo ga rešuje že 7 mesecev. Ves nii-hnv trud pa bo zaradi nas, k\ smo taki, zaradi našega nor" čevanja — zaman. i Miloš Jakopeo j
FQ
Stev. 22 (325)
'»DOLENJSKI CIST«
Stran 8
Novice iz Butoraja
Prostovoljno gasilsko dru-Žtvo se to pomlad pridno pripravlja na gradnjo gasilskega doma. Vsi vidijo, da je to koristno in prav, posebno še, ker bo v domu dvorana za prireditve.
•
V sosednji vasi Veliki Lahi-nji je še pred nekaj meseci rastlo brinje, robidovna in drač je tik do hiš, danes pa je na 3 in pol hektarja zemlja očiščena in nad 1000 »maraska^ visenj raste tam. Delo je bilo opravljeno pod strokovnim vodstvom agronoma ing. Dvoržaka, denar pa so prispevali KZ Črnomelj, tovarna Belsad in OBLO Črnomelj, za nadaljnjo oskrbo pa bo skrbela Kmetijstva zadruga Črnomelj. Cez nekaj let bomo videli uspehe te nove rastline in ji bomo našli še mnogo prostora, ki danes ne donaša nikomur koristi. Tovarna Belsad pa bo doma dobivala surovine, ki jih mora sedaj kupovati v Bosni in Dalmaciji.
*
V bližini Zorencev je dober epnenec, katerega bi lahko kmetje naših in okoliških vasi izkoriščali, če bi bila narejena pot do njega. Treba bi bilo napraviti le 700 m poti, ki bi vezala tudi vasi med seboj. Upamo, da se bodo našla sredstva za to res potrebno in koristno pot.
. *
Sadjarstvo in skrb za njegov večji donos nista najboljša. Ljudje še ne vidijo, kako blizu je čas, ko bo kapar opravil svoje delo in nam uničil
sadno drevje. Cas je, da se lotimo čiščenja, škropljenja in gnojenja in tako očuvamo, kar
se še očuvati da!
■ •
Iz naših gozdov je šlo mnogo lesa. Ob času spravljanja je bilo deževje, ki je razmo-cilo tla in pokvarilo vsa gozdna pota. Treba jih bo popravljati. Naši ljudje pravijo, da bi bilo pošteno in prav, če bi dobili iz fonda za pogozdovanje, v katerega se steka mnogo denarja, nekaj sredstev v pomoč.
Na očitek Majde Mušič iz Dragatuša, ki je v radijski oddaji 20. maja rekla, da KZ Črnomelj ne skrbi za odkupe kmetijskih pridelkov, bi kot član Kmetijske zadruge Črnomelj odgovoril, da ta njena izjava morda delno drži, ne razumem pa, zakaj to očita KZ Črnomelj, ki je oddaljena od nje 8 km, svojo KZ pa ima 50 m od hiše, ki je ravno tako dolžna opravljati iste posle v korist kmetijstva kot KZ Črnomelj. Pometajmo vsak pred svojim pragom... I. J.
ŠAH
Začel se ]e I. polflnalni turnir za prvenstvo Novega mesta
Pretekli teden se Je v Novem mestu začel prvi polfinalni turnir za prvenstvo Novega, mesta, na katerem sodeluje 12 Sahistov če-trtokategomikov in tnetjekategor-nlkov.
Po drugem kolu Je v vodstvu Vovko. ki Je premagali Jenka in Budno. Po eno točfeo Imajo: VI-tanc. prof. Dobovšek in Vodopl-
vec.
Turnir Je vsak torek, četrtek ln petek od pol osmih dalje in v ne" del J o od 9. do 12. ure.
Na brzoturnlrju udeležencev I. polfinalnega turnirja je zmagal Fink (kot gost) pred Habranom, pejičičem, Avscetn itd.     F. M.
ini zlet Partizana
V ČRNOMLJU
Titov dan v Kostanjevici
Rojstni dan našega maršala in predsednika države sta nižja gimnaziija in osnovna šola v Kostanjevici proslavili z dvema zelo uspelima prireditvama. Ob 10. uri dopoldne je bil v veži šolskega poslopja Intimen pevski koncert, ma katerem je nastopil pevski zbor nižje giimnazije. Zelo pester in svečano izbran spored je sestavil tov. Jankovič. <\ je tudi z veliko prizadevnostjo in predanostjo mladinskemu p?-tju naštudiral pevske točke. Njegovo prizadevanje je bilo oblino poplačano. Zbor je po svoji discipliniranosti, pažnjii iti preciznemu izvajanju nadvse prijetno presenetil povabljene«, ki niso šstediU s priznanjem, vodji 5n mladim pevcem.
Na sporedu so bile narodne pesmi v novih harmonizacijan, umetne skladbe najnovejših komponistov 4n tudi nekaj starejših skladb.
Po koncertu so igralci — pionirji na odru Zadružnega doma prikazali izključno za mladina GoLievo igrico »Srce igračkt. Mladi igraloi 60 dobro izpolnili svojo nalog j in. vložili v preprosto igrico veliko svojega
mala vedno ponavlja v Golievih
igricah s prav neznatnimi variacijami. Igr0 je postavil na odfr. jo naštudiral in režiral tov. Smrekar z nJemu lastno skrbjo, natančnostjo in razumevanjem odrske tehnike.
Uspešen roditeljski sestanek v Stopičah
Prizor iz igre »SRCE IGRAČK« v Kostanjevici
Bliža se konec šolskega leta. Pri nekaterih dijakih in učencih 3 strahom opazujemo nezadostne ocene, ki se druga za drugo kopičijo v redovalnico, pri drugih pa se nam zasmeje srce, ko vidimo samo dobre rede. Da bi rešili tiste, ki jih je še mogoče, smo 13. maja sklicali roditeljski sestanek. Presenečeni smo bili nad tako veliko udeležbo, kar je jasen dokaz, da $9 starši zanimajo za šolo —- seveda ne vsi. Predvsem pa nas je razveselilo to, da je bilo med njimi tudi veliko število mo-šk h, ki so prišli celo z Dolža in Podgrada, da zvedo za uspehe svojih otrok.
Razpravljali smo tudi o reorganizaciji šolstva, o tem, kakšna naj bi bila ta šola, kaj bi starši radi od nje, in kako naj starši sodelujejo, da bo večji uspeh. S tem v zvezi smo govorili o reviji »Mladi svet«, ki je pri nas še premalo razširjena. Starši so z zanimanjem prebirali
številke, ki smo Jim jih dali na vpogled in precej s« jih j» takoj priglasilo za naročnike.
Ker odhaja letošnje leto z naše šole 33 dijakov v razne poklice, je tovarišica ravnateljica seznanila starše z raznimi lepimi, a manj znanimi poklici, za katere primanjkuje kadra. Tu smo naleteli na velik problem — vzdrževanje. Ob tem vprašanju se je marsikaj razblinilo, kajti mnogi starši ne morejo vzdrževati otroka, da bl se izučil za poklic, ki ga veseli. Zato mora marsikdo, ki ima veselje in sposobnost za ta ali oni poklic, ostati doma — na kmetiji.
Po končanem sestanku je imela dr. Furlanova iz Novega mesta predavanje s filmom o negi in prehrani dojenčka, ing. Jelenčeva pa o mlekarstvu. Predavateljicama se najlepše zahvaljujemo ln želimo, da bi nas še večkrat obiskali. ZlJ
mladostnega navdušenja ob polnem razumevanju problematik?, ki jo je pisec položni v osnovo svojega dela. Zdi se, da Je mladini tu problematika prešla že globoko v spoznanje, saj se do-
Naslednji dan je mladina ponovila dgnico pred odraslim občinstvom in je bila spet de-ležina splošne pohvale ln priznanja.
B. B.
Urbanistični načrt Črnomlja
Največja povojna telesno-vzgojna prireditev je pred nami. Jutri in v soboto se bo zbralo v Črnomlju n?fl 1300 clan-iv partizanskih društev, da manifestirajo načela naše telesne vzgoje, napredek na področju fizične kulture in naše načrte za nadaljnje delo. Člani telesnovzgoj-nih društev iz Novega mesta, Črnomlja, Mokronoga, Mirne, Trebnjega, Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Straže — Vavte vasi, Otočca, Kostanjevice, Šentjerneja, Semiča, Metlike in Mirne peči bodo v Črnomlju na okrajnem zletu pokazali dosedanje sadove svojega dela. Pridružili se jim bodo tudi Člani novonastajajočega društva iz Stopič, iz Ljubljane pa je obljubilo sodelovanje pribl. 450 članov TVD Partizana. Pokroviteljstvo nad   okrajnim   zletom je
Moštveno prvenstvo v atletiki
Zadnjo soboto so Imeli atleti TVD Partizana iz Novega mesta že četrti atletski miting v letošnji sezoni. Tokrat so nastopili s programom za moštveno prvenstvo v atletiki. Skupno so zbraii nad 21 000 točk, njihovo število pa bi bilo lahko še večje, če ne bi nekateri neopravičeno Izostali.
Mladinec Potrč Je zopet skočil 175 cm v višino. Tudi metalci krogle so bili dobri, saj Jih Je 12 doseglo predpisano normo.
Najboljši so bili naslednji:
60 m ženske: Marjeta Kotalk 8,4, 600 m ženske: Milka Omerzel 1:55,6, visina ženske: Marjeta Kotnik 120 cm, krogla ženske: Marjeta Kotnik 8,24, 100m moški: Ljubo Žagar, Zurc Emil 12,0. 150O metrov moški: Emil Lipar 4:35,6, višina moški: Marjan Potrč 175, krogla moški: Mihajlo Oškrobič 11,15 m.
Izven programa za moštveno prvenstvo so tekmovali fie v naslednjih panogah: skok v daljino; Bavdek Miro 5,92, troskok: Vinko Rodič 11.75, disk: prof. Dobovšek 32,45 ln Rus Ivanka 22,73, kopje: Ljubo Žagar 46,60 ln Roza Može 26,20.
Novomeški atleti bodo nastopili tudi na okrajnem zletu Partizana, ki bo v nedeljo v Črnomlju.
J. J
prevzel tovariš Mitja Ribičič, predsednik Partizana Slovenije.
V soboto zvečer bo za uvod v zlet na malem stadionu pri čr nomaljski gimnaziji slavnostna akademija domačega društva, ki bo ob tej priložnosti razvilo društveni prapor, katerega kum je podpredsednik OLO Novo mesto tovariš Niko Belopavlovič.
V nedeljo dopoldne bodo skušnje nastopajočih, ob 11. uri pa se bo razvila z velikega stadiona povorka udeležencev zleta skozi mesto h gimnaziji. Popoldne ob 15. uri bo na stadionu nastop, na katerem   bodo poleg
črnomaljskih cicibanov nastopili pionirji in pionirke, mladinko in mladinci ter člani in članice Partizana v različnih zletniii vajah, telovadci na orodju, pionn-ji t igrami, z vrvjo in žogicami, najboljši dolenjski lahkoatleti pa bodo izvedli kratek program raznih pan'og. Sodelovali bodo tudi pripadniki črnomaljske gar-nizije JLA in domača ter metliška godba.
Udeležimo se prvega okrajnega zleta partizanskih društev! Gostoljubna Bela krajina nas pričakuje jutri in v nedeljo na paradi mladosti našega okraja!
AMD Novo mesto pri moto-štafeti za 64. rojstni dan maršala Tita
21. in 22. maja Je Avto • moto
društvo Novo mesto prvič sodelovalo PtI moto štafeti za rojstni dan maršala Tita. 21. maja je 14 motoristov |it 5 avtomobilov odšlo iz Novega mesta čez Gorjan.ce v Črnomelj, kjer so prisostvovali prevzemu štafetne palice, katero so pripeljali motoristi iz Kočevja in Ribnice.
Motoristi AMD Črnomlja so prevzeli štafetno palico ter Jo vozili preko Gradaca, Metlike pa do vrha Gorjancev. Na vrhu Gorjancev je predsednik AMD Črnomlja tov. Bogataj predal usnjeni tok predsedniku AMD Novo mesto tov. Pircu. ta pa po slavnostnem prejemu motoristu Cvelbarju Martinu, ki Je nosil palico do Glavnega trga v Novem mestu, kjer je bil sprejem kolone 22 motoristov in 9 avtomoblilistov, Vsi motoristi 9o bili okrašeni z zeleniem ter Je bil pogled na vrsto zelo lep.
Na slavnostni tribuni na Glavnem trgu so pričakali moto - štafeto zastopniki političnih in druž-benih organizacij na čeOu s sekretarjem mestnega komiteja ZK tov. Ludvikom Golobom.
Po končani manifestaciji so imeli motoristi AMD Kočevja, Črnomlja in Novega mesta posvet za nadaljnje delo v motorizaciji na Dolenjskem.
Naslednji dan. 22. maja. fo motoristi AMD Novega mesta krenili na pot ob 6.40 uri proti Trebnjem. V Trebniu so Jih pričakali motoristi AMD Mokronog ter se takoj odpeljali preko Mirne v Mokronog, kjer je bila predada štafete.
Motoristi mokronoškesa moto društva so popeljali palico v Kr-š\ko. kjer so jo sprejeli Krčan' ter jo odpeljali do Bregane. Moto -štafeto je vodil član AMZ SCove-n je Franci Novak. M, B.
Republiška odbojkarska liga: N0V0MEŠČANI V0G1J0 V OBEH LIGAH
Izdelan je predlog urbanističnega načrta Črnomlja in predstavnik projektivnega biroja iz Ljubljane ing. arh. Sedlar ga je že tolmačil Crnomaljčanom. Načrt je izdelal na podlagi obsežnega :n podrobnega studi; a širšega področja Bele krajine.
Celotni elaborat temelji na proučevanju zemljepisnih, geoloških, podnebnih in etnoloških ra<zmer, s posebnim poudarkom na možnosti razvoja industrije in kmetijstva. Za Belo krajino je značilna prenaseljenost kmečkega življa, saj pride na deset hektarov zemlje 24 prebivalcev (povprečje za vso državo je 5 prebivalcev na 10 hek-
DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
KINO
Dom JLA -- Novo mesto: od L
'do 3. Junija: bolgarski film »Nemirna pot«. Od 5. do 7. Junija: francoski film »Popolna žene«.
Črnomelj: 5. in 6. junija; francoski film »Pred potopom«.
Kostanjevica: 3. junija: ameriški barvani film »Dvoboj pri Srebrnem potoku«.
Trebnje: 2. in 3. Junija; američki film »V senci mržnje«. Predstava v nedeljo ob 15.30 uri.
Mokronog: 2. in 3. junija; ameriški barvani film »Lidva Bailey«,
Dol. Toplice: l. junija: Jugoslovanski fillm »Pot pr'.jeteljstjva«. 3. in 3. junija: ameriški barvani film »Roberta«. 6. in 7. junija: francoski film »Lepotice noči«.
Šentjernej: 2. in 3. junija: ameriški film »Na konici meča« in »Na rivieri«. 6. in 7. Junija »Kren-gby«.
Semič: 2. in 3, Junija: francoski film »Parada Izgubljenega časa«,
Gradac: 3. junija: ItallJamakl film »Na robu propasti«,
»KRKA« NOVO MESTO: ođ 1. do 4. junija ameriški film »Steklena pajčevina«. od 5 do 7. Junija: ameriški film »Obzirni kapetan*.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO
bo v tem tednu obiskal naslednje kraje; v petek, l. junija Prečno — predstava ob 20. uri; v soboto, 3 juntja Stoplče, ob 20. uri; v nedeljo 3. junija: Crmošnjice. ob 11. uri. Dvor ob 15. uri. stražo ob 10 uri,
MALI OGLASI
PRODAM HISO z gospodarskim
posioojem,  njivo,  s pašn'kom, gozdom ln vinograd z zidanico (1 ha 86 a):   Pekolj Frančiška. Dobrnič 15.
OBJAVA
Godba na pihella KUD Trebnje priredi 3. junija v Domu ljudske proivete v Trebnjem koncert. Po koncerta velika vrtna veselica — Prič«'tek ob 14.30 url. Vljudno >abljeni!
OBVESTILO
Dru&tzvo upokojencev — podružnica Novo mesto, obvetča vse svo-Jt» Slana, da bo v nedeljo 3. junija ob 9.30 uri v porotni dvorani ciki-otr.ega sodišča redni letni občni zbor.
Smatrajmo za dolžnost, da se udelsžleno občnega zbora po-lno-stevilno in pravočasno. odbor.
Koncert v šmlhelu
V nedello, 3. Junija, ob 13. url
bo priredil mešani pevski zbor PD »Janez Trd'na« v prosvetni dvorani v ftmihdu rvo1 prvi koncert narodn h, umetnih In partizanskih pesmi ■Vabljeni I
POJASNILO
K članku »Zbor šentjernejsklh zadružnikov«, ki smo ga objavili v zadnji številki naSega tednika, dajemo na željo Kmetijske zadruge v Šentjerneju pojasnilo, da strojni odsek KZ Šentjernej ni-
ma primanjkljaja, pač pa malen, kostno izgubo, ki Je nastala zaradi nižje zaračunanih uslug zadružnikom. Okvar na strojih ni bilo. Mesečno odplačujejo le amortizacijo za vzdrževanje in nadomestitev.
Uredništvo
IZ M A T I C :i I H URADOV Novo mesto
31. do 28. mada J* i dečkov in 25 de-
V času od
bilo rojenih klic.
Poročili so set Mikloška Ivan, rudar iz Mežice, ln Dornlk Alojzija, delavka iz Novega mesta. Gaovoda Jože, sin kmeta s Konca, in Hočevar Marija z Vrha pri Dolžu, Blatnik. MIlan, klju-čavndčar iz Doblndola, ln Nagelj Štefanija, knjigovodtetnja z Male Cikave.
Umrli so- Medja Alojzij«, delavka, 59 let, lz Zagorlce. Perpar Ivanka, gospodinja, 56 let, lz Berftic. Frankovlč Jana, otrok, lz Vavpče vasi. Praznik Anton, upokojenec, 86 let, itz Šentjurja, Kostanjev« Gabrijela, delavka, 25 let, iz Cešnjie pri Trebnjem.
G0TNA VAS
38. maja
J«
v e§*u od 21 do
bil rojen en deček.
Umrla Je Bukovec Marija, kme. tovalka, 70 let, iz Vel. Podljubna,
V času
bU rojen
Prečna
od 31. do 1 deček.
28. maja Je
IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden «0 v novomeški porodnišnici rodile:
Nemanič Julka iz BrSlJIna — deklico, Benčič Karolna lz Črnomlja — deklico, Marko Ivana lz Gor. Suhadola — deklico, Su-kovlč Amalija Iz Mirne peči — deklico, Kumelj Magda lz Pod-noste — 2 deklici, Bukovec Kristina Iz Dlvulj — dečka, Bfihmer Magdalena iz Otočca — dekl'eo, Bevc Malka iz Semiča — deklico, Kovačič Kristina iz Žalostne gore — deklco, Hočevar Marija Iz Ručeuae vasi — dečka, Veselic Marija iz Bednja — dečka, Mat-kovič Kristina lz Doblič — de-kl:co, Metelko Justi iz Dobrave — dečka, UrSič Pavla lz Žužemberka — dečka. Hozner AmeVIHa In Ru četne vas! — dečka, Kolenc Pepca z Belega griča — deklico, Somrak Leopolda ta Mirne peč! — dečka, Ivanei Marija lz Bubnjar-cev _ deklico, Vričaj Julij sna z Loke pri Črnomlju — dečka. GorSln  Marija   !z Smolenje vasil
— deklico, JakSe Marija s Kota
— deklico, Kralj Angela lz Gori-
ške vasi — dečka, Gregorič Jožefa iz Zabrdja — dečka, Novak Anica lz jablana — dečka, Saksi-da Ivanka z Dolža — dedka, Ko-lenc Pepca z Vrhka — dečka, Mihelič Francka iz Kočevja — deklico.
Kronika nesreč
Pretekli teden bo se ponesrečili in iskelj pomoči v novomeški bolnišnici:
Kolbezen Marija, hči posestnika lz Črnomlja, je padla s hloda 1n si poškodovala desno roko. Kranj Anton, delavec lz Vrano-vičev, se je pri delu z ročico od stroja udaril po glavi. Vogllč Miro, sin vojne vdove iz Metlike, je padel z drevesa 1n si poškodoval hrbtenico. etrumbelj Viđa, h6i skladiščnika it Novega mesta. Je doma pr! lgranlu padla z balkona in si poškodovala glavo in levo roko. Bregar Jože, rudarski upokojenec z Lepega Do. ba, se le z vročim Čebeljim voskom opekel po telesu m desni roki. Berus Alojz, sin posestnika iz Sr. Globodola, Je doma padel s stola In si poškodoval desno roko. Majevec Marijo, posestnico iz Učakovcev, Je krava nabodla in 10 poškodovala. Prelogar Franc, posestnik z Dol. Raven, Je padel i voza med konje in si poškodoval desno nogo.
tarov). Zato ni računati z novimi delovnimi mesti v kmetijstvu in moramo čisto kmečka področja Bele krajine smatrati kot rezervoar delovne sile.
Črnomelj je že po zemljepisni legi naravno središče Bele krajine, zato so tudi- začeli graditi tovarn ške>: objekte in razvijati industrijo v neposredni okolici mesta. Polovico delovne sile, zaposlene v industriji in ustanovah, se vozi v Črnomelj iz bližnje in daljne okolice. Razumlijvo, da to delavstvo ne more biti povsem povezano s podjetjem ln ga je treba pritegniti v neposredno bližino tovarn, to pa terja stanovanja. Na temelju analize sedanjih • potreb in bodočega razvoja bi bilo treba v Črnomlju zgraditi letno 36 novh stanovanj.
Iz vseh teh ozirov je bil urbanistični načrt za Črnomelj zelo potreben; z njim bo rešeno vprašanje površine, prometa in projektiranja javnih objektov. Nov} načrt predlaga, katera zemljišča naj b? se uporab'la za gradbene namene. Za ožji gradbeni okoliš je upoštevan stari del mesta — ob glavni cesti ob mostu čez Dobličico prot! postaji ter ob cesti proti Semiču. To področje je namenjeno za gradnjo večjh stanovanjskih hiš. Širši okoliš pa leži okrog starega mesta, predvsem ob cesti proti Kanižaricl in Vinici. Treba pa bo to cesto preuredit' v cesto I. reda, izgraditi progo Črnomelj—Vinica, ob prog! pa zgraditi projektirano cesto, ki bi razbremenila mesto težkega prometa 9 kamioni. Načrt poudarja, da so enostanovanjske h:šice neekonomične, z njimi le zapravljamo velike površine obdelovalne zemlje.
Predlog urbanističnega načrta Je na vpogled prebivalcem, da" ga presodijo !n povedo o njem svoje mnenje. Ze prve razprave so pokazale, da bo izdelani predlog treba dopolniti in razširit? še za območie naseda Kanižsrica. V nekaterih Drtmerfh ge koristi posameznikov tudi ne bodo skladale s koristio skutmostl. Na oodlag' oredlogov In pripomb bo dokončno sodbo o urbanističnem nsčrtu izrekel občinsk Iji^okl odbor. Pb
Iz šmarjete
Kakor po drugih krajih naše dežele, so bili tudi šmarješki gasilci nosilci Titove štafete.
Nosilce štafetne palice je ljudstvo v Smarjeti lepo sprejelo. Ravnatelj nižje gimnazije je imel kratek govor, za tem pa je prebral resolucijo, ki jo je tukajšnje ljudstvo poslalo maršalu -Titu za njegov 64. roj&tni dan, želeč mu, da bi še dolgo vodil naše narode v lepšo prihodnost. Udeležba pri sprejemu štafete bi bila še večja, če ne bi deževalo.
*
27. maja so Šmarješki gasilci praznovali Dan slovenskih gasilcev. Na gasilskem stolpu so že zjutraj zavihrale zastave, gasilci pa so pregledali in preizkusili požarno-varnostne naprave z vajami.
Gasilci v Smarjeti si resno prizadevajo, da bi čim bolj Izpopolnili kader, ki bi bil ob požarih kos svojim nalogam.  J. J.
Partizan : ZOK LJubljana - moški J:l (17:15, 15:11, I3:i5, 16:14);
Partizan : Papirničar (Vevče) — ženske 3:0 (15:5. 15:3. 15:5).
V bližnji preteklosti so Nov orne-ščani zok Ljubljano že dvakrat brez večjih težav premagali, v tej tekmi pa sta bila nasprotnika enakovredna in do zadnjega žvižga sodnika nismo vedeli čigave bodo točke.
Košarkar]! Partizana že tekmujejo v ligi
Prvi start košarkarjev novomeškega Partizana v ljubljanski conski ligt je bil na Jesenicah. Tamkajšnja ekipa je naše mladince, ki tokrat prvič sodelujejo, odpravila z veliko razliko v koših. Jeseničani so rutmireni kosaikarji. ki imajo priznanega trenerja tov. Brumna. nasi pa so začetnik:. Tudi druga tekma z AfiK olympioo II. se je končala z razliko preko 40 košev v korist ljubljanskih študentov. Tretjo tekmo pa bi si Novomeščani lahko ogledali preteklo nedeljo na Loki z ZKK Ljubljano II. pa je bilo zelo tnalo gledalcev To tekmo so Novomeščani spet zgubil: z 83:43 (46:16). Pokazale so se slabosti, ki jih bo treba še odpraviti; slab met na koš. slaba obramba, slab skok pod košem itd. Sedaj je to še opravičljivo, ker je začetek povsod težak, fantje so pa navdušeni in upamo, da Jih prvi porazi ne bodo spravili na kolena.
Moramo reči da je v Novem mestu zelo malo zanimanja za košarko, zato bi ta dinamična igra morda dobila več pris-taSe>v, če bi. kot smo Izvedeli iz pogovora s tov. Cretnikom. gostovali v Novem mestu ligaški ekipi aSk 01ymptja in zkk Ljubljana s svojimi najboljšimi igralci. Odvisno je le od partizana ki b\ lahko z minimalnimi stroški tekmo organiziral in tako dvignil zanimanje za košarko, ki Je žal pri nas še v povo-
Novomeščanl so se v začetku igre preveč zanašali na zmago, kar bi se jim kmalu ma&čevaio. Gostje pa niso nzal; točko za točko in vodili s solidno razliko do odločilnega četrtega seta. tedaj pa so se Novomeščani zbrali in premagali nasprotnika z dvema točkama. Tekma Je bila lepa in borbena. Videlo se je. da so se Ljubljančani nanjo pripravili, nasprotno pa so Novomešian-; nastopili brez skupnega treninga, kar s« jim je tudi poznalo. Med posamezniki se je najbolj odlikoval ing. Bergant. ki je bil posebno v prvih dveh setih gonilna sila domačega moštva. Pohvaliti moramo tudi Dolenca in borbenega m požrtvovalnega Pučka, medtem ko se mlada garda tokrat ni iz-kazada. Pozna se Jim. da premalo trenirajo.
O ženski tekmi tudi nekaj vrste: Novocncščanke so bile razred ali dva boljše od ekipe vevškega Papirni carja in so zmagale brez večjih težav. Glavno vlogo je zopet igrala Robarjeva. dobro pa sta ji na mireži asistirali Kna-fličeva in Keglovičeva, V polju je bila celotna šestorka solidna.
Pred približno 300 gledalci sta tekmi sodila mednarodni sodnik Slanina lz Ljubljane in Urh ia Novega mesta,
OBVESTILO vsem članom ŠD Novo mesto
V petek 1. Junija bo prvenstveni brzoturn.r za prvenstvo Šahovskega društva Novo mesto, na katerega so vabljeni vsi šahisti. Pri-četek bo ob 19. uri v kavami Metropol.
S d Novo mesto »»»»»»♦»«»♦«♦»*♦♦«.»«»»♦*«»»««.«♦»«»«,«,««»«,
Naročajte in berite »DOLENJSKI LIST«!
jih.
To na) bo
In oče?
Prvič sta se videla na peronu ljubljanske postaje. On 26-lelni v vojaški obleki, ona 20-letno drobno podgorjansko dekle. V trenutku se je vanjo zaljubil, čeprav je prej ni nikoli videl, niti vedel od kod je in čigava, Z njo je bila teta, napotili sta se na Gorenjsko. On ji je takoj zagotavljal, da jo Ima blazno rad, da se hoče z njo poroč'ti in podobno. Sel je z njima ns Gorenjsko, drugi dan pa na njen dom v Vrhe pri Dolžu. V osmih dneh je bila poroka, kajti njemu Je vojaški dopust potekel. Pri odsluževanju vojaškega roka, si je »prislužil« tudi daljšo zaporno kazen. Tri leta in pol je odsedel, potem pa je prišel spet k njej na dom njenih staršev. En otrok je že bil, temu pa je sledil drugi. Po daljšem času je ona šele zvedela, da se je poročila s človekom, ki je bil že ločen in oče dveh otrok. To je ob poroki seveda zatajil.
Le kratek Čas je živel z njo. Zaposlil se je kot mizarski pomočnik pri Mizarstvu Novo mesto, kmalu nato pa v mizarskem obratu PIONIRJA. Toda nekega majskega dne 1951 ga je zmanjkalo. V soboto zjutraj, ko je šel
PREBERITE1
MALT OGLAS v našem teđn'ku gtane prav malo, če primerjate Izdatek s koristmi, ki vam J;h onla.< prinese! Oglas, k! ima do 10 besed, stane 160 dinarjev, vsaka nadallnja beseda Še 12 dinarjev. Vsak, kdor daje mali oglas pod šifro, doplača Se 30 din. Kdor želi naslov malega oglasa od uprave lista, mora poslati v pismu 30 din v znamkah. Ogla« lahko naročite osebno v upravi lista v Novem me« t u aH rudi po pošti V zsdnlem primeru napišite ustrezno besedno In priložite ustrezainfi 7.nesp-k v znamkah! — NAROCNIKT Dolenjskega listi Imalo pri malih oglasih 5o odstotkov oomista!
ZAMUDNIKE. k| Se niso poravnali naročnne za nrvo polletje 1«M. bo te dni obskal pismonoša s položnlro za zapadlo naročnino Poravnalte mu dolg t8knj, s čimer olajšate delo njemu ln upravi lista.
Vabimo
vse poverjenike Prešernove družbe
da nam pošljejo do 10. junija 1956 poimenski spisek tistih članov Prešernove družbe, ki s*o kmečki' proizvajalci in nimajo rednih dohodkov iz kmetijstva. Na osnovi tega spiska bomo izvedli posebno žrebanje za člane PD — kmečke proizvajalce.
Najkasneje do 10. junija 1956 naj nam tudi vrnejo vse ne-razpečane »Vplsniče*. »Vpisnice«, ki jih poverjeniki ne bodo vrnili do tega roka, bomo smatrali, da so bile dane novim članom in bomo poverjenike obremenili za toliko članarin po 320 din, kolikor so prejeli »Vpisnlc«, pa jih niso vrnili.
Najkasneje do 10. Junija 1956 naj člani ln poverjeniki poravnajo tudi vse obveznosti, ker sicer ne bodo imeli pravice do slučajno izžrebanega dobitka na njihovo številko »Vpisnice«.
Žrebanje bo v petek, 15. junija 1956 ob 12. uri v prostorih Prešernove družbe pred posebno komisijo iz vrst poverjenikov. Celoten izid žrebanja bo objavljen v 7. številki »Obzornika«, glavnih dobitkov pa v dnevnem časopisju. Tajništvo.
na delo, je ženi še naročil, da pripravi za nedeljo dobro kosilo. Pet let ni prišel na to naročeno kosilo. Franc Humek J« pustil brez vsakega slovesa slabotno in bolehno ženo in dva otroka ter šel po svetu. Zaposlil se je na Gorenjskem, potem spet v Brežicah in drugod. Oglasil se nj nikoli, še njegova mati ni vedela zanj. Zena ga le iskala, ga našla in tožila za plačevanje vzdrževalnine, ker ja bila za delo nesposobna. Sod;-šče ga je obsodilo na plačevanje 1.000 din mesečno. Nekajkrat je plačal, potem pa spet izginil in ni plačeval več. Ona je vložila tožbo za razvezo zakona, ki ga praktično ni bilo več, toda ni vedela, kje živi. Sele Tajništvo za notranje zadeve ga je na njeno prošnjo izsledilo in 16. maja se je na Okrožnem sodišču pred sodniki in zagovorniki razvila tragična slika lahkomiš-ljenega človeka, ki je poleg tega še brez vsakega socialnega ali človeškega čuta.
Tudi prvič se je Humek poročil na hitro roko. V zakonu sta se mu rodila v štirih letih dva sina. Zakon je bil leta 1946 razvezan, otroka pa prepuščena sama sebi, odnosno sorodnikom. Starejši sin. ki ima sedaj 14 let, ni vedel, kje sta mati in oče. Slučajno je menda pri star! materi zvedel za naslov očetove druge žene. Misleč, da je to njegova mati. ji je pisal pismo 2. 9. 1953 iz vasi Prilep pri Čatežu ob Savi. Pismo, ki ga je prebral na razpravi zagovornik druge Humekove žene dr. Smo-dej, se glasi:
»Draga moja mamica. Javljam Ti se po dolgem času. Dostikrat sem mislil jn se žalostil. ker sem mislil, da sem brez mamice. Na srečo sem zvedel, da si mamica še živa. Draga mamica, oglasi ml se ln mi izpolni željo. Jaz te lepo pozdravljam. Pišem ti z drobno ročico, z  žalostnim srcem in solznim
očescem Tvoj nepozabljeral Z. H.«
Od svojega očeta otroka nista dobila ničesar. On je na sodišču mirnodušno povedal, da je starejši sin pravi kriminalec in je v poboljševalnem zavodu. Na vprašanje, če se čuti kaj krivega za to, je zmignil z rameni. Pri tem je Še povedal, da je tudi sam nezakonski otrok. Na enem delovnem mestu menda nikjer ne zdrži dolgo. Iz Brežic, kjer je bil zaposlen v mizarstvu, jo je popihal tako naglo, da ni utegnil vzeti s seboj niti svojih stvari. To je bilo leta 1953, ko ga je druga žena že tožila za razvezo zakona in plačevanje vzdrževalnine. Obojemu se je Izognil s tem, da je odšel v druge kraje. Tako je tožba počivala, dokler ga ni Tajništvo za notranje zadeve letos izsledilo pri Ljubljani. Čeprav ima kot mizarski pomočnik primerno plačo, je vzel v hranilnici posojilo 60.000 din. Niti dinarja od zaslužka ali posojila ni dal za katerega svojih štirih otrok!
Zakon je bil razvezan po krivdi moža. Sreča, da imata otroka iz drugega zakona skrbno mater, ki po poročilu Tajništva za socialno skrbstvo pri občini navzlic skromnim dohodkom lepo skrbi za njiju. Otroka sta bila prisojena njej. O'* je prost in nikjer n; rečeno, da se ne bo že jutri kje blatno zaljubil v desetih minutah, se v nukaj dneh spet poročil, potem pa ubral staro pot od žene in otrok k novim pustolovščinam, vse na račun družbe, ki naj nosi posledice in rešuje socialne in tudi kriminalne probleme, ki jih povzročajo taki ljudje. Družba bi morala imeti'tudi možnost, da bi kaj takega lahko preprečila.
stedjt.nik, piostostoieč. kcmrlet s p'nsiicprni. primeren za večjo dru*in0 ali gostilno, ugodno naprošal LJubljana, Cesta v Rožno doliino 10 — Kisel.
Kam po šoli?
V poklic z 2 razredi gimnazije ali s 6 razredi osnovne šole
»Presneti komarji!«
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA Strojne tovarne Trbovlje
Pouk na šoli traja tri leta. Učenci se lahko izučijo za ključavničarje, strugarje ali modsl-ne mizarje. Ti poklici niso primerni za ženske.
Možnosti napredovanja so iste kot pri šoli Litostroja. Sola ima internat.
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA pri Tovarni avtomobilov, Maribor — Tezno
Pouk na šoli traja tri leta. Učenci se lahko izučijo za stru-_ garje, rezkarje, brusilce, strojne ključavničarje, orodne ključavničarje, avtomehanike, kovače aLi avtokleparje.
Možno?ti napredovanja so iste kot pri ' šoli Litostroja. Šoli •prejema predvsem moško mladino Sola ima internat.
INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA TRBOVLJE
Pouk na šoli traja tri leta. Učenci šole se lahko izučijo za rudarje — kopače ali za električar je pri rudniških napravah. Po praksi se absolventi lahko vpišejo v Nadzomiško rudarsko lolo v Ljubljani, ki traja dv3 leti. Na tej šol! se usposobijo 7* rudarske nadzornike.
So:a sprejema moško mladino. Možnosti zaposlitve 50 ugodne v Sloveniji in ostalih republikah. Sola ima internat.
INDUSTRIJSKA RUDARSKA
Zagorje ob Savi
Pouk na šoli traja tri leti. Učenci se izučijo za kopače pre-
moga alt za ključavničarje.
Ostalo velja isto kot p-i ind. ludarsk" šoli Trbovlje.
INDUSTRIJSKA SOLA IDRIJ \
Pouk na šoli trsja tri letd. Učenci se izučijo za kopače rade, ki se zaposlijo kot kvalificirani delavci v rudniku živega srebra v Idriji.
Možncsti napredovanja so tsts kot pri kopaču premoga.
Pokli: za ženske ni primeren.
SOLA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL LJUBLJANA
Pouk na šoli traja eno leto.
Učenci se izučijo za ✓ozmk. motornih vozil (šoferje). Za v;y-
IP    nr^-^b^g    et.i-i-,;t i^r>'m?",i
let. fiola, ki ima internat, sprejema samo moške.
INDUSTRIJSKA GUMARSKA SOLA SAVA Krsnj. Starn r«sta Pouk  na  šoli  traja tri letta.
Učene: se izučijo Za gumsrje, izdelovalce vseh vrst gumarskih proizvodov. Sola sprejme 30 odstotkov žensk.
Izšolani kader dobi službo v tovarni Sava. Zaposlitev jp možna tudi v ostalih republikah. Šola ima internat.
INDUSTRIJSKA PAPIRNIŠKA SOLA VEVČE
Pouk na šoli traja tri teta. Učene; se izučijo 7a kvalificirane delavce papirniške stroke in sicer za merilce lesa, lesobrusil-ce, vodje sekirostroja, lužilce, kuharje celuloze, strojevodje iz-žemalnega stroja, obratne laborante, pripravljalce belilnega luga, belilce, kuharje kleja, mli-
narje sušilce papirja, mazače, previjslce, gladilce,  rezalce itd.
Zaradi fizičnega napora, velike vlage, vročine in nočnega de.a posne za ženske ni priporočljiv.
Možnost zaposlitve je v tovarnah papirja. Sola ima interna;.
INDUSTRIJSKA STEKLARSKA SOLA ROGAŠKA SLATINA
Pouk na   šoli   traja   tri le'a.
'Učenci se lahko i".:?ijo za stek-
Možnost zaposlitve je v vseh steklarnah Jugoslavije (Hrastnik, Rcsgaška Slatuna, Paračin, Pula, Skopje, Piran, Novo m'i-sto, Slovenska Bistrica). So.a ima svoj internat.
INDUSTRIJSKA SOLA ZA POHIŠTVENO STROKO NOVA GORICA
Pouk na šoli traja tri leta. Učenci se izučijo za mizarje, strojne mizarje aii lesne struparje Absolventi        s>> po eiu
lopihaee, st«eki<)gpa,verje, brusne letni praksi   .<an.to   vpišejo n-a
stekla, slikarje na steklo ali ta- mojstrsko   šolo   pri Tehnični
lilničarje stekla. srednji šoli v Ljubljani.
Za žensko je primeren poklic Možnosti zaposlitve so ugodne,
brusilec stekla,   steklograver in S:}la ima svoj internat,
slikar za steklo. (Konec prihodnjič)
Henrik Bardijewski:
Tako   nemara   jezno zagode
vsak, ko zasliši ob ušesu neprijetno, ostro brenčanje komarja in začuti na roki ali obrazu neprijetni pik. Komarji so, zlasti ponekod, res huda nadloga, saj napadajo človeka od tropske džungle do mrzlega tečaijnega pasu, od močvirij na robu oceanov do daljnih kontinentalnih puščav.
ZAKAJ NAS KOMARJI PIKAJO?
Zanimivo je, da pika samo »nežni spol«, torej komarke, kajti komar nima orodja za pikanje. Zužkoslovoi menijo, da komarke mnogih vrst od časa do časa potrebujejo nekaj človeške aii živalske krvi, K sreči se komarke v glavnem hranijlo z rastlinskim sokom, sicer bi bili ljudje še večji reveži.
ZAKAJ NAS NAJVEČKRAT NAPADAJO PONOČI?
Nemara zato, ker se vrsta komarjev, ki nas najbolj napada: »domači komar«, hrani ponoči. Ta žužek,   ki nosi laitinsko ime
častitljiv hrast
V vasi Rankoviči pri Travniku stoji hrast, čigar starost cenijo nad 2000 let. Obseg debla je 22 metrov. V votlino tega »cesarskega hrasta«, kot mu pravijo domačini, lahko gre 30 ljudi.
Napredna družina
Trdovraten nevernik
1 Martin !z Kolpske doline je bil potomec moćne rodio i ne, ki je imela kri nekoliko pomešano s kočevsko. V življenju se je držal načeia, da je bolje malo trgovati kot veliko delacl, rad je imel dobro bgMBco, pa naj je bila žgana aii »prešana*, samo da je biila prjj*.na. Sicer je bd poštenjak, zlasti pa dobričina, in gotovo m v življenju storil nič žaiiega niti muhi, čes, da vsako bitje rado živi. K verskim opravilom ni hodil, ker je menil, da nima nič grehov in da fh imajo tisti, ki vodiljo verska opravila, mnogo več kot on. KroŠn;anii je od sejma do sejma, od hiše do hiše in se tako preživ-Ijal
Pa je prišla starost in ostal je •am. Dokler je mogel, je še hodil po vaseh in prodal tu in tam k?fe par vezalk ali kai podobnega. Kar mu je manjkalo za borno preživljanje, so mu dali dobri ljudje Ln številni znanci. To, da niti v pričakovanju smrti ni hotel nič slišati o spovedi Ln podobnih verskih zadevah, je bodlo t oči vaške pobožne ženice. Ko je
zbd'eđ in obležal v neki hiši, so pržile k njemu ter ga nagovarjale, da bl poklical »gospoda«.
»Kaj?« jc menil, ogarčeno, »Kaj mi bo pa on pomagal, saj se nič ne ipozna na bolezen. M.; pa raje pokličite k ako: lepo dekle«.
Zenlčine pa niso odnehale in so še naprej tičale vanj: »Ce se ne boste izpovedali, ne boste šli v nebesa po smrti«. Pa je menil na to Martin:
»Tisto pa vem, da ne bom šel. Kako pa, le mlad nisem mogel na črešnjo, pa bom sedaj star spleza! tako visoko v nebesa«.
5e niso odnehale: »Pa vsaj sveto olje boste sprejeli pred smrtjo?« Tudj na to j« Mar-.in imel odgovor: »Čemu pa mi bo olje, taj na onem svetu ne bom jedel solate!«
Tudi kaplan, ki je kmalu za tem prišel k njemu ni nič opravil. Martin je brez vseh teh »tolažil!« mirno umrl in dobil prav tak večni počitek kot vsi umrli ljudje, brez »gospoda«, olja in obl jubl jenih nebes ...
Družino Katarkiewicz sem spoznal nedavno. Kar prijetni ljudje. Se v glavo mi ne bi padlo, da je med njimi tako tragičen razdor in razcepljenost.
Pa vendar...
Prejšnji teden sem jih obiskal. Stopil sem v jedilnico in takoj zavohal, da je nekaj narobe. V kuhinji so se kuhali rdečj raki. V sobi je pred pisalnim strojem sedel Karolek in pisal vsebino »Komunističnega man fešta«. Nasproti mu je sedela ba_ b:ca z »Novimi stenami« v naročju. V istem kotu sobe jamama pisala referat »Sociali-stčna žena danes in jutri«. Oče je sedel pri pečj ln mahal s »Katoliškim obzornikom«, v naročju je držal Mareka in dečko jo ubogljivo molil rožni venec. Vihrava Florča je čepela ob radiu in skušala ujeti kak poljski glas iz Amerike.
Ko sem prišel, ;e demarkacijska črta šla skozi sredino jedilnice in delila m zo na dva enaka dela. Okna in pisalna miza so pripadali napredni babici, mami in revolucionarnemu Karoleku, peč ln radio pa so branili reakcionar}! — oče, Flor-čj in Marek. V pogovoru sem pazil, da se ne opredelim na nobeno plat; kaj se bom mešal v nj hove družinske zadeve.
O razdoru v tej družini so že
dolgo govorili. Moj prijatelj Klemens odlično pozna vso to zadevo. Ko sem ga vprašal, kako da je Karolek tako napreden, me je prekinil:
»Hočete reči Florča, ne?«
»Nej Florča drži z očetom.«
»Seveda, oba pišeta vsebino ,Komun stičnega manifesta'.«
»Vraga, z Manifestom se ukvarja Karolek' Mareček pa meli.« i L
»Se motite. Mareček piše referat o socialističnih ženah.«
»Ne, referat piše mama!«
»Ne, mama posluša Ameriko!«
Tako sploih nisem vedel kako in kaj, pa sem šel k nj m še zvečer, da proučim stanje.
Obe fronti sta me sprejeli jako prijazno, ampak v malce spremenjenem sestavu. Mama je mahaia s »Katoliškim obzornikom«, Mareček je pisal vsebino »Komunističnega man fešta«, oče je pri oknu bral »Nove steze«, Karolek je ob peči molil rožni venec, Florča je pisala referat 0 socialističnih ženah. Na radu je govorila Moskva.
No, zaigral bom z odprtimi kartami, sem si dejal in vprašal:
»Oprostite, kdo je pri vas pravzaprav napreden in kdo reakcionaren?«
Odgovorili so mi prav prijazno:
»To je odvisno od časa. Vsake tri ure se menjamo. Na hvalo temu izmenjavanju je Karolek na tehniki, Florča na medicini, Mareček v gimnazij:, oče v ministrstvu, mama pri radiu in babica pri časopis'h.«
Naftovod iz plastične mase
V Franciji so začeli pred kratkim uporabljati naftovod iz plastične mase. Dolg je 6 km in ima premer 15 cm ter povezuje rafinerijo v Frontignani s kemično tovarno v Saint Gobainu. Naftovod je izdelan iz trdega polivinil klorida. To je prvi premer v Evropi, da so uporabili cevovod iz plastične mase za prenos razjedajočega plina na tako veliko razdaljo.
Drogovi iz plastike
V državi Mich'gan — USA so zaiel: izdelovati brzojavne in električne drogove iz plastične mase. Taki drogovi so varni pred različnimi sovražniki lesenih drogov, kot so črvi, termiti, bakterije in drugo. Poleg tega je te drogove zelo enostavno postavljati, saj ga zaradi male teže lahko dvigneta le 2 moža, dočim je za postavljanje lesenega droga potrebnih najmanj 6 mož.
\ makUail
55.
Ko sta se nekega Jutra okopala, je Vilče prinesel 1 Brega s seboj ploščat kamen, na katerem je hotel speči ribe. »Ta kamen ni dober!« ga je opomnil Rok. »Beži no, beži!« ga je zavrnil Vilče. »Nikar ne misli, da znaš samo ti kuhati!« »No, pa jih speci...« je mirno odgovoril Rok.
56.
Vstal je in stopil precej daleč od ognja, Vilče pa je razpihal ogenj, namestil nad njim ploščati kamen in položil nanj postrvi. »Zakaj si rekel, Rok, da ta kamen ni dober? Le poglej, saj se ribe na njem prav dobro pečejo! Skoraj bi rekel, da boljše kakor v mamini ponvi. Mar ne?«
57.
Ni še dobro izgovoril, že je pred njim počilo kot bi se razletela bomba. Po zraku so frčali kamni, ogorki žerjavice, postrvi in pepel. Vilčeta Je vrglo vznak, bolj od strahu kot od eksplozije. Obležal je na tleh in z nogami brcal okoli sebe, po njem pa so padali koščki njegove »kuhinje«.
1
^4
58.
Rok se je smeje vrnil ln pričel pobirati žalostne ostanke Vilčetovega kuharskega poizkusa. Vilče ga jc preplašeno gledal: »Kdo je ustrelil?« »TI vam!« mu je odvrnil Rok. »Ker si dal na ogenj kamen Iz potoka! Ce z vodo prepojen kamen segreješ, ga para raznese.« Rok je popravil ognjišče in dokončal zajtrk.
59.
Potem sta Jo mahnila ob potoku navzgor. Tako daleč do zdaj še nista šla. Večkrat sta morala zapustiti strugo In se prebijati skozi gozd, ki je postajal vedno bolj divji. Gosto grmovje je pora-ičalo breg in velika, stara debla so ležala po tleh, da sta morala plezati čeznje.
60.
Toda trud se Jima je poplačal. Naenkrat se je odprlo pred njima majhno jezero. Pred odtokom potoka se je dvigal jez, preko katerega je tekla voda in v slapu padala v strugo. »Tu si je nekdo zajezil vodo!« se je začudil Vilče, ko je ugledal zgradbo. »Mogvina!«, je odvrnil Rok.
Coles pipiens (mušica brenČalka) ima nenavadno sposobnost, da se prerine skozi najmanjše odprtine in špramjJce. Ko ugasnete luč, je to zanj pravcati signal za napad.
KAKO KOMAR NAJDE SVOJO 2RTEV?
Kot neki drugi kukci, imajo tudi komairji organ, ki mu pravijo učenjaki »kemični Siprojemnik« — mešanica vonjalnega čuta in neke vrste tipalnega »radarja«. Komar sledi vonju in valovom tciplote, ki jih izžareva človeško telo. DomaČi komarji letijo največ 300 metrov daleč od svojega legla, torej je njihovo »delovno področje« precej omejeno. Težava je pa v tem, da se množijo v bližini naših stanovanj — v Jankih, v praznih konzervnih Škatlah, v vodnjakih itd. Toda veliki komarji umazanih močvirij lahko napadajo mesta in vasi, oddaljene rudi SO do 100 kilometrov.
BOJNA OPREMA
Kako more drobcen komar pre-bosti debelo človeško kožo? Komar, oziroma komarka, ima pravcati pribor za pikanje. Glavni in-
štrument, vrtalček je nekaj iz-rednega — s svojim visoko frekvenčnim trepetanjem zlahka prehode tudi na:jtrše meso ali trdo žabjo kožo in kačje luske. Na glavi ima posebno sesaiko, s katero hitro srka kri skozi rilček. Krvi posrka 3 do 4 krat več, kot jfl sam težak.
PRENASALCI BOLEZNI
Sreča za človeštvo, da od kakih 3000 vrat komarjev samo nekaj .vrst prenaša bolezni, so pa zato te vrste izredno nevarne. Tako neka vrsta komarjev prenaša fila-riozo, strahotno bcllezen, cd katere otečejo udi in žleze. Druga vrsta — anofeles — prenaša malarijo, ki letno napada okrog 250 milijonov ljudi, samo v Lidiji 100 milijonov. Tudi rumeno mrzlico ima,jo na vesti komarji. Nai domači komar je glede pirenašanja bolezni popolnoma nedolžen in nenavaren, je pa neprijerna nadlega za sobe in spalnice. Danes že prodajajo v drogerijah in lekarnah posebne svečuce ali tablete, ki jih v sobi zažgeš in imaš potem nekaj časa pred komarsko nadlego mir.
ZANIMIVOSTI
Najstarejša Tobačna tovarna v Jugoslaviji je stara 101 leto
Pred vojno je bilo v Jugoslaviji posejano s tobakom 16 tisoč hektarov, sedaj pa skoraj 38.000. Lani je bilo pridelanega tobaka trikrat več ko pred vojno — 41,50 milijona kilogramov (2 in pol kg na prebivalca). Glede prdelka tobaka na osebo je Jugoslavija na prvem mestu v Evropi, toda glede donosa na hektar smo precej nizko. Svetovno povprečje na hektar je 10 metrskih stotov, pri nas le 8 (v Kanadi in Franciji dosožejo celo 17 metrskih stotov).
Največ tobaka pridelajo ZDA (933 milijonov kg), njim sledi Indija, BrazMija, Turčija, Grška itd. Svetovni letni pridelek je 1 milijarda 608 milijonov kg!
Jugoslovanska tobačna industrija ima že lepo preteklost, saj je bila naša prva tobačna tovarna — Niška tovarna tobaka — osnovana pred 101 letom.
Na leto milijardo jajc
Po statističnih podatkih je bilo lani v naši državi čez 24 milijonov glav perutnine. Toda leta 1954 je poginilo 13 in pol milijona perutnine, kar pomeni izgubo 20 tisoč ton mesa in skoraj pol milijarde jajc. Kokoši v Jugoslaviji zneso na leto okrog 1 miljardo jajc — 60 jajc na osebo. Toda letna potrošnja jajc na osebo je znatno nižja, vsekakor zaradi cene, kajti jajca so danes, če jih primerjamo s cenami leta 1939, naše najdražje živ.lo, saj so tridesetkrat draže kot leta 1939.
Jugoslavija je velik izvoznik perutnine in jajc. Leta 1954 smo samo v osem evropskih dežel izvozili 258 milijonov jajc, 593 ton zmrznjenih jajc ter veliko perutnine in perutninskega mesa.
NepoPedelsko prebivalstvo Jugoslavije se je podvojilo
Ce pogledamo sestav prebivalstva Jugoslavije in ga primerjamo s stanjem pred drugo svetovno vojno, vidimo, da izredno raste število nepoljedel-skega prebivalstva, medtem ko poljedelsko celo upada. Na primer v razdobju 1948—1953 se je n&poljedelsko prebivalstvo povečalo vsako leto za 279 tisoč ljudi. Torej so Industrija . in druge nepoljedelske dejavnosti pobrale v teh let h razen normalnega prirastka prebivalstva še okrog 240 tisoč ljudi iz vasi. V primeri z letom 1939 se je poljedelsko prebivalstvo znižalo za 3%, neipoljedelsko pa se je podvojilo.
Četrt milijona obrtnikov
Pred vojno, 1939. leta, smo imeli v Jugoslaviji 230.000 obrtnikov, danes pa jih je 249.000 ali 15% več. Obrtnih delavcev je bilo 1939. leta 135.000, sedaj
129.230. V obrtništvu je pereče stanje vajencev, ker jih je premalo. Na 100 zaposlenih kvalificiranih delavcev v obrti pride v privatnem sektorju 38 vajencev, v družbenem pa 26.
Nehru in stavospevi
Indijski premier Nehru je nedavno prispel v mesto Hubli. Bil je prisrčno sprejet, le neki mestni vodilni mož je doživel neprijetnost. Pozdravil je Neh-ruja, potem pa začel govoriti na dolgo in široko o Nehruje-vih zaslugah in podobno. Nehru je postal nestrpen in, ko je zaslišal še besede o »človeku vel kanskega srca in brezmejne modrosti«, je govorniku iztrgal iz rok napisani govor in rekel v mikrofon: »Dosti tega besedičenja! Nisem prišel k vam poslušat slavospeve o sebi, pa tudi • ne utegnem. Mene zanima, kaj ste v svojem mestu že storil: in uredili.«
47 minut brez srca
V neki m.lanski bolnici so operirali 18 mesecev staro Lucijo Arrigoni. Deklica je bila na operacijski mizi celih 47 minut in ves ta čas ji je poseben aparat naolemestoval srce •n pljuča. To je prvi primer v kirurgiji, da je bolnik (pa še tako majhen) preživel tričetrt ure s pomočjo umetnega srca.
Za vroče poletne dni si je francoska modna hiša Dior izmislila takšnole bikini kopalno obleko iz črne in modre svile ozir. drugega blaga.
Naročajte in berite »DOLENJSKI LIST«!
OKROGLE
VINSKE TEŽAVE
»7*o/e vaše naravno vino je \pa dohro, tovariš natakar!*
»Da; veste, dobili smo nov recept!*
ZAČASNO
Tast pravi ženinu in hčerki: »Vesla, še ne modrem oMjitbiii, ali vama bom po svatbi lahko izplačal dnto. Za vsak primer se za neka\j časa poročita iz tijubezni!*
MED T OFERJI
»Si ie zajtrkovalf* »Niti kapije!*
DIJAŠKA
»Q.{ vseh  tujih  jezikov imam n.tjra>jši esperanto.* »7.a,ka\}?*
»Ker te ga v šoli ne HČirm.*,
šel tiho domov, saj bo itak na-»Nikar se ne trudi, dn bi pristal trušč, ko prideš do vrha .. .m