ytltk (Ub razen sobot. MdeH In praznikov. ,-nfd daily except Saturday«, 1J^uDdiyi and Holidays .yEAB XXXVm Cona Usta J« $8.00 republikanci v Neaplu PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' ^"ffc&sjg S SSrSVIgST CHICAGO H ILL. PONDELJEK. 10. JUNIJA (JUNE 10). 1846 Acceptance for mailing at »pecial rate of portage provided for to section 1103. Act of Oct 8, HIT, authoriaed on June 4, 1918. Urodnilkl in upravnlikl prostori: 8057 South Lawndalo Ave. Offloe of Publication: »657 South Lawndak Am Telephone, Rockwell 4804 Subeerlptloo 88.00 Yearly fiTEV.—NUMBER US savojske dinastije | odhajajo iz Italije fOJVODA AOSTA V BELGIJI »L Italija. 8. jun. — Mir, prevladoval v Italiji v te-volitev, pri katerih večina volilcev izrekla za ivo savojske dinastije in uovitev republike, je bil pre-z izgredi v tem mestu, adli so se republikanci in rhisti potem, ko je bila ročna granata med mo-ste. Več monarhistov je in ranjenih. Bitke so ile tudi v Rimu, Pisi in mestih. »rhisti so organizirali po-do glavnega stana karabi-vojaške policije, kjer so ali orožje. Vojaški poli-oddali več strelov v zrak em razgnali pohodnike. jun. — Člani savojske tije odhajajo iz Italije, ker ljudstvo pri volitvah izrek-ustanovitev republike, pjica Marie Jose, sestra biv-belgijskega kralja Leopol-je s svojimi štirimi otroci na križarko Duca Degli ri, ki je odplula proti Gae-iki, ki leži 40 milj severo-io od Neapla. Tam se jim iružil Humbert, ki je vla-lijo kot kralj štiri tedne, je prevzel po abdikaciji ja očeta Viktorja Emanu-Slednji in njegova Jena ob'la zi» vetje v Egiptu, irka je iz Gaete odrinila Portugalski. Prej je bilo injeno, da bodo člani Hum- pve družine odpotovali v Domače vesti so* Joseph Snoy umrl Chicago. — Prosveta je v boto dobila telegram iz Bridge-porta, O., da je Joseph Snoy u-mrl v petek ob 9:05 zvečer. Nekaj dni prej je bila Prosveta obveščena, da se je Snoy podal v bolnišnico. Prosveta in SNPJ sta s Snoyjem izgubila dobrega agitatorja za naročnike in člane. Snoy je bil vodilna osebnost med našimi ljudmi v svoji naselbini. Kljub bolezni, ki ga je mučila več let, je bil vedno na delu za jednoto in Prosveto, kakor tudi za Proletarca in SANS. Uredništvo izreka vdovi pokojnika, otrokom in sorodni kom globoko sožalje. , Is Clevelanda Cleveland.—Pauline Zupančič, o smrti katere Je bilo včeraj po-ročano na tem mestu, je bila doma iz Podsmreke pri Višnji gori. Z možem sta že več let vodila gostilno na E. 55. st. Poleg svoje družine zapušča tudi ma ter, pet sester in štiri brate. V Ameriki je bila od 1918 in članica KSKJ, SDZ in SŽZ. — Iz bolnišnice se je vrnila Josephine Sirola iz Collinwooda, Rose Glavič od istotam pa je srečno prestala operacijo in se nahaja v bolnišnici Huron Rd. — Zadnjo soboto sta se poročila v Collin-woodu Anton Zupančič in Mary * Penko. — Hi Greenwood, Wis., sta se odpeljali na pogreb svoje sestre Mary Kaučnik, Agnes Kle-menčič in Angela Vrhovnik, enako tudi sin pokojne s svojo ženo. m sorodniki Humberta so bodo zapustili Italijo. Voj-Aosta, bratranec Humber-njegova žena sta odletela >. Jolanda, Humberto-stra in žena grofa Calvijt ""gola, je odpotovala v E-kjer je njen mož. Drugi »vojske hiše so odpotovali "OS.-------->. .--- »če. vile in drugo imetje ^ske hiše ni bilo zaplenjeno. wen<, da bodo člani te hiše v udobju. Humbert ime Mnj deset milijonov dolar-britskih bankah. Poleg te-fwduje bonde. ki mu prina-pol milijona dolarjev ikov letno. JlJa je dobila novo zastavo. P w »ste kot prej — rdeča, h zelena, toda brez grba sa- W dinastije. loče proti (/i stranki 'urnan bo revidiral V°J« »tališče *i«*ion. D. C.. 8. jun. - tajnik Hm» a u7..1 * izjavil l jnik Henry A. Wal- I Hda je proti usta-■ retJe Politične stranke. P- J' naglasil svojo vero, ^kratska stranka edil ' briških progresiv- m'' »zjavo po -Upredsedmkom Tru-^ hiš,. Trdi se, da rpv»diral svoje stall-" ugotovilo, da bo de-pod njegovim M* t zagovarjala de-»n interese, rv 14 n^opa| JMo vo-' orgsnizacij, vko ^raičar-voditelji so mu kri i m da ne bo izvoljen bo kandidat "»snke L 1948 rruman vetiral '»♦in, I r. Petnajst oseb zgorelo v hotelu Iskanje žrtev \ se nadaljuje Dubuque, Ia., 10. jun.—Petnajst oseb je zgorelo v požaru, ki je včeraj zjutraj nastal v hotelu Canfieldu, 21 pa je bilo ranjenih. Identiteta 12 žrtev je bila ugotovljena. Uradniki Rdečega križa pravijo, da se 23 oseb še pogreša. Bojazen je, da so vse izgubile življenje. V hotelu, ko je izbruhnil požar, se je nahajalo 129 registri- ranih gostov. Iskanje žrtev se nadaljuje. Trideset gostov se je rešilo iz gorečega hotela s skokom na gasilske mreže. Ena ženska, ki je skočila skozi okno četrtega nadstropja, se je ubila. Argentina obnovila odnošaje z Rusijo Prebrisana poteza predsednika Perona Buenoe Aires. Argentina. 8 jun. — Zunanji minister Attilio Bramuglia je naznanil obnovo diplomatičnih odnošajev med Argentino in Sovjetsko unijo na sestanku s časnikarji, katerega so se udeležili predsednik Juan Peron in člani ruske trgovske misije. Odnošaji med državama so bili pretrgani 1. 1917. Vest iz zanesljivih virov pravi, da bo Konstantin Sevelev imenovan za ruskega, poslanika v Buenos Airesu. On je načelnik trgovske misije, ki je dospela v Argentino pred dvema tednoma. Zs argentinskega poslanika v Moskvi bo imenovan Carlos Desmares, profesor na državni univerzi. Argentinsko priznanje sovjetske Rusije je zvita poteza predsednika Perona. On bo skušal izigravati Rusijo proti Ameriki upanju, da ga bo slednja zalagala z qrožjem in stroji. Peron je po naznanilu o obnovi diplomatičnih odnošajev na-glasil potrebo prijateljstva med Argentino in Rusijo. Ameriški državni department je skušal preprečiti izvolitev Perona za predsednika argentinske repub-ike, toda poskus se je izjalovil. Argentinsko ljudstvo je v tem videlo ameriško vmešavanje v notranje zadeve dežele, kar je .tudi bilo. Peron se mora deloma zahvaliti ameriški intervenciji za izvolitev. Debata o Španiji pred svetom odložena New York, 8. jun. — Varnostni svet Združenih narodov je na predlog ameriške in britske delegacije odložil debato o Španiji in prelomu odnošajev z režimom diktatorja Franca. Pri č*la se bo prihodnji teden. Cla ni delegacije ao izjavili, da se še niso odločili glede stslišča o španskem vprašanju. proUstavkovni in protidelsvski načrt, ki je bil sprejet v kongresu. Avtor nsčrta je kongresnik Case. Ts je bil že poslan Tru-manu v podpis. Wallace, vodja progresivnega krila demokratske strsnke, je baje povedal Tru manu. da ne bo nastopil kot govornik na shodu liberalnih demokratov v St. Louisu. Mo, prihodnji teden, če ne ho vetiral protisUvkovnegs načrta. Tatvina nemških draguljev razkrita Ameriški polkovnik in njegova žena pretirana Washington. D. C.. 8. jun. — Vojni, department je naznsnil, da sta blls polkovnik J. W Du-rant in njegova žens Kathleen, stotnica v ženski vojaški orgsni-zsciji WAC, aretirana v čikt-škem hotelu Ls Sallu zadnji pondeljek na obtožbo, da sts u-kradla nemške dragulje v vrednosti $1,500,000. Dragulji so se nahajali v kleti grsdu Kronber-ga v bližini Frankfurta v Nemčiji. 9 V tem gradu je klub ameriflrih častnikov. Dva druga čtynp,tatinskega krožka bosta kmalu aretirsns. • j Obs sta priznala tatvino po aretaciji. V hotelu La SaUu »ta se registrirsla zadnjo nedeljo., Tstvlns drsguljev je povzročile senzacijo, ki meče temno senco na ameriške okupacijske avtoritete v Nemčiji. Kako sta Durant in njegova žena prinesls del plens v Ameriko, še ni pojasnjeno. Grsd Kronberg je posest nemške krsljevske hiše Hesse Člani te hiše so pobegnili iz grsdu v aprilu preteklega leta, ko so se bližale enote tretje ameriške armade pod poveljstvom generala Psttons. Po okupaciji je bil grad izpremenjen v klub ameriških častnikov. Nihče izmed teh ni takrat vedel, da so dragulji zskopsni v kleti. Zsklad je bil odkrit pozneje. Polkovnik Dursnt in njegova žena bosta postavljena pred vojaško sodišče, ki jima bo naložilo kazen. Unija telefonskih delavcev ostane neodvisna Galveston. Te*.. 8. jth. — Unija telefonskih delavcev je na -.voji konvenciji sprejela reso- vinson postal načelnik vrhovnega sodišča Predsednik Truman na• znanil vaina imenovan/a ODPRAVA URADA VOJNE MOBILIZACIJE Washington. D. C.. 8. jun. — Predsednik Truman je na sestanku s časnikarji naznanil tri važna im4tyovanja. Federalni zakladnik Fr*d M. Vinson iz Kentuckyja je bil imenovan za načelnika federalnega vrhovnega sodišča. Ta pozicija je bila izpraznjena, Itp je umrl Harlan F. Stone. Vinsona bo nasledil John W. Snyder, direktor urada za vojno mobilizacijo in preureditev industrij. Truman je dejal, da bo ta urad kmalu odpravljen. John L. Sullivan je bil nomf-niran za mornaričnega podtajni-ka. Truman je pred nekaj tedni imenoval za mornaričnega pod-tajnika Edwina W. Pauleyja, oljnega magnate lz Californlje in bivšega blagajnika demokratske stranke. Imenovanje je moral umakniti zaradi opozicije v senatu, ko je postalo jasno, ds Pauley ne bo potfjeft. Truman je dejal., ds »e je odločil za imenovanje .Vinsona poldrugo uro pred sestankom s časnikarji. Neksj dni prej je izjavil, da želi, da Vinson ostane fede-fijni mklpdnik Imenovanja Vinsona se smatra za prijateljsko Trumanovo gesto napram organiziranim delavcem. Voditelji delavskih u-nij so ostro obsojsli Trumana, ker je razbil stavko železničarjev in pozval kongres, naj sprejme drsstlčno protidelavsko zakonodajo. Generalni poštar Han-negan, ki je tudi načelnik osrednjega odbora demokratske strsnke, in drugi so potem pričeli pritiskati ns Trumsna, da mors nekaj storiti z rt&menom, da spet dobi podporo delavskih organizacij. Vinson je bil izvoljen za kon-gresnika 1. 1923. Postal je pro-minentna oseba kot dsvčnl ve-ščak. V maju 1. 1943 gs je predsednik Roosevelt imenovsl zu direktorja ekonomske stabilizacije in načelnika federalne kor-poracije zs rekonstrukcijo financ. Neka) mesecev pozneje je dobil pozicijo direktorje ursda za vojno mobilizacijo. Za federalnega zakladnika je bil imenovan v juliju preteklega leta. Vinson je /nsn kot pro-gresivec. Rojen je bil v Louisi, Ky., in je star 56 let. Maršal Tito ni odredil mobilizacije Strupena propaganda proti Jugoslaviji Belgrad. 8. jun. — Bližajoča se obravnava proti generalu Mihaj loviču, bivšemu poveljniku čet nikov in vojnemu ministru v begunski vlsdl krslja Petra v Londonu, je sprožila govorice in poročila, da je maršal Tito odredil splošno mobilizacijo v Jugosla viji. Mihajlovič je bil aretiran na obtožbo izdajstva in kolabo-racije z Nemci in Italijani v vojnem času. Poročila in govorice o mobilizaciji ao brez podlage. Širijo jih sovražniki nove Jugoslsvije. V Belgrsdu in drugih mestih je vse mirno. Ns ulicah je manj vojakov kot običsjno. (Ameriška časniška sgentura Associated Press pravi, ds Je londonski list Daily Mail dobil poročilo od svojega dopisnika v Rimu, ds so belgrsdski listi zsd-nji torek objsvill naznanilo o splošni mobilizaciji v Jugoslaviji. Dopisnik je dobil zadevne informacije iz "zanesljivih" rimskih virov.) Izgleds, da so nekateri dopisniki zsvezniških listov nsmeno-ma začeli širiti poročila o mobilizaciji v Jugoslaviji, kar *je neodpustno. Taka poročile so dinsmit v času mednarodne napetosti. Stališče vlsde se izrsžs v izjsvi nekega visokegs jugoslovanskega ursdnlks. "Ne smete verjeti poročilom, da sovrsiimo Američane," je dejal. "Mi smo za prijateljske od-nošsje z Ameriko. Zagotovili smo že »vet, da Ji^goslevlja na I bo začele vojne zsradl Trsta in ona bo držala besedo." Titova vlada ni razkrila* kraja in ure, kje in kdaj se bo zsčtla obravnava proti Mlhajlov}ču. Kot vzrok je omenila motnost, da bi tajne in generalu naklonjene grupe skušale lsvajatl terorizem. Obravnava proti Ml-hs j loviču se bo pričels v pondeljek. Vlada še ni objavila imena sodnika, ki bo predsedoval obravnavi. Uniji ADF zapretili z oklicem stavke Mornarska konferenca zaključena i Več držav poslalo delegate Seattle. Wash.. 8. jun. — Mednarodna mornarska konferenca, ns katero je poalalo delegate 82 držav, je bila zaključena. Trajala je šest dni. Za podpredaednike so bili izvoljeni reprezentanti Velike Britanije, Francije in Belgije, zs )redsednika pa Američstt Henry M. Jackson. George R. Strauss, 'Hrlamentarni tajnik britskega ministrstva zs promet, jc bil izvoljen zs podpredaednika. Drugi podpredaednik je Emile Deckers, reprezentsnt Belgije n član pomorske komisije medna-rodnega delsvskegs urada. Representant mornarjev kot podpredsednik je Eugene Thiers, (encralnl tajnik francoskih mornarskih unij. Vsi so prevzeli ursde po Izvolitvi. Ceremonije so se vršile pozsključenlu konference. Britska delavska stranka polije misijo v Moskvo London, 8. jun. — Delsvska stianka je naznanila, da bo po-slala posebno misijo v Moskvo pod vodstvom profesorja Harol-da Lasklja. načelnika ekseku-tivnega odbora stranke. Drugi člani misije bodo Morgsn Ph» lips. AHce Bacon Ir. Harold Clay. Člani misije bodo odpotovali t Moskvo prihodnji mesec Crika vlada uveljavila drastične odredbe Nov predsednik klavniške unije Konvencija * v Montrealu dovriila delo Montreal. Kanada, 8. jun. — Konvencija unije klsvniških de-Isvcev CIO, kf ima čez 200,000 članov v Ameriki fn Kanadi, te bila končana. Presenečenje je bila izvolitev Ralpha Helstelns za predsednika unije. On Je b" doslej pravni svetovalec units. Lewis J. Clark, dosedanji predsednik, je bil izvoljen zs tajnika-blagajnika. To pozicijo je «mel Edward F. Roche, ki Je bil pri volitvah poražen. Preme-ianje v vodstvu unije Je slično onemu, ki je bilo izvršeno ns konvenciji unite združenih av-tnih delavcev v Atlantic Cityju, N J. Na tej je bil Walter P Reuther izvoljen za predsednika R J. Thomas Je bil poražen kot predsedniški kandidat, Izvoljen pa Je hM za podpredsednika Herbert March iz Chlcaga vodja levičsrskegs krila klsvm-ške unije, Je bil ponovno Izvoljen za direktorje unije v čikv škem distrtktu. Za tretjega podpredsednika je bil izvoljen Amerika sestavila pogodbo za Avstrijo Qyrn#t bo odpotoval v Paris Washington. D. C.. 8. Jun.— Čeprsv se je Rusijs uprls disku- ziji o mirovni pogodbi zs Avstri jo ns nedsvnl konferenci zuns-njih ministrov štirih velesil v Psrizu, je Amerika sestavila pogodbo in poslala kopije v zunanje urade v Londonu, Moskvi In Parizu. Atene, Grčija. 8 jun. — Mo- Kanadčan Kred W Dowling. za narhističns vlada ki ima oporo prvega In drugega podpredsed pri britskl oboroženi sili, Je uve- nika pa Frank Ellis In Phijip I javila drastične odredbe za po- Weighmen tlačen je izgredov in nemirov v j Konvencija je zvlšsle plsče Grčiji. Ustanovila )• izjemna distrlktnem direktorjem od $3840 sodišča, ki bodo izrekala smrtne na »4400, ki rabijo o- Helstein, novi predsednik, ni fori jo, ds hoče ostati neodvisna lr pomeni, da se ne bo pridru- 'obsodbe nad vsemi žila AmerUki delavski federscijl roip proti svtoritetam in ovira-j nikdsr delsl v klavnicsh,1 tods ali Kongresu industrijskih orgs- jo policijo Vlada je z dekreti igra| j« vodilno vlogo v pogaja-ni racij. suspendirala ustavne garsndje | njih s kompenijaml, ki so re- Držsvni tsjnik Byrnes je pri znal, da je pogodba za Avstrijo sestavljena, ko se Je sestsl s čss-nikarji. Povedsl jim je, ds bo odletel iz Washingtons v Psriz 13. junija, Konferenca zunsnjih ministrov štirih velesil se bo pričela 15, Junija. Byrnes je razkril na sestanku s časnikarji, ds ni dobil nobenega zagotovile od ruskegs zunanjega ministra Molotovs, da bo revidiral svoje stališče glede dis-kuzij o mirovni pogodbi zs Avstrijo. On je tudi nsglssll, ds bo obnovil pritisk zs diskuzijo, ko se bodo zunanji ministri sestsli Parizu. Byrnes smatra, ds Je mirovna pogodba za Avstrijo ključ do. rešitve drugih problemov. Med temi je vprašanje končanja zavezniške okupacijo evropskih držav. Dalje Je Byrnes razkril, da je britskl zunanji minister Ernest lievin odobril provizije mirovne pogodbe zs Avstrijo. Kontrola japonskega policijskega sistema Tokio, 8 Jun. — I^win J. Valentine, bivši newyorški policijski komiser, Je v poročilu priporočal demokratično kontrolo Ja p,nekega policijskega sistema On Je prišel v Tokio z drugimi ameriškimi policijskimi veščaki V svojem poročilu, ki jo bilo poslano generalu Douglas i Mar Arthurju, vrhovnemu poveljniku okupaeljake sile, je naglasil, on je bil japoneki policijski sistem ustanovljen r namenom, da Služi onim, ki so kontrolirali vlado Ta sistem Je tr«bs odpraviti. zultirsla v zvišenju plač. On Je bil rojen v Duluthu, Minn., in ;e star 37 let. Mornarji razpravljali o akciji na shodih POGAJANJA Z VODITELJI UNIJ CIO Washington. D. Cm 8. Jun. — Uradniki dveh mornarskih unij, ki sts včlsnjenl v Ameriški dels vski federsciji, so zspretil s o-klicem stsvke. Začela se bo prihodnji teden, Če ne bo konflikt izravnan. Kako bodo stvar izvedli, ni jssno. Provizije Smith-Connsllyjevegs zakona namreč določsjo, da morajo unije 30 dni prej naznaniti, ds bo stavka o-klicana. Uniji ADF Imata okrog 82,000 članov. Ti so se udelešili protestne stavke v četrtek, ki Je trajala tri ure. V tem času so vršila sborovanja, na katerih je bils razprava o akciji. Čet 400 psrnikov v smerlških lukah ob Atlsntiku, Pacifiku in Mehi-škem zalivu je' bilo prizadetih v stavki. Mornarji so se potem vrnili na delo. Nekateri delavski veščaki trdijo, da hočeta uniji ADF vzbuditi pozornost javnosti, ki je zdsj zainteresirana v konflikt med mornarskimi unijami Kongresa Industrijskih organisaoij in parobrodnlmi družbami. Ta unije imajo čez 200,000 članov, ki se pripravljajo sa splošno stavko, katera bo oklleana 18. Junija, če ne bo spor Isravnan. V konflikt med unijami CIO in parobrodnlmi drulwat > posegla federalna* vlada. Unije zahtevajo skrajšanji delovnega tedna na 40 ur, zvišanja plače In »boljšsnje delovnih pogojev. Mornarji zdaj delsjo 88 do 63 ur v tednu. Mednsrodns unija prlstanišč-nlh delavcev ADF »e še nI odločila za oklic stavke. Predsednik to Je Joseph P. Ryan, ki stalno trdi, da so mornarska unije CIO pod kontrolo komunistov. Predsednik Truman skuša odvrniti pretečo stavko unij CIO-On je ponovno apeliral na voditelje unij ter reprozentante pa-robrodnih družb, naj nadaljujejo pogajanja glede sklenitve nove pogodbe. Rudarska stavka na antracitu končana » • Nova pogodba sklenjena z operatorji New York. 8. jun. — Stavka rudarjev, članov unije UMWA, na polju trdega premoga, ki Je bila oklicana 31. majs, ko Js potekla veljavnost stare pogodbe, Je bila včeraj končana V tej je bilo udeleženih čez 75,000 rudarjev. £ Thomas J Kennedy, tajnik-blagajnik UMWA, je naznsnil sklenitev nove pogodbe s operatorji na sestanku s časnikarji. On je izjavil, da se bodo vsi rudarji vrnili na drlo v pondeljek. Pogodba določa zvišanje plače *a 18 in pol centa na uro In ustanovitev blaginjskegs sklsda za /atf-ito rudarjev. Pet centov od vsake tone producirsnega premoga bo šlo v ta sklad. Federalne avtoritete so zagotovile operatorje, da bodo dovolile zviša* nje cene premogu, kar pomeni, ds bodo morali odjemalci premoga plačevati višje cene. John L l.ew»a, predsednik rudarske unije UMWA, in Kennedy sta izjavila, da je podpis pogodbe novs zmaga rudarjev. Konflikt med unijo in operatorji je bil uravnan po pogsjsnjih, ki so trsjsla 26 dni. tflatovL na&ilfL naAsdb'ui PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ oi »ibliahed by Sloma« Naiioaal Naročnina aa ZdruŠene država (laven Chicaga) in Kanado SMO aa lato, $3.00 aa pol lata. 11.50 aa četrt lata; aa Chicago in Cicero $7.40 aa celo lato. $3.7$ aa pol letai aa iaeaeasstvo $100. Subscription raieet for the (failed Slate* (except Chiaago) and Canada $$.00 par year. Chicago and Cioaro $7.50 por year, foreign countries 11.00 per year. Cane oglasov po dogovoru. Nohoplal dopisov in nonarotcnlh člankov se ne vračajo. Rokopisi literarna vsebine (črtiee, povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je prilošU poitnlno Advertising rates on agreement—-Mamucripts of commnnUatlons snd unsolicited articles wiH not bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc.. will be returned to sender onlf when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vsa, kar ima slik s listom t PROSVETA 2$$7-5$ So. Lawndale Ave« Chiaago. Illinois Evropa ostane na levicim RAZNI KOMENTARJI . Belil agham. Waah^-MJa pa ne smei verjeti vsega, kar bere* .. ." mi je že kdo rekel Se- ve, da vsega ne verjamem! V Prosveti sem Citai, da je Churchill "zamudil" bus. To je že nekaj, česar ne verjamem, kajti na vozu »o že skupaj vsi veliki trije, le iz Stalina bi rada Churchill in Truman napravila nekakšnega Jima Crowa in ga potisnila v kot na "njegovo mesto," »Učno kot so delali na jugu z zamorskimi potniki. Ampak Stalin noče "ubogati"—j« samo-glav . . . Čital sem tudi, da delavci v Rusiji zato ne štrajkajo, ker so pod diktaturo In jim ta privilegij svobode ni dovoljen. Tydi to ne verjamem. Da v Rusiji ni j® ■■■■ štrajkov, ni vzrok diktatura, pač Zadnje volitve v Cehoslovakiji, Franciji in Italiji so pokazale, pa zavegt da delajo zase in za da. bo šel povojni razvoj v razbiti in lačni Evropi naprej v »meri svoje potomce, slično kot delajo levice. V Italiji je bila strmogLavljena gnila monarhija, Francija na kmetih, je ostala na približno isti točki kot je bila pred volitvami in je ' £iul gem tudi 0 delitvi zem-obrnjena v smeri socializma, Čehoslovaklja pa se je pomaknila še L w jo tu imenujemo home-bolj na levico. V vseh treh državah so bile volitve povsem de- stead To je pa vse kaj druge-mokraticne. ' a ,n ge ne gklada z delitvijo Ameriško časopisje je zadnji teden aicer z velikimi naslovi na- zemije v Jugoslaviji. Skladalo znanilo, da je Francija pri zadnjih volitvah krenila na desnico. bj se ^o bi "sharecropper," all Naslovi in tudi prva poročila so govorila o velikem izrazu franco- ^ najemnik zemlje, dobil skih komunistov in socialistov in o zmagi konservativnih elemen- t too zemljo zaatonj kot svojo tov. Ampak v tem je bilo več pobožnih želja kot pa resnice. Kon- lastnino. Kaj takega pa se Se servativni in reakcionarni elementi v resnici niso pridobili enega n[ z#odilo. mandata več, nekaj premešanja pa je bilo na tako zvani levici. Nekdo se je v Prosveti zgra To premeten je je bilo v tem, da sta komunistična in republikan- nad preveliko "slavo" posa-ska ljudska stranka (katoliška) zamenjali svoji-mesti. Prej so meznim osebam v Jugoslaviji bili komunisti najmočnejša stranka, zdaj pa je ljudska stranka. in pravi, da bi slično zgledalo, Socialisti pa so ostali na tretjem mestu kot so bili prej, dasi so če bi Trumanu in Lauschetu tu-izgubili največ mandatov in tudi glasov. . kaj paradirali. Ta primera ni Vse te tri stranke so po našem (ameriškem) pojmovanju levi- pravilna. Stalin je reSil sovje-čarske, kajti vse zahtevajo nacionalizacijo velekapltala. Ta na- te. Tito pa združil narode, ki so clonalizacija je bila do neke mere že izvedena deloma pod De- bili stoletja v sovraštvu. Kak-Gaullem, deloma pod sedanjo koalicijsko vlado, deloma pa je še Sne zasluge na imata prva dva? na programu. Nedavno je bilo podržavljenih pet ali šest največ- To naj potolaži one, ki mislijo, jih francoskih bank. V Ameriki bi kaj takega pomenilo pravo da Gornik vse verjame, revolucijo. Med temi strankami so seveda diference, načelne, re- "Kume" iz Anglije bi rad alne in taktfkčne, toda kapitalizem, kot ga poznamo v tej deželi združil Evropo, kajpada pod ali kot ga je poznala predvojna aH višiška Francija, med njimi nadzodstvom torijev. Njegov nima zagovornikov. Zagovorniki kapitalizma in reakcije so na naslednik Attlee naj pokliče vo-skrajnl desnici, toda v veliki manjšini. Glavne diference med jake domov, pa bo kmalu Evro-temi strankami so sledeče: pa združena! * I Članek "Ako bi telo tožilo Ljudsko stranko so pred nekaj leti ustanovili krščanski social!-1 možgane1' izpod peresa Franka sti in je prestala svoj krst v podzemskem "makijskem" ali parti- Petricha, ki je izšel v Prosveti zanakem boju proti okupatorju in Vichyju. Moralne nauke išče v in 20. maja, je zelo poučljiv. veri in krščanstvu, ne v kapitalizmu. Jz tega razloga tudi zahteva Ne zato, ker se tiče prejšnjega spojitev cerkve s šolo — uvedenje obligatnega krščanskega podu- urednika Prosvete, pač pa se tika. Njen gospodarski program se dosti ne razlikuje od socialistic- vseh onih» w imtl° uk strah nega in komunističnega. pred komunizmom. Ta članek Na drugi strani sta socialistični in komunistični stranki antikle- bi moral biti P°»lan osebam na rikalni In povsem nasprotni kakšni spojitvi cerkve in države. Tega odgovornih meetih, predvsem mišljenja je tudi večina francoskega ljudstva, ki je šlo pred eno visokim diplomatom, kakor tudi generacijo In več skozi težke boje za dosego te reforme. To je nft4)m kongresnikom in profe-sploh glavna načelna razlika med socialisti in krščanskimi soci- «>rjem okrog "okrogle mize. al Isti. * ft n [Frank Petrich je mojstersko do- Druga razlika je, da socialisti zahtevajo podržavljenje vse Indus- kaz,al- da 1® trije in ne samo velekapltala. Tretja-razlika se suče okrog nem- ™kracijo, katero b bi o treba škega vprašanja. Socialisti so se na primer izrekli proti aneksiji Pozdraviti, ne pa imeti strah Sarske kotline in Porurja, kakor to zahtevata obe drugi večinski pr?.d nJ°l ... « . , ,u_mft stranki - ljudska in komunistična - marveč propagirajo pobra-L V ^^"^^^uL nmTh timstvo med Nemci in Francozi na podlagi resnične in popolne de-i^SSF 7«kaV Go uničevanje in ubijanje na debelo, ko se vendar še zadnja vojna ni polegla. Vsa) na Kitajskem še ne. In zakaj? Strah jred komunizmom, strah mednarodnih velebankirjev pred navadno ljudsko maso, katera se :>aš izkopava iz razvalin—ker tioče živeti! Te ljudske mase so storile velik "greh," ker so odpravile tatvino, se iznebile tatov In jjostavile svoje postave in zakone! In to so oni strašni "komunisti," pred katerimi ima velik strah baje tudi naša vlada. Kdo je še kdaj slišal o preprostem slovenskem kmetu, da je—komunist? In danes? Le kdo vraga ga je naredil za komunista? Kdo mu je navdahnil te "prevrtane misli"? Mislim, da ni treba pojasnjevati vzroka, ker zanj ve sleherni Slovenec ali Slovan. V Adamičevem T & T vidiih zanimiv članek "le Man on the way out?" Ali je človek na potu, da izgine? Sodeč po tem, kar se godi, potem smo že na potu . .. Priporočal bi vsem Slovencem in drugim, da pišejo Louisu Adamiču in si preskrbijo T & T. Saj ne stane več kot samo dolar za celo leto. Izhaja enkrat na vsaka dva meseca, torej papirja ne boste dosti kppili. ampak kar je na papirju tiskano. je pa za mislečega In raz «odnega delavca več vredno kot kupi kapitalističnih "cajtene." Poleg omenjenega članka so še: "Americans are caupht in im-twlnl trap." "War with Russia?". "Disease and svmptoms." "A Miannuri mill* renlies to Churchill'« speech." "Jugoslav children." "Letter to Mrs. Roose-vplt." "Tito's Jugoslavia and TrWe." "Gentlemen, von are mnd!" Poleg teh člankov še nekateri druci. Naročite se na T & T, ne bo vam žal! George Gornik. ------...v« MV..IV. ... rninum uu puuiugi resnične in popoine ae- . , - p11Bui 7aWni? Go- mokratizapije Nemčije. To je po sodbi nekaterih poročevalcev tudi največ odgovorno, da so socialisti pri zadnjih volitvah iz«*, ^d^^dwl^li^rav bili 18 mandatov, katere je dobila ljudska stranka, in nazadovali ** ^n lirT šeVdMe za ofcrog 400,000 glasov. V tekočem svetovnem trenju sta tudi obe !Jn8J°da imalo " itl na svoj stranki usmerjeni proti zapadu - v smeri Anglije in Amerike. ;t;anl veli^0 vJ[no ljudstva Na drugI strani pa je glavna razlika med tema dvema stranka- Naj Anglija in Amerika poteg ma in komunisti v tem, da so slednji usmerjeni proti Moskvi, kn- 8Voje vojaštvo domov, pa kor tudi, da so izmed vseh političnih skupin najbolj dinamična ^mo vi&e\l velik* spremembe! Nila in najbolj disciplinirani ter imajo najbolj sposobne voditelje. SeV6i tudi sovjetl se naj razoro-O diktaturi proletarijata sicer več ne govore, toda nasprotniki jim Uh0 ' SIcer pa je to sovjetska očitajo, da streme za totalitarizmom. zunanja politika - razorožitev * Ampak tako zvane demokracije To je bil tudi glavni vzrok, da je bila dober mesec prej na sploš- boje prave demokracije. Me nem glasovanju poražena nova ustava, katero Je bila sestavila po nI P® 80 *dl, da nihče ne ve socialistih in komunistih dominirana zbornica. Glavna sporna kakšne tajne priprave že snuje-kost v tej ustavi Je bila točka, ki Je predvidevala le eno zbornico Jo v Rusiji, za slučaj, da bi bi-parlamenta, kakor tudi točka, ki Je dajala predsedniku republike napadena. Torije in druge le podrejeno mesto — podrejeno parlamentu. Nasprotniki so ar- monopoliste preveva najbrže gumentirall, da se lahko zgodi, da komunisti dobe kontrolo nad ,krit 8trfth eno samo zbornico in upeljejo diktaturo, predsednik republike pa Kaj pa sedanje stavke? Če bi bil le figura. * I so komu v korist, so Rusiji. Ta ragument, ki Je bil zavit v strašilo, Je bil toliko učinkovit, da Stavke kažejo bankrot kapita-Je večina volllccv glasovala proti novi ustavi. Značilno pri tem llstlčnega sistema. V prehranje-Je to, da Je bila tudi v "rdečih" aektorjlh Pariza in več drugih in- vanju Evrope In Azije ima tudi dustrijskih meat oddana večina proti novi ustavi. Pomen tega Je, ™lltlkn »vole prste vmes. In to da "La belle France" odklanja vnako diktaturo. oboroževanje? ... Za koga. pro- Tako so se zadnje volitve zopet vršile za novo konstituanto. ki 11 komu? Kdo hI se kaj tnkoua naj izdela novo ustavo. Po sedmih mesecih mora biti ta ustava «*> ko je še Hitler: kev Rilo je I. 1916. ko je neki zopet predložena volilcem. nakar se bodo zopet vršile volitve sg Moniastll no Evropi? In kako le-1 misijonar pridigal v Chisholmu nov parlament za dobo petih let. Socialisti so že Izjavili, da bodo r* *>e*o<1c so Imeli za vae ne-1 da Je hodil po West Viruinlji pristali na dvozborničen parlament In tudi na to, da nova ustava drtipa^ kjer nA|i ljudie kot živina da več moči p« edsedniku republike }r rnor^l? val |n da ^ w v laze samo rato Po rezultatu zadnjih volitev v prihodnjih sedmih meaecih ne bol H }nhVn "Mno nt t<>m I da jim ni bilo treba hoditi prišlo do kakšnih radiknlnih xprememb v francoski vladi. To via do bodo še v bodt.^.- skoraj gotovo tvorile Iste stranke — ljudska, komunistična in socialistična. Sestavila jo bo ljudaka stranka, ki je pri zadnjih volitvah dobila okrog 160 mandatov, komunisti okrog 145 in socialisti 120. Komunisti ao sicer izgubili nekaj mandatov, dasi ao prejeli čez 300.000 več glasov kot prt prejšnjih vo-1 Prehitelo za novo rardiranje. litvah zadnjo jesen. Te glasove so večinoma pridobili na defteli Ljudska stranka bi sicer lahko sestavila vlado tudi brez komu 7fmt..to no t. tttbili, A tf ntko imfli Chlaholm. Mlnn^-Cleveland-skl Barblč v dopisu z naslovom "Odgovarja kritikom" meri v prvi vrsti name, a jaz se ga prav nič ne bojim. Verjamem, da o-hijski governer Lausche nima zemlje, da bi jo delili, verjamem tudi, če bi jo imel, je ne bi delil. Socialisti niso še nikdar učili, da bodo veleposestniki zemljo delili revežem, učijo pa, kadar bodo oni v vladi, bodo zemljo delili med tiste, ki je nimajo. Tako je bilo tudi v Rusiji, ko so dobili oblast boljševiki. Lenin nI delil svoje zemlje, tudi Tito ne deli svoje, ampak od onih veleposestnikov, ki so jo imeli do sedaj, reveži pa nič. Tudi ni resnica, da se nismo za zemljo zanimali, zato da smo prišli s kmetov v Ameriko. Toda tedaj ni bila zemlja v stari domovini Titova, temveč Franca Jožefa. Pred približno 40 leti nas je šlo v Ameriko osem, pet deklet In trije moški, vsi taki, ki nismo imeli tam zemlje. Ka ko radi bi ostali tam, v naši lepi Beli krajifli, kjer raste vinska trta! Ni ga večjega veselja kot obdelovati trtje, v jeseni pa grozdje oblreti! Tedaj smo dekleta govorile, da bomo omožile samo takega, ki ima grunt v stu ri domovini in šle domov v naš rojstni kraj. Zelo smo ljubile našo slovensko zemljo, čeprav smo jo težko obdelovale. Sploh pa dekleta in fantje z dobrih gruntov niso šli v Ameriko. Da nismo šli v tej deželi na "homestead," Je pa drug vzrok. Ren da so dajali zemljo zastonj, ali ta zemlja je bila oddaljena od mesta, v katerem je bila cer zine v Minnesoti, ki so šle praznih rok na tako zemljo, kjer so pridno delale in tudi usj>ele. Danes imajo lepe farme in tudi avtomobile, da se peljejo vsako nedeljo v cerkev. Tudi v Chisholmu so bili štrajki. Res je, da niso korakali z godbo, k^jti kadar nekaj prosiš, je razumljivo, da godba ne igra. Godba igra samo tedaj, kadar nekaj dobiš. Dopisnik nas zmeraj toži, da smo za Stalina, kateri je Rus. Če smo zanj; je to naš biznes, ako pa je ona za Trockega, je to pa njegov biznes. Mnogi izmed nas smo v tej deželi že 40 let, torej je razumljivo, da smo pridni delavci, zato nam ni treba iti v Rusijo, kajti Amerika potrebuje bolj zavednih delavcev kot pa Rusija. Agnoa Mlholich. SE NE STRINJA Z MOLKOVIM PI8ANJEM , Trinidad. Colo. — Tukaj vam pošiljam naročnino za Prosveto. Nafočnik sem, odkar list izhaja, toda povem vam, ako boste še nadalje priobčevali Molkovo pisanje, potem je to zadnja naročnina. Mnenja sem, da bivšega urednika glava boli po uredniškem stolčku. Vsega si je sam kriv, ker je sam podal resignacijo. Rad bi vedel, kaj mu je storil maršal Tito in njegov režim. Ves jugoslovanski narod je zadovoljen in se veseli svobode, katero so mu priborili junaški partizani, ki so kri prelivali po gorah, bili lačni, bosi in nagi. Vsa jugoslovanska zemlja je prepoje na s krvjo, kakor pričajo pisma iz stare domovine. Mislim, da jih Molek ne čita, kajti če bi jih, potem bi ne blatil Titovega režima in Jugoslavije. Br. Molek tudi nima vzroka kritizirati našega urednika Gardna. Ako je zadovoljno ostalo članstvo SNPJ z njim, poteSn bi moral biti tudi Molek. Gardin ne ineče naših dopisov v koš. Za ključim in opominjam bivšega urednika, naj preneha s svojo kritiko, ker škoduje z njo vsemu jugoslovanskemu ljudstvu Joeeph Bubnjch, V SPOMIN POKOJNEMU MOŽU Wlndber, Pa.—Dne 14*junija bo poteklo leto dni, odkar nas je naglo in nepričakovano zapustil naš dragi mož in oče, v starosti 54 let. Petindvajset let najinega zakonskega življenja je poteklo prilično dobro. Lahko rečem, da sem bila bolj srečna kot marsikatera žena. Prvo leto najinega zakonskega življenja je bilo najhujše, kajt treba je bilo začeti novo življe nje. V stari domovini smo zapustili dobro domačijo in polne shrambe, tu pa smo se znašl v razbitih kompanijskih bajtah Prvp leto se je nama rodil o trok, ki pa je umrl čez štiri mesece. Potem je 1. 1922 izbruh nila velika stavka v premogovnikih r the Psychological Study of Social Issues, da se po- HE^tanje VečnW ** --- skt bombe. J* bilo sestavljeno * Davida Krecha P" katerem se člove-V ' «lavi. Strah u- brjl no P^alizo In po-neznanja, iz kaV naduti občutje '* Pontic, ul*h* i« uogiba-' * 7 bodo ' Prav za prav > t 7. bo odleglo. fmt , 1 ' Vf>r» «li vrai«^ ni orožje brez na vse, kar ** glede \ nam pripovedujejo pravi učenjaki. ' A ko pride do tega. trdi poro* čilo, bodo posledice tragične. Malomarnost bo preprečile vsako prizadevanje, da najdemo *» pravočasno neko konstruktivne reftftev problema. Mogoča pa je tudi ie druga smer — panike ie brezbrižno u-ničevanje "AJto pride do tega," delje pravi poročilo, "bomo pripravljeni sprejeti od vzet je svobode govora, raziskovan j s in znenoett, kritike in svobode mi-ftljenje In bomo posuli trt ve fo-bi>e vohunetva Prav kot duftev-no bolni ljudje, katerih je groia stvari, katerih ne razumejo, bomo mislili, da nam groze nevarnosti od vsepovsod. Podpirali bomo politiko splošne vojaške dolžnosti, miliUrizma in izolacije. Te vrste panično in destruktivno mišljenje je pred priprava duše na mednarodne konflikte in splošno nasilje." Poročilo poudarja, da so okol-nosti, ki ustvarjajo panični strah, naalednje: Nerazumna politika "tajnosti", vojaška kontrola a-tomske energije, ki naglaša le njene uničujoče strani in končno, napeto tekmovanje narodov med seboj, da si pridobe vire in posest atomske energije. Nekaj upanja daje pripomba, da ni neizogibno, da bo imel U mednarodni strah na vsak način le slabe posledice. "Človeška bojazen sprosti ogromno energije," pravi poročilo. "Ako bodo ljudje zagledali v istem trenotku tudi možnost konstruktivne rešitve problema, bodo pokazali silno voljo v pravem pravcu." Poročilo priporoča naslednje mere, da bi se ustvarilo ono vrsto bojazni, ki utegne premagati strah: Nevarnost atomske bombe mora vsakomur postati popolnoma jasna — ta nevarnost je v tem, da bi jo človeštvo uporabljalo v novi vojni. Vsakomur je treba raztolmačiti, da vojaške obrambe proti atomski bombi ni in ne more biti. Atomaka energija mora priti pod mednarodno kontrolo. Poročilo Achesonovega odbora zunanjemu ministrstvu glede kontrole atomske energije bi moralo X)stati uradna ameriška politika v tej zadevi. Produkcijo atomskih bomb je treba takoj ustaviti. Dokler izdelujemo atomske bombe, le u-stvarjamo mednarodno nezaupanje, doma pa napačno občutje lažne varnosti. • Na polju naše notranje politike je treba postaviti atomsko energijo pod nadzorstvo civilnih oblasti, tako da ne bo nobenega strahu, da bi jo utegnili uporabiti za armado. Razvoj znanstvenega raziskovanja za civilne svrhe mora biti popolnoma svoboden. Treba je razložiti ljudem vse pozitivne strani atomske energije. "Nekoč smo se bali elektrike," poudarja poročilo, "ker smo poznali le njene negativne stra-ii, namreč strelo." Treba je priznati, da izražajo ta priporočila misli, katere so že marsikatere skupine državljanov in učenjakov priporočale. Ameriška vlada pa ni odgovorila na nobenega teh predlogov. Kongres se zadeve ni lotil in navidezno tudi nima namena, da bi se je lotil. Acheson je izdelal svoj načrt, toda predložil ga je v razpravo in ne v izvedbo. Na ameriško zahtevo je komisija Zedinjenih narodov za atomsko energijo že ponovno odložila svoje seje. Vse jasneje postaja, da se vsesplošna človeška kriza poostruje, ter da je nujno Potrebno, da storimo nekaj pozitivnega in konstruktivnega. -ONA. Ta slika predsednika Trama aa je Ml a sneta. Ice )e ■kupnaan sborovanju zbornic kongresa a s akter o. da ga oboroži a strogim antiatav-kovnim selctmom. V nižji zbor ■žet U tabel dobil, kar le sekte vaL v senat« pa le naletel na velike opozicijo, ie celo m no r—brleti artem ee fe aisgar tek zdel predraettten. ker so v njem videli ograšanje privatnega prelite. Priporočila gospodinjam o štednji živeža Pomožni odbor za omiljenje lakote (The Famine Emergency Relief Committee) se obrača na "naše državljane in državljanke s prošnjo, da prostovoljno upo-rablajajo 40'& manj žitnih živež-nih produktov ter 20% manj maščob in olja." To prostovoljno odpoved moramo izvajati do srede julija, ako hočemo strada-jočim po svetu resnično pomagati. Za res uspešno hranjenje živeža daje tozadevna služba Rdečega križa gospodinjam posebna navodila, katero so tu navedena: 1. Štedite s kruhom pri vsaki jedi. Ako bi slednja oseba v naši deželi použila samo pol koščku kruha manj dnevno, bi bilo s tem prihranjenega 500,000 funtov kruha. 2. Uporabljajte več krompirja namesto kruha. Ovsena jedila so dober nadomestek za kruh. Krompirjeva solata služi lahko namesto še enega nekdadnega sendviča. 3. Kuhajte več ovsenih jedil, ker vsebujejo mnogo hranilnih snovi, še več kot kruh. 4. Gospodinja naj se poslužuje bolj pečice nego ponve za cvrtje, ker bo s tem prihranila veliko maščobe in olja, ki se navadno uporablja pri cvrtju. 5. Kuhajte sočivje neoluplje-no kadarkoli mogoče. (Krompir in slično hrano.) 6. Ne zavrzite uporabljene maščobe, ampak jo spravite in oddajte svojemu mesarju, lahko tudi groceristu. 7. Rabite sadje namesto peciva za sladki priboljšek. 8. Kupujte samo kar potrebujete in porabite živež praktično. 9. Pazite, da se vam hrana ne bo kvarila. Ostanke jedil pora- bite čimprej. Ne kopičite si mo ke, ker se poleti rada skvari in ugreje. . ' ' 10. Rabite olje in maščobe štednjo. Ako bi vsak odjemalec v naši deželi prihranil eno žličko maščobe ali olja dnevno, bi to pomenilo milijon funtov prihra njene maščobe vsaki dan. še nikdar prej v zgodovini človeštva ni zaviselo toliko živ-Ijenjenj od prostovoljnega sodelovanja ljudstva ene dežele kot danes. "če jim ne bomo pomagali," izjavlja odbor za pomoč gladu-jočim množicam ljudstva po svetu, "bomo priča poginu milijonov ljudi, katerih življenja lahko pomagamo rešiti. Topovi res naznanjajo zmago prvi, ali živež je tisti, ki ima zadnjo besedo." Zahodne velesile in vprašanje Nemčije New York—ONA—Tu se je razširila vest, da se bodo politični svetovalci Zedinjenih držav, Britanije in Francije za Nemčijo sestali v kratkem na posebni konferenci zapadnih velesil v cilju, da izdelajo soglasne smernice za svojo politiko napram Nemčiji. Poaebnp Velika Britanija si prizadeva pridobiti Francijo za to konferenco, katere dozdaj ni bilo mogoče prirediti, ker stavijo Francozi kot predpogoj zkhte^ vo, da se ugodi njihovi iel j i za decentralizacijo nemški uprave. Namen konference je obenem tudi pritisk na Rusijo, da bi bolj tesno sodelovala iti se odpovedala sedanji delitvi Nemčije na vzhodni in zapadni del. Britski uradniki se pritožujejo, da je začela Rusija na svojo roko in ne da bi se posvetovala z zavezniškim kontrolnim svetom v Berlinu, pogajanja glede izvoza nemških pridelkov v zameno za predmete, ki so Rusiji potrebni. Jasno je, da bo vpliv in važ- Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Spomladanska setev v Makedoniji Najvažnejša naloga pred spo tnladansko setvijo v Makvdoni ji je*bilo oranje. Zimsko oranje se zaradi vremenskih neprilik ni moglo izvesti, zato je bilo treba izorati sedaj 80'r za setev predvidene zemlje. S pravočasno nabavo traktorjev in ostalih strojev je delo v polnem teku V tekočem letu bo posejano skupno 230,980 ha zemlje, in sicer 21,000 ha s pšenico, 24,000 ha ovsa in ostalo z ječmenom, ržjo, koruzo, grahorico in lucerno. Vprašanje nabave semena, ki je bilo posebno v Makedoniji tako važno, je bilo rešeno na ta način, da je dala Vojvodina 80 vagonov ovsa, 20 vagonov jare-ga Ječmena, 20 vagonov rži, 60 vagonov grahorice, 4 vagone lucerne in 4 vagone sončnic. Srbija pa je dala 20 vagonov koruze. Prevoz iz Vojvodine se vrši naravnost v kraje in mesta, kjer se bo seme uporabilo. Sen\e delijo krajevni odbori pn potrebi in izkušnji, kjer bolje uspeva kaka rastlina. Veliko vrednost za makedonski poljedelstvo predstavlja tudi setev industrijskih rastlin. Zato je predvideno, da bo z njimi v tekočem letu zasejane čim več površine. Predvsem se mora posejati šestnajstkrat več riža kakor pred vojno. Do sedaj so sejali riž samo na Kočanskem polju, a zdaj se bo razširil nu Stru-mičko, Veleško in in TekvoŠko nost kontrolnega sveta v Berlinu zelo trpel, ako bi prišlo do sporazuma med zapudnimi silami. polje, da bo znašala posejana površina 6000 ha. Riž j« važna hrana makedonskega prebivalstva in poleg tega je potrebno, da se zadovoljijo tudi ostali predeli Jugoslavije z domačo proizvodnjo. Tudi proizvodnja tobaka igra v Makedoniji važno vlogo. S sajenjem tobaka se najuspešneje izkorišča hribovita zemlja, ki ni primerna za druge kulturr in daje prebivalcem nerodovitih krajev možnost obstanku. Po-voljni vremenski pogoji in sestav zemlje, ki omogočajo proizvodnjo dobrega tobaku, so d vi-gnili to pridobitveno panogo tako, da je postalo med vsemi drugimi najvažnejša za Makedonijo, V tem letu bo posajenega trikrat več tobaka kakor doslej. Poleg tega bodo gojili tudi 10,000 ha bombaža, kar je dvakrat več kakor 1039. S konopljo bodo posejali 1000 ha zemlje v krajih, ki imajo dovolj vlažno zemljo. Posejanih bo tudi precej oljaric in drugih industrijskih rastlin. Sladkorno peso sade po predvidenem načrtu V Baranji ,in Slavoniji so pričeli / sejanjem sladkorne pese, kakor so to predvidevali v načrtu, po katerem bodo v tem okraju posejali s sladkorno peso 12,-130 oralov. Od tega bo predelala pridelek s 7150 oralov sladkorna tovarna v Osijeku, Setev potekla zelo uspešno, za kar se imamo zahvaliti organizacijskim sposobnostim kmetijskih vodij. Računajo, da bodo s setvijo končali do 20. aprila. Ali sta naročeni na dnevnik 'ProavetoT Podpiral ta a vol lUtl V Proevetl ne In so dnnvne evetov lik I'M A SWITCHMAN IN A CHICAGO RAILROAD YARD" ► "Moja dolinoMt je okretatl vagone v največjem iebtnUkem jardu na svetu. Vmk dan jas gledam kako itrihajajo vagoni vseh železniških jtrog te zemlje, Kadar je vprutanje nalaganja in razlaganja vagonov, jaz vem, du ga ni hitrejšega prometa na tem svetu. Govori Me, da je več t račun-v čikaikem industrijskem okviru, kot jih tma 39 od 48 drtav in jaz to verujem. "V mojem interesu je, da delam v srcu Protn0hitf ^duštrtje te zemlje. Moj dom je v Chicagu, ter jaz t« moja drutona. telimo tu iiveti in uštoati hlagotUijnih lepih cerkva, muzejev, čitalnic in športnih jHidvzetij." Te delsvec je eden od tlsočev ssposlenlh v trsnsportscljl Ckleegs . . . NAJVEČJI TRANSPORTNI CENTRUM NA SVETU, Chicago posluftuje 22 glsvnlh linij In 17 vesulotth lint) In alanle Mesnliklh prog . . . Devet glavnih sra-koplovnUi prog vete Chicago v svest s vsakim glavnim mestom v Severni Ameriki, Angliji in Evro pt . . . Preko S00 prometnih In poklicnih llnll •kepedire produkte, blago In narod v 24.000 meat v Zedinjenih državah. Chicago so poslu-šu jo s 10.000 mili inoerekih prog. Preko ocoaaake ladle lakko doepo v prUtanlšče Michigan josora preko tt. Lewrenoe. Ullnoiška globoka vodaa pola. odneeno roko In kanali, prožijo direktno svoao s Mokelkenekim sslivotn. Commonwealth Ediaon Company jo ravnotako globoko ekorenUtje-na v Chicagu In odnAovllena sa člkatko bodočnost. Toma toga oglaae je slična onim to aortlo. s katerimi ee prlkssulo prilike to okolico. In ketorl so publlcirajo v narodnih čaaoptaih In čssnlklh v okrožju toga okraja. Kot stanovalec meets Ckicags, bi morali e! vedet! to važnoati vašega meet a. Kk$w CtJmfš... Kk0w Mb tomtom... **4TtUth UhrMf * COMMONWEALTH EDISON COMPANY Tk M M Ho M I Al J N Ž O S M ATI O N BVPAftTMtMT 140 Umk Dmtritr* U.mp J, lUtntt- 1'Um tANddft 161/ MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR (Nadaljevanj«) In zopet molče korakata kvišku, Tu pa se pot nekoliko zavije in tik ceste se odpre dolinica, kakor se večkrat nahaja v gričevjih. Na prijazni trati je rasilo nekoliko starodavnih bukev in tedaj delalo dolgo senco z vrhovi. Nekje viie pa je izviral studenec, tekel skozi tratino in potem v jarek pod cesto. Bil je to prijszen kotiček in ta Častita drevesa so kar vabila s svojo senco! Bogomir Lesovej postoji. Tudi oni z mehom stori tako, ali nekako s strahom, ter naredi z okornimi svojimi prsti velik križ čez čelo in prsi. "Če bi |cl ponoči tod mimo," reče, "povem vam, da bi šel z grozo mimo!" "Kako da?" vprala Bogomir. "Kako da? To vam povem in rečem, da na tem kraju ni vse, kakor bi moralo biti!" In ideta dalje, "Vidite," pripoveduje, "to je bilo tistega leta, ko sem bil prišel od vojakov in je tam na Vilavi gospodaril še gospod Vid." "Gospod Vid?" "Da, gospod Vid, vam rečem, s tisto črno brado in svetlimi očmi in s tisto drobno žensko, ki je bila njegova žena. Tisti Vid, pravim vam, ki je imel v svojem hlevu po deset jarmov volov!" 'In kaj se zgodilo potem?" "Potem," pravi le ta, "potem pa malo dobrega. Z onim z Nižave sta prišla v prepir. Gospod Ernest smo mu dejali in mu še pravimo. Pa če ga sedaj pogledate, pa ga ne poznate več, tak je sedaj. Nekdaj pa je bil tak, da je ženstvo, gosposko in kmetsko, vse gledalo za njim. Ali sedaj je prišla starost in starost je huda reč!" "Huda reč!" pritrdi Bogomir. "Huda reč, pa gotovo! In poglejte, tako se je bilo naredilo, da je oni z Nižave zahajal k temu na Višavo. Ljudje so dejali, da zahaja k njegovi ženi na Viiavo. Ali naj je bilo, kakor le hoče, nekega jutra smo govorili po vasi, da je gospod Vid zapustil Višavo, ženo in vse. In zdaj pa vam bom nekaj pametnega povedal!" Obstane in pogleda našega znanca takisto strašno modro, kakor je kmetska navada. - "Vidite, če človek zapustil tako svoje lepo posestvo, svoje vinograde, svoje gozde in svojih deset jarmov volov, rečem vam, da to mora nekaj biti! Ali o tem ne govoriva! Reč se je po-mečkala, gospodje v farovžu niso radi videli, da bi se o njej mnogo govorilo. Gospoda na Nižavi pa tudi ne! Povem vam še to, da se je dve leti potem, ali pa še pozneje, oženil gospod Ernest na Nižavi. Tam doli v Lukovcu, tistega bogatega vinokup-ca, Sodarjevo sorodnico, lepo žensko si je bil vzel ter jo pripeljsl na Nižavo. Poročil pa se je tu doli, v cerkvi v Rakovcu, pri vodi, tu spodaj. In takrat nam je bil lep dan, in mnogo vina se je popilo! Mnogo vina v Rakovcu, kakor tudi potem na Nižavi! Kar je bilo tedaj nas mladega ljudstva na Nižavi, vse je drlo v Rakovcc, da bi gledalo imenitno tisto poroko. Sele popoldne smo se vrsčali in pred nami so se peljale kočije, vam rečem, kočije ssmih gosposkih svatov. Mi pa smo šli za njimi ter bili prav hudo veseli. In v prvem vozu sta sedela ženin in nevesta. Vozo- vi oddrdrajo po cesti, mi pa zavijemo na pešpot poleg ceste. In glejte, pridemo ravno tam doli, kjer se cesta zavije, do tiste tratine in tistega bukovja. Tam pod starim drevesom, ki stoji nekoliko streljajev od ceste, najdemo gospo v Višave, v krvi ležečo na tleh in nezavestno. Na deblo je bil naslonjen mladi obraz in oči je zatisnila. Poleg nje pa je ležal takšen mnogoceven samokres in od nje je tekel studenec same rdeče krvi. Ali za tistega časa, vam povem, je tale tra-tina zapuščena. Nekdaj smo tu vaški otroci imeli svoje igre—ali zdaj ga ne spravite otroča-ja tu sem, da bi se mu ne ščetinili lasje na glavi. Bog ve, kaj ji je bilo, da si je sama pomogla na oni svet. Ali jaz toliko rečem, da človek je tak revež! In kadar grem tod mimo, naredim križ, da bi ga ji Bog vštel v njeno zasluženje! V njeno zasluženje!"— "V njeno zasluženje!" govori Bogomir tiho za njim. ji ■ •!,,>:■ Njegov spremljevalec, končavši svoje pripovedovanje, zavije na stezo, ki je držala s ceste v grmovje. "Tu je bližinica na Nižavo! Vi pa, gredoč na Višavo, morate še po cesti daljetV In odide. Bogomir pa obetane na mestu. In ta strašna tragedija, ki mu jo je priprosti jezik lahkomerno pripovedoval, mu je bila stopila pred dušo z vso grozo in vsem strahom. Kako se mu je bil danes odkril ta svet! V malo trenutkih tako grozno odkril! Gre dalje, kvišku po cesti. Ko dospe k vrhu, se ozre nazaj po poti, ki je bil prišel po njej. Gozdovje se razprostira na okrog in precej globoko v dolini se vije reka. Pred njima je širna ravnina in daleč tja proti večernemu pogorju se razkrije bogato polje. Sredi polja pa mesto—Lukovec. Tu ravno pred nogami mu leži bolj gosposko poslopje, Um pa vas in tik nje drugo, graščini enako zidovje. Brez dvoma Višava in ondi Nižava! Vmes je kostanjev gozd in mimo vasi teče potok, ki se ravno v sredi med Višavo in Nižavo steka v malo jezero. To se blesketa izmed zelenega drevja kot živo srebro. Po vršini plavajo race in gosi kar v tolpah, ki sedaj pa sedaj zaganjajo neharmonično svoje Čebljanje. Lep razgled je v to. Cesta se zavije navzdol. Počasi se spusti Bogomir po njej. Kmalu pride do mesta, kjer vodi širok kolovoz proti Višavi. Po njem dospe do nje, in tu Je poslopje, ki se je rodil v nJem!— % Poslopje bolj starikasto, z deskami krito in s precej visokimi okni. Prostorno dvorišče je obdano na obeh straneh s hlevi in kleti. Pred hlevi pa se raztezata dva kupa, velikanska kupa gnoja. Piščeta, race in gosi brbrajo po gnoju, in ko naš znanec pristopi, se boječe s krikom razpršijo. Petelini pa glasno zakodakajo, in tam nekje se zaleti velik pes ob verigi, pogleda proti nebu in zalaja iz vsega grla. Pri hlevskih vratih pogleda hlapec radovedno na dsn, za njim pa še radovednejŠa dekla s posodo belega, penastega mleka,, ki si ga je bila ravno nsmolzla. In opazovala sta prišleca z največjo radovednostjo; pes pa je otresal z verigo in ku-retina je čebljala. (Dalje prihodnjič) K. GORNIKDOLINSKI pismo prijatelju v tujini (Nadaljevanje) IZKLICANJE REPUBLIKANSKE OBLIKE VLADAVINE Inozemstvo je že od nekdaj gledalo na balkanske nsrode, kot na narode upornike, kot na večen sod, napolnjen s smodnikom. Ni-kdsr pa se inozemstvo ni poglobilo, ker je bilo za to pač preveč leno, da bi se vprašalo: Kje je in kaj je globji vzrok taki razgibanosti in večnemu stremljenju po izboljšanju položaja? Da se vse balkanske narode zatira, da ae jim namenoma ne nudi nikakc izobrazbe, da se jim kratijo najosnovnejše pravice, da se ščiti vse vsiljivce, izko riščevslce, izmozgače, pa naj se ti skrivajo pod plaščem kmečke ga mogotca, finančnika, tovar-narjs, duhovnika, profesorja, ministra sli kronane glave—vsega tega inozemstva ni hotelo vi deti in je pod vzelo vse, da so tudi vsi dobro hoteči posamezniki kaj kmalu izgubili vse veselje poglabljati se v ta razmiš IJanja. Ljudje, ki so bili privt ligirani od rojstvs ki so bili i/ ven zskona. katerih edina nalo ga je obstojala v izkoriščanju ljudskega premoženja in v kopi-čenju lastnih sredstev, ljudje, ki so uživali celo to predn<»st, dr svoje apanate niso prejemali v celoti v valuti lastne države (ker v to niso zaupali);.ljudje, ki so imeli svoje premoženje, ki so gs Izsilili iz znojev in žuljev lastnih podanikov, naloženo po tre soijih inozemskih držav; ljudje, ki so ustvarjali v lsstni državi sistem terorja In izmozgavanja, sistem petokolone, klečeplaziva in petolizunstva tujih vladajočih plasti, ljudje, ki so svoj lsstni narod srsmotno izdajali na vsakem koraku in ga koncem koncev še sramotno zapustili potem, ko so ga oropali še državnega zaklada—z vsemi temi ljudmi je ljudstvo hotelo obrsčunati en krat za vselej ns nsčin, ki gs more spmvesti samo tako vse-strsnsko in korenito Izmozgsvs no ljudstvo kot so bili nsrodi stare Jugoslavije. S tem. da je pri nas uveden republikanski sistem, so odpadli nešteti obziri, vzroki in povodi, ki prej' niso bili popravljivi. Nail narodi so svobodno in neprisiljeno zsdihsli. marsikdo v inozemstvu je pa zaškripal s stisnjenimi zobmi v zavesti, ds so mu zs vedno prekrižani rsčunt nemotenega In večnega izkoriščanja naše raje. Nova ustava. Naše ustave se ne sme gledsti odnosno smatrati kot program za bodočnost, nego se jo mora smatrati kot legalizacijo že obstoječega stanja. Je to izrazito naša in samo naša j ugoelovenska ustava, ki korenini na naših izkustvih in pridobitvah, ki so plod sto in sto let trajajočega robstvs, izraz kraja in časa ln načlns, v katerem živimo, izraz edinstvene, epohalne dobe vzpona, samoniklostl, naporov, trenj, preizkušenj, borb, vojaške in politične zmage nad nacifa-šističnem ustrojem onih brezvestnih in sirovih metod, s katerimi smo vodili trdo, neizprosno borbo na življenje ln smrt. Dokler ni bil ustvarjen naš, specifično jugoslovanski sistem demokratičnosti, sta glede tega obstojala v glsvnem dva demokratska sistema; zapadno in vzhodno evropski sistem; zapsd-ni, zgrajen še vedno na plaateh priviliglranih stanov, ki delavski razred še vedno izkoriščajo in ga ne upoštevajo dovolj pri soodločanju državnih poslov; vzhodni, popolnoma socialistični štetem Nsše življenje In naš sistem Je zgrajen specifično na šlm potrebam primerno, Je ljud skl sistem Kot okvirno osnovo so nsm služile ustavne določbe Amerike It zadnjih desetletij 18. stoletja (Pri tem nas nI zavedlodo regulator vsega nakupa in vse prodaje. Vse te prodajne in nabavne zadruge so združene pod enim vodstvom. Privatne veletrgovine ne bo več; pač pa e in bo še obstojala manjša privatna trgovina, privatni sektor sloneč na privatni iniciativi. Ta privatni sektor pa bo hočeš nočeš, moral vpoštevati dogodke n vodilne ideje zadružnega sektorja in vse svoje delovanje smiselno prilagoditi zadružnemu sektorju. Nikdo ne sme v privatnem sektorju svojega kapita-izrabljati v škodo skupnosti. [Cdor bo priden, iznajdljiv, ini-cijativen, pošten, ta bo imel dovolj dela in dovolj upravičenega zaslužka, pod nobenim pogo-em pa privatni sektor ne bo nogel prekomerno izžemati od-, emalcev. Pordobneje se tu v določbe ustave ne bomo spušča-i, ker bi nas zavedlo to preda-eč. (Se nadaljuje.) GIRLS - LADIES - BOYS—Lamp use.seversl people for Ight, clean Assembly work on Uble lamps and parchment shades. Will also trsin 2 girls on china decorating. Good pay. 1100 Washington blvd., 4th floor. Monroe 005«. IŠČE BRATA Rada bi izvedela za mojega brata FRANKA SMREKAR Pred par leti je bival V Clevelandu, Ohio. Iiče ga njegova sestra Mary Herman. Ako bo sam čital ta oglas, prosim ga, da se mi oglssi, ako bi on ne čital, tedaj prosim rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi poilje, za kar bom zelo hvaležna.—Mrs. Mary Herman, Box 176, Huntington, Arkansas. Razni mali oglasi 7lour and Tub Moulders Union shop. Permanent job. Good working conditions B. C. Foundry Co. 4042 So. Michigan CHAMBER MAID White, to make beds in men's Lodging House ACME HOTEL Apply 811 S. State St.__ Razni mall oglasi PONDEUEK^Jm^ ||b Razni mali ogl^ GIRL TO TAKE COMPLETE CHARGE OF TWO CHILDREN Own room & bath. Radio Stay. Top salary. FOREST 6028 BOYS OR YOUNG^ For icemg donut, * i.nt FACTORY HELP WANTED ALSO PUNCH PRESS OPERATORS Good salary Plenty of overtime UNITED GASKET COMPANY 5111 Ogden Ave. RYTINA BAKING CO 4629 8. Hermitage? . yAR ( COOK and SECOND GIRL White Adults with summer home in Wisconsin Good Wages References ^ Phone: Fairfax 8382 WANTED CLEANING WOMAN White Room, board & laundry 5445 Ingleside Avenue Call: Superintendent MIDWAY 6483 A WELL estab. company offers exc. opportunity for pleaaant, permanent employment, at good pay with overtime, on light assembly. Girls, 20 to 40 years of age. MIDWEST NATURLITE CO. . 228 W. Kinzie POLISHERS AND BUFFERS On aluminum and bronz window frames and doors; experienced. RIPPEL ARCHITECTURAL METALS 933 S. Paulina COOK Competent Family of 2 adults, 2 children Living in Lake Geneva, Wisconsin Separate living quarters Good pay. Pleasant living conditions Call: Wabash 1963 for appointment GENERAL HOUSEWORK * AND COOKING Experienced. Own room and ba radio. No windows, no laundry. St Phone SUNNYSIDE .5604 GENERAL HOUSEWORK Laundry - Thursday St Sunday oft $29.00 week Phone—HYDE PARK 6087" WANTED Experienced Laundry Press Operators Can earn up to $1.00 per hour APPLY TO Leading Laundry 2420 S. Western Ave. WOMEN Curtain Stretchers and Finishers. Only air conditioned curtain shop in city. Experience not necessary. White help only. Hour« 8 to 4:30; 5 or 6 day week. RICE & RICE Curtain & Drapery Co. 3028 Nf-CENTRAL AVE. v. NATIONAL 1370 WOMEN »it ■ »»care to your property. Call or Write W. A. BROWN REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555 NIGHTS AND SUNDAYS PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W. Chicago Ave. • Chicago 7, III. želimo dobiti v najem stanovanja apartmente in hise za Wardove izvršne uradnike Vzamemo "Lease" ali pa najamemo na podlagi od meseca do mctect TI višje vrste uradniki naše družbe so pr« ^ in unotni plalatl najvišjo najemnino in ekaelentno pazili na vaše posestva Pokličite-ali pa pišite W. A. BROWN _ REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200. EXT. 3555 ZVEČER IN OB NEDELJAH r* PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W. Chicago Ave. • Chic ar°