Štev, 14.
I»©čtnina plaea^a v gotovini»
V Ljubljani, dne 20. maja 1925.
P.n. Licejska knjižnica, realna gihinazija Ljubil
VIL leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Sena posamezne štev. 1 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina .	„	20'—
četrtletna naročnina. . . . „	K)-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. — Oglasi po ceniku. =r-.	::::
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema ie podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne 'oziramo. Naročnina naj sc pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Referati s kongresa dne 19. aprila 1925.
(Nadaljevanje)
Predsednik A n d onovi ć: Besedo ima gospod Popovič iz Skoplja.
Popovič: Ker smo danes čuli že toliko lepih govorov in izvajanj, katerim se popolnoma pridružujem, nočem ponavljati tega, kar so povedali dr. Jovanovič in drugi gospodje, ampak hočem izpregovoriti samo par kratkih besed. Predvsem vam hočem povedati ,kako smo mi v Južni Srbiji rešili našo zadevo ,ko so nam hdteli ukiniti posebne dodatke za službovanje v južnih krajih. Nismo nikogar prosili, ampak smo lepo sedli k mizi in napisali depešo vladi in narodni skupščini. Potem smo depeširali vsem našim poslancem iz Južne Srbije ter jim zapretili: »Če se zadeva ne] reši v našo korist, se nikar ne vračajte domov!« (Veselost.) In kaj mislite, kaj se je zgodilo? Takoj drugi dan smo dobili depešo od naših poslancev, v kateri so nas obvestili, da je zadeva rešena iv korist in popolno zadovoljnost uradnikov v Južni Srbiji.
Gospodje, nas je 130.000 in treba je, da vlada z nami računa. Glavna uprava je storila do sedaj več kot je mogla. Zato je potrebno, da vladi odločno povemo, da nas je toliko in toliko tisoč in da odločno zahtevamo od vlade, od narodne skupščine in od naših poslancev, da se to vprašanje že vendar enkrat reši v našo korist.
Predlagam, da pooblastimo upravni odbor Glavnega Saveza, da v slučaju, ako finančni minister, pa bil to Stojadinovič ali Spaho ali kdorkoli, v roku od 3 mesecev ne izpolni dane obljube, skliče izredno skupščino v Beogradu in to brez ozira na 'to, ali dobimo potrebne dopuste ali ne. Pove naj tudi vsem merodajnim faktorjem, ki so do sedaj prav po mačehovsko postopali z državnimi uradniki in izplačali razlike samo na zgoraj, sirote pa popolnoma prezrli, da zahtevamo z vso odločnostjo, naj začnejo enkrat od spodaj navzgor in naj najprej izplačajo sirotam to, kar jim po zakonu pripada. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
(Referata in predlogov o stanovanjskem vprašanju ne citiramo, ker je bil med tem novi stanovanjski zakon že izglasovan. Nadaljevanje popoldne):
Predsednik Andonovič:	Gospodje,
zborovanje se nadaljuje. Otvarjam debato o Poročilu o izpremembi uradniškega zakona. K besedi se je oglasil gospod Lilleg.
M. Lilleg: Gospodje, dovolite, da pred pričetkom diskusije prečitam 2 brzojavna pozdrava, ki sem jih pravkar prejel, in sicer
pozdrav g. velikega župana dr. Pirkmayerja iz Maribora in g. dr. Janje iz Beograda (čita brzojavke.)
Gospodje, sedaj pa mi dovolite, da o zakonu samem in o uredbi spregovorim par kratkih besed. Če bi hotel kritizirati zakon in uredbo tako, kakor zaslužita, bi rabil najmanj 14 dni, da bi od točke do točke raz-motrival posamezne netočnosti. Znano nam je, da vsebuje zakon mnogo netočnosti, mnogo stilističnih napak in drugih stvari, ki državnemu uslužbenstvu ugajati ne morejo, ker zakon ni jasen in točen, tako da je prepuščeno posameznim resorom, da ga razmo-trivajo, kakor kdo hoče.
Gospodje, dovolite, da se dotaknem samo najvažnejših točk zakona samega. To bi bil v prvi vrsti člen 6. Člen 6. ustvarja med uradništvom neke kategorije, ki so kitajski zid, ki loči državno uslužbenstvo drugo od drugega, ki forsira enega na najvišje mesto, drugega pa na 4. ali 3., zvaničnike na 4., poslužitelje pa na 5. To, gospodje, je kitajski zid, ki rodi nezaupanje med državnimi uslužbenci in naloga pokrajinskih zvez in Gl. Saveza mora biti, da namesto položajnega sistema ustvari — recimo kratkomalo — uradniške stopnje. Vse druge države, ki so imele položajni sistem, so ga vrgle že davno preko krova in ustanovile neke stopnje, pri katerih se pri vstopu v službo ne gleda na predizobrazbo, ampak uradništvo je, kakor danes častništvo, plačano po istem sistemu. Tudi častniki imajo različno predizobrazbo. Imamo danes take, ki nimajo niti ene pred-izobrazbe, s katero razpolaga 3. kategorija. Imamo jih, ki razpolagajo z višjo, a imamo tudi take, ki razpolagajo z najvišjo izobrazbo. Seveda je tudi tu neka ločitev po posameznih činih. Gotovi oficirji morejo doseči samo čin kapetana, drugi z višjo izobrazbo čin polkovnika, a oni z najvišjo izobrazbo pa seveda tudi najvišje čine. Gospodje, če je vlada ustvarila tak sistem za častništvo, bi bila popolnoma, lahko uredila po istem sistemu stopnje in plače za civilne državne uslužbence.
To bi bila po mojem prepričanju ena važna točka. Imamo pa še druge točke. Po členu 129. službene pragmatike se pri vsakem vrhovnem centralnem uradu ustanavlja takozvani strokovni svet. Ta strokovni svet pa pravzaprav ni nič drugega kot strankarska institucija, ker ga vsak minister poštav-Ija po svoji volji. Državno uslužbenstvo se mora postaviti na stališče, da ne bo odvisno od nobene stranke. Državno uslužbenstvo mora biti popolnoma prosto in služiti izključno le državi in narodu. V tisltem trenotku, ko bo naša vlada prišla do tega prepričanja, bo državno uslužbenstvo na onem stališču,
na onem mestu, na katerem bi moralo biti. (Pritrjevanje.)
Gospodje! Pojavila se je tudi neka zaideva med državnimi uslužbenci, to je zahteva po ustanovitvi komore za državno uslužbenstvo. Gospodje, če imajo danes v naši državi vse stroke svoje komore, v katerih določajo smernice, ki so potrebne za dotično stroko, tedaj je nujno potrebno, da se ustanovi tudi za državne uslužbence komora, ki naj bo prosta vsake odgovornosti, ki naj uživa nekako imuniteto, ki naj ima pravico priti do vsakega ministra, do vsake vlade, ki naj jo opozori na nedostatke, pod katerimi državni uslužbenci mnogo trpe.
Gospodje, pojdimo naprej k najvažnejšemu problemu, na katerem trpimo in na katerem bomo morali trpeti še eno leto in pol, to je stalnost državnih uradnikov. Ko sem bil meseca septembra in oktobra lanskega leta v Beogradu, smo razpravljali o vprašanju ,ali ne bi bilo mogoče, da bi vlada izdala kratek zakon, obsegajoč samo 3 člene, s katerimi bi se uzakonilo, da se čl. 234 uradniškega zakona črta in da z momentom, ko bi ta mali novi zakon bil sprejet v narodni skupščini, zadobe vsi državni uslužbenci stalnost, ki je danes nujno potrebna.
Gospodje, pojdimo dalje. Dotaknem naj se člena 239, ki je bil v predlogu, ki ga je vlada predložila zakonodajnemu odboru in tudi narodni skupščini jako socialno zamišljen. Postavil se je na stališče, na katerem stoje danes skoro vse evropske države, da imajo upokojenci isto pravico do življenja, kot aktivni uslužbenci. Pomisliti moramo, da so upokojenci dosegli po večini visoko starost. Komu, gospodje, so žrtvoVali celo svoje življenje, ako ne izključno.le narodu in državi? Zato je nujno potrebno, da se jih v njihovi starosti nagradi tako, da imajo do groba svoj košček kruha in da morejo živeti človeka vredno življenje. Gospodje, tudi tu naj bo naloga Glavnega Saveza, da izposluje, da se pokojnine upokojencev izenačijo s plačami aktivnih uslužbencev.
Gospodje! Pri tej priliki naj se dotaknem še velike krivice, ki se godi upokojencem iz dobe pred prevratom, ki prejemajo pokojnino v kronah mesto v dinarjih. Gospodje, Če morajo danes navadni obrtniki računati samo z dinarji, zakaj pa vlada, ki izdaja vse te naredbe in odredbe, računa še danes v kronah? To je nekaj, kar mi navadni državljani razumeti ne moremo. Gospodje, saj ne zahtevamo, da bi prevedba kronskih pokojnin v dinarske segala Bog ve kako daleč nazaj. Pri današnjih razmerah je to popolnoma izključeno. Dajmo pa Glavnemu Savezu nalog, da zahteva, da se do preured-be člena 239 od 1. maja t. 1. ne sme več računati v kronah, ampak, da se s prvim ma-
jem pokojnine starih upokojencev prevedejo v dinarje.
Gospodje, s tem bi bila podana splošna kritika zakona. Če bi hotel kritizirati točko za točko, bi mi — nakar sem že omenil — ne zadostovalo niti 14 dni. Dovolite mi, da sedaj kritiziram v splošnih potezah še uredbo o razvrstavanju. Gospodje, uredba o razvrstavanju državnih uslužbencev ni zadovoljila niti ene niti druge kategorije. In sicer zakaj ne? Samo radi tega, ker so posamezni resori in to ne samo v svoj prilog tolmačili celo uredbo popolnoma drugače, kot pa drugi resori. Vsled tega je prišlo do tega, da so nekateri resori kolosalno forsirani, drugi pa zapostavljeni. Prepričan sem, da tega ni kriva vlada, marveč da so tega krive one osrednje centrale, ki so pri nas navadno bolj papeške nego papež sam. Gospodje, če pogledamo prvo kategorijo, da tudi uradniki te kategorije niso zadovoljni, ker avanzirajo avtomatično le po stopnjah, glede položaja pa so odvisni od miiosti svojih central in eventualno tudi od milosti svojega resornega ministra. Gospodje, to je velika razlika in to ne more zadovoljiti cele kategorije. Ker sem že pri prvi kategoriji, naj omenim še sledeče: Mi imamo uradnike neke stroke, ki imajo potrdilo vseh jugoslo-venskih univerz, da imajo visokošolsko izobrazbo, toda uradnikov te stroke vseeno niso uvrstili v prvo kategorijo. Gospodje, to so naši geometri, če imajo potrdilo vseh univerz, da je njihova izobrazba visokošolska, četudi nekoliko skrajšana, potem imajo gotovo pravico, da se jih uvrsti v prvo kategorijo, četudi mogoče za eno ali dve stopnji za onimi, ki imajo popolno fakulteto.
Če pogledamo drugo kategorijo, vidimo, da so tudi tu uradniki glede svojega položaja odvisni od milosti svojih central in ev. tudi od milosti ministra samega. In tako tudi oni,, ki so uvrščeni v drugo kategorijo, ne morejo biti zadovoljni, ker se jih ne smatra v vseh resorih za enake, ampak se v enih resorih forsirajo, v drugih pa zapostavljajo. Gospodje, pojdimo sedaj k tretji kategoriji. Tretja kategorija je ona, v katero je bilo vsled zakona in vsled uredbe uvrščeno državno uslužbenstvo, ki s 1. septembrom 1923 ni imelo nobenega uslova za to, da pride v 3. kategorijo. Gospodje, ne zavi-danio jim tega. Pravim, samo, da imajo od 1. septembra 1923 posamezni resori pravico, da jih uvrste v 3. kategorijo. Vsled tega naj bi se pa vsi oni, ki so imeli 1. septembra činovni razred, ali ki so bili ukaznim potom imenovani državnim uradnikom, prevedli v drugo kategorijo. Oni izjavljajo sami, da hočejo imeti samo nek moralni učinek, da ne reflektirajo toliko na materialno korist, nego samo na neko moralno zadoščenje, in da naj se jih uvrsti za en položaj nižje od onih, ki imajo po svoji predizobrazbi pravico do druge kategorije. (Klici: Tako je!)
Gospodje, to so momenti, ki morajo privesti do pravilne uredbe. Ta uredba je po mojem prepričanju le nekak prehod, kajti člen 11. zakona pravi, da mora biti uredba predložena parlamentu in da zadobi pravno veljavnost šele potem, ko jo držalvna zbornica uzakoni. Zato bi prosil Glavni Savez, da se drži teh smernic, o katerih sem v splošnem govoril in da forsira te naše zahteve.
Gospodje, popolnoma sigurno je, da se mora, če hočemo priti do pravilnega zakona in do pravilne uredbe, ki bo zadostovala vsem kateggorijam, vršiti v ministrstvu anketa, v kateri bodo zastopane vse stroke, ki naj iznesejo svoje upravičene zahteve. Zato prosim Glavni Savez, da forsira v ministrstvu pravde, da komisija izvrši čim prej začeto delo in ga predloži gospodu ministru pravde, ki naj v najkrajšem času razpiše že
pred 7 meseci obljubljeno anketo. Na tej anketi naj se stvarno razpravljajo vse točke in zahteve, do katerih so posamezne kategorije opravičene.
Gospodje, to bi bilo v glavnem vse, kar sem hotel tukaj povedati in predlagati. Če danes ne končamo ivscga, bi prosil Glavni Savez, da jutri nadaljujemo. Sicer pa, če že govorimo, preko glavnih stvari ne moremo priti. Zato naj bo naloga Glavnega Saveza, da pod vsakim pogojem izposluje anketo, ki naj reši in uredi, kar se urediti mora. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) _____________(Dalje prihodnjič)
Poročilo
upravnega odbora Nabavljaine zadruge državnih nameščencev v Ljubljani na Sil. rednem občnem zboru dne 5. aprila 1925 v Mestnem domu v Ljubljani.
Cenjeni zadružniki!
Državni uslužbenci kot zadružniki imamo svoj HI. redni letni občni zbor. Zakaj povdarjamo to? Zato, ker se mi zdi razveseljivo že samo dejstvo1, da smo se zbrali v tretjič, da pregledamo sadove svojega gospodarskega, zadružnega dela, svojega lastnega truda in žrtvovanja za sebe in za svoje rodbine, da pozabimo za trenutek na drugo javno, razburkano in razbrzdano življenje in do osredotočimo svoje misli in skrbi sami nase, na naše lastne potrebe in da presodimo svoje moči in zmožnosti za nadaijno življenje. Razveseljivo je to, ker se drž. uslužbenci kot zadrugar ji pred postankom naše sedanje zadruge na zadruž-nih zborovanjih nismo dostikrat shajali, to pa vsled tega, ker jih mnogo ni bilo in ker je doslej skoro vsaka naša zadruga žalostno končala takoj ali kmalu po rojstvu. Razveseljivo za nas je torej že dejstvo, da imamo 111. letni občni zbor svoje zadruge, katero smo pred tremi leti s strahom, nezaupljivostjo in s tako težkim srcem sprejeli. Za upravni odbor pa je to dejstvo dvakrat razveseljivo, ker se čuti tako srečnega, lahko bi rekel ponosnega, da njegov trud ni bil zaman, da njegova resna volja in živa zavest, da zadruga mora živeti, ni bila prevara. Očuval jo je, da še danes živi, da je zdrava in krepka in ji dal vse pogoje, da se razvija in raste v vedno večjo, mogočnejšo organizacijo, ki bo vsem državnim: uslužbencem, zlasti pa vsem zadružnikom v korist in ponos. V tem razpoloženju pa navdaja upravni odbor še posebna radost, da Vam lahko danes pokaže uspeh in napredek svojega težavnega dela v bilanci, s kakršno se do sedaj zadruga še ni mogla pohvaliti. To je dokaz, da je -bila do sedaj zadruga v dobrih rokah, da se je izkazal upravni odbor vreden Vašega zaupanja, dokaz pa je tudi, da ste i Vi cenjeni zadružniki zadeli pravo pot, ker ste spoznali, da je zadruga Vaša in da dela vsak za se, kdor dela za zadrugo. Zadruga napreduje leto za letom, vsled tega pridobiva zaupanje pri članih, ki se množe sicer ne tako po številu, kakor v podpiranju zadruge potom nakupov vseh svojih potrebščin. Težko je bilo upravnemu odboru pripraviti in ugladiti pot, po kateri bodi sedaj zadruga sigurno in varno, težko je bilo tudi za Vas cenjeni zadružniki slediti ji po tej poti, to mora biti vsakemu razumljivo, kdor je sploh kdaj razmišljal o kritičnem stanju državnih uslužbencev. Ali priznati se mora, da je upravni odbor razumeval in pravilno presojal vsakokratne razmere 'in da je po svojih močeh vedno tem razmeram primerno uravnal svoje delo. Priznati pa se mora na drugi strani tudi Vam cenjeni zadružniki, da ste marsikdaj doprinesli svoje žrtve v korist zadruge s tem, da ste v slučajih, katerim se ni bilo mogoče izogniti potrpeli, ako ni bilo vse tako, kakor ste sami želeB. V tem gre zahvala Vam, ker nam je v dokaz, da se tudi med državnimi uslužbenci širi prava zadružna zavest, katera edina je sposobna to zmožna dati zadrugi eksistenčne pogoje. Ta zavest pronica sicer počasi, veliko je še trdovratnežev, ki nočejo slišati ničesar o zadrugi in katerim je zadružništvo nekaj popolnoma tujega, vendar senu trdno prepričan, da se bo izboljšalo tudi v tem pogledu. Krivda teli nezavednežev in mlačnežev pa je vsekakor vzrok, da zadruga procvita počasi, da se še ni mogla razviti v ustanovo, in bi lahko in ki bi morala nuditi svojim članom vse, kar od nje želijo in pričakujejo. Kadar se bodo zavedli tudi ostali državni uslužbenci, da je njihova rešitev
v dobrih in močnih gospodarskih organizacijah in da bi morala biti vsled tega njihova prva in glavna dolžnost skrbeti za svojo zadrugo in jo- podpirati, takrat bodo uspehi naše zadruge še le pravi uspehi, po naših željah in zahtevali. — Toliko v splošnem. —
V naslednjem pa Vam hočem predložiti podrobnejšo sliko delovanja upravnega odbora v 1. 1924, da spoznate in ocenite njegovo delo po svojem prevdarku. Na II. rednemi občnem zboru dne 27. in 28. marca 1924 so bili izvoljeni v upravni odbor gg. Urbančič, Rehberger, Šturm, Luznar, Bischof, Kobal in Beguš. Pri konstituiranju na seji dne 29. marca je bil izbran predsednikom g. Urbančič. Ta upravni odbor je ostal kompleten do 28. oktobra 1924, to je do dne, ko je svoje od-bomiško mesto odložil g. Šturm. Od tega dne dalje v upravmem odboru ni bito1 več nobene izpre-membe. — V celoti je bilo v letu 1924 — 50 sej, med temi je bilo 11 skupnih z nadzornim odborom. Delo na teh sejah je obstojalo v glavnem v sledečem:
(Dalje prihodnjič.)
Pravšia
„Osrednje zveze javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo6' v Ljubljani.
(Nadajevanje in konec.)
d) izvrševati sklepe in navodila, sprejeta od glavnega zbora delegatov in občnega zbora; c) oddajati funkcije glavnega urednika in upravnika zvezinega glasila in drugih potrebnih nastavljencev;
f)	sestavljati sklepni račun in proračun za vsakoletno Zvežimo dobo;
g)	neposredno upravljati Zvezino premoženje po Zvezinih pravilih in po sklepih občnega zbora oziroma glavnega zbora delegatov;
h)	odobravati račune o vseli izdatkih, ki so bili dovoljeni od občnega zbora oziroma od glavnega zbora delegatov.
2.	Nujne seje glavnega odbora so sklepčne pri navzočnosti 5 odbornikov.
3.	Seje Sklicuje po potrebi predsednik oziroma podpredsednik. Predsednik mora sklicati sejo tekom 8 dni, ako to zahteva vsaj polovica odbornikov.
4.	Za veljavnost sklopa glavnega odbora je potrebna nadpolovična večina glasov.
5.	Pri enakem številu glasov propade predlog.
6.	Sejam glavnega odbora sme prisostvovati s posvetovalno pravico vsak delegat, ako večina odbornikov v konkretnem slučaju ne sklene izključitve vsake javnosti.
7.	Glavni odbor mora sklicati občni zbor tekom 14 dni: a) v zmislu § 11. pravil; b) kadar to pismeno zahteva ob določitvi dnevnega reda: 1. 5 članov glavnega odbora, II. 'nadzorstvo, III. 10 ali več v O. Z. včlanjenih organizacij.
8.	Glavni odbor naj po svojem preudarku priobči v »Zvezincm glasilu« vloge, odposlane na pristojna oblastva glede stanovskih' vprašanj kakor tudi O. Z. došle rešitve višjih oblasti.
§ 15.
Funkcije posameznili odbornikov.
I1. 'Predsednik zastopa Zvezo na znotraj in na zmuaj, zlasti napram oblastvom, vodi občne zbore, sklicuje in vodi seje glavnega zbora delegatov in glavnega odbora ter izvršuje sklepe glavnega odbora in nakazuje od glavnega odbora oziroma od glavnega zbora delegatov priznane vsote.
2.	'Predsednika zastopa po potrebi vedno oni podpredsednik, ki ga volijo z absolutno večino podpredsedniki iz svoje sredine.
3.	Glavni tajnik vodi zapisnike sej glavnega odbora in stavnega zbora delegatov, nadalje zapisnike občnih zborov ter oskrbuje sporazumno s predsednikom vso Zvezino korespondenco1, sestavlja' in odpravlja vse pismene Zvezinc sestavke. Radi razbremenitve glavnega tajnika lahko predsednik odredi, da sestavijo posamezni odseki oziroma tajniki zborov delegatov sestavke, ki spadajo v njihov delokrog ali ki sc tičejo njihovih interesov.
4.	Glavni blagajnik vodi knjigovodstvo in denarno poštovanje Zveze, sprejema dohodke in izplačuje izdatke po nakazilu predsednika ter sestavlja letni proračun dohodkov in izdatkov.
5.	Odborniki nadomeščajo po potrebi glavnega tajnika in blagajnika.
6.	'Predsednik in tajnik podpisujeta vse Zverine listine, zapisnike, objave in odpravke.
Spise, zadevajoče prevzem kake obveznosti O. Z. podpisujeta poleg predsednika blagajnik in tajnik.
§ 16.
Zbori delegatov O. Z.
1.	Delegati posameznih organizacij se združujejo v zbore delegatom: a) uradnikov, b) zvanienikov, e) sl užitci je v, e) upokojencev in d) krajevnih organizacij.
2.	Zbori delegatov posameznih skupin volijo svoj lastni odbor, ki sestoji iz predsednika, ‘ajnika in 2 odbornikov.
3.	Glavna naloga teh odborov je, pretresati specijalna' vprašanja in interese organizacij, ki jih zastopajo, ter staviti na sejah glavnega odbora po svojih v glavni odbor poslanih članih kakor tudi na sejah glavnega zbora delegatov in na občnih zborih tozadevne predloge.
4.	V slučaju specijalnih stanovskih interesov imajo ti odbori pravico samostojnega nastopa
S 17.
Glavni zbor delegatov in njegov delokrog.
1.	Glavni zbor delegatov sestoji iz glavnega odbora in iz delegatov v Zvezi včlanjenih organizacij (§§ 2 in 13).
2.	V glavni zbor delegatov imenuje vsaka organizacija po enega delegata iii po enega namestnika.
3.	Namestnik ima pravico udeleževati se sej glavnega zbora s posvetovalnim glasom; glasovalno pravico pa ima le takrat, kadar se izkaže s poverilnico, da zastopa delegata.
4.	Seje glavnega zbora delegatov sklicuje Zvezin predsednik oziroma podpredsednik v slučaju potrebe. Predsednik je primoran sklicati sejo, če to zahteva polovica delegatov, včlanjenih organizacij.
5.	Seja glavnega zbora delegatov je sklepčna, če je navzoča poleg 5 članov glavnega odbora 1 tretjina delegatov, med katerimi pa mora biti vsaj po en zastopnik posameznih zborov delegatov. Ako glavni zbor delegatov ob določenem času ni sklepčen, se otvori pol ure kasneje druga seja glavnega zbora delegatov, ki je sklepčna pri vsakem številu navzočih in zastopanih članov.
Eden pooblaščenec ne more zastopati več kot 10 članov.
Za veljavnost sklepa glavnega zbora delegatov je potrebna nadpolovična večina glasov.
6.	Glavni zbor delegatov sklepa o vseh zadevah, ki niso pridržane občnemu zboru ali razsodišču.
7.	Glavni zbor delegatov voli iz svoje sredine event. tudi izven vrst delegatov za proučevanje Zvezinih zadev načelnike in člane posameznih odsekov in ustanov (organizacijski^ časnikarski, Pravovarstveni, za revizijo službene pragmatike itd.).
8.	Glavni zbor delegatov izvoli odsek, ki sestavi poslovnik o ureditvi Zvczincga delovanja.
§ 18.
Nadzorstvo.
1. Nadzorstvo sestoji iz 3 članov, ki jih voli občni zbor za eno leto. Nadzorniki ne morejo
NAjBOLJČAtfUDr
XCORffr
6WÄ'
biti člani glavnega odbora ali glavnega zbora delegatov.
2. Nadzorniki so dolžni vsaj dvakrat na leto, smejo pa kadarkoli pregledati blagajno in knjigovodstvo ter vse Zv e zine .račune in spise, nadzorujejo splošno vse delovanje Zveze, poročajo o tem na občnem zboru ter stavijo predloge glede razrešitve odbora.
•mm v I ... .» vit». •	.	.. .v.	-	«	»*,. 6T-. ».*-	... „	.	*.«.
§ 19.
Razsodišče.
1.	Razsodišče nastopa od slučaja do slučaja in obstoja iz 5 članov, od katerih morata biti najmanj dva pravnika. Vsaka izmed spornih strank imenuje po dva na sporu ncinteresirana člana, načelnika pa glavni odbor.
2.	Razsodišče razsoja: a) o sporih med posameznimi organizacijami event. tudi spore med Zvezo in organizacijami; b) o vprašanjih, ki zadevajo stanovsko čast včlanjenih organizacij.
3.	Razsodišče razsoja ob navzočnosti vseh članov z večino glasov. Pri enakosti glasov odloča načelnik.
Ako ugotovijo nedostatke pri upravljanju Zve-ziuega premoženja, lahko zahtevajo sklicanje občnega zbora.
4.	Proti sklepu razsodišča je mogoč priziv na dbčni zbor tekom enega meseca. Priziv ima odložilno moč.
5.	Glede vseh članov razsodišča je uporabljati načela clvilnopravdnega reda o izključitvi in odklonitvi sodnikov, glede članov, od katerih se dobivajo informacije, pa načela o vserodostoj-nosti prič.
Glavni odbor in glavni zbor delegatov kot organa Zvezine uprave nista dolžna podvreči se razsodišču, ampak sta odgovorna samo občnemu zboru.
§ 20.
Prenehanje članstva.
Članstvo preneha:
1.	če organizacija navzlic pismeni opozorit-vi zaostane pol leta s plačevanjem članarine.
2.	Če organizacija pismenim potom javi svoj izstop iz Osrednje Zveze.
3.	Če se organizacija izključi po sklepu glavnega odbora.
Izključitev kake organizacije iz O. Z. se mora predlagati na seji glavnega odbora, ako je organizacija kaj zakrivila, kar nasprotuje namenu O. Z.
ifzključeni organizaciji se mora dati z razlogi podprt pismen odlok o izključitvi, proti kateremu se lahko pritoži tekom 30 dni na prvi prihodnji občni zbor, ki odloči končnoveljavno.
iKdor preneha biti član O. Z., izgubi v istem trenutku zase in za svoje pravne naslednike vse pravice do Zvczinega premoženja in do vseh koristi, ki jih nudi O. Z. svojim članom.
§ 21.
Razpust Zveze.
Zveza se razpusti vsied sklepa izrecno v ta namen sklicanega občnega zbora, li kateremu sc povabi vsaka včlanjena organizacija pismenim potom in potom Zvezinega glasila ali dnevnega časopisja. Merodajna in tričetrtinska večina glasov. Na tem občnem zboru morajo biti veljavno zastopane tri četrtine vseh včlanjenih organizacij.
V slučaju prostovoljnega razhoda Zveze odloča občni zbor o njenem imetju. V slučaju oblastvenega razpusta se porabi Z vez in O' premoženje v podporo vdov in sirot po javnih nameščencih v bivši Zvezi včlanjenih članov. Eventualno- imetje upravlja ljubljanski mestni magistrat.
Edino najboljši pisalni in šivalni stroji
„S T O E W E R“
edino pri
LUD. BARAGA,
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, L
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih in drugih tehničnih strojev.
Vestnik.
Savez društva državnih računskih činovnika
je sklical povodom uradniškega kongresa v Ljubljani svojo izredno skupšino, ki so se je udeležili kot delegati poleg ljubljanskih tudi računski urad-
niki iz Zagreba, Sarajeva, Splita, Varaždina in Bjelovara. Ta skupščina, ki so ji prisostvovali tudi računoispitači glavne kontrole, je vrlo lepo uspela. Obširno poročilo o položaju računskega u radništva tako z ozirom na njegovo važnost v obči -in finančni državni upravi, kakor tudi o diskvalifikaciji tega uradništva v moralnem in socialnem pogledu, je podal savezni predsednik gosp. fin. rač. ravnatelj J. Kukat. Storjeni so bili pomembni sklepi, katerih izvedba ne bo le za računsko in blagajniško uradništvo, temveč tudi za državne uslužbence drugih strok odločnega pomena. Poleg ožjih stanovskih teženj so se pretresala vprašanja: revizija čin. zakona in raz vrsti tvene uredbe, starih upokojencev, državnemu svetu predloženih prevedbdmh pritožb in njih rešitev, osnovanja in poživitve enotne uradniške organizacije itd. Dne 20. t. m. je priredilo v čast delegatom in gostom društvo državnih računskih uradnikov za Slovenijo skromen družabni večer. Prireditev, ki sta jo poleg drugih gostov poselila tudi član glavne kontrole g. Vodopivec in tajnik S. J. N. v Zagrebu g. dr. Neifčerovič, je bil tako dobro obiskana, da je bil precej obširen salon hotela Južni kolodvor v Kolodvorski ulici nabito poln. Za zabavni del prireditve! so skrbeli po e dini društveni člani z izvajanjem raznih umetnih in šaljivih pevskih točk, deklamacij, komičnih prizorov ter glasbenih produkcij na klavirju in harmoniki, Mnogoštevilni govori so izzveneli v slavospev bratstvu in edinosti. Tudi izleta na Bled so se delegati računarji udeležili v častnem številu. Zalihog nam je Jupiter Pluvius prekrižal račune, da nismo mogli našim bratom z juga pokazati bisera Slovenije v vsi njegovi naravni krasoti. Želimo, da tudi ta nezgoda ni izbrisala prijetnih uti-sov, o katerih upamo, da so jih ponesli naši gostje v svojo ožjo domovino.
Likvidacija.	Nabavi jalna zadruga državnih
uslužbencev in vpokojencev v Gornjem gradu je v likvidaciji. Prijave morebitnih terjatev upnikov Pri zadrugi.	Načelstvo.
Stanarina državnih uslužbencev. Z ozirom na nejasnost čl. 38 uradniškega zakona je finančno ministrstvo podalo naslednje pojasnilo: Ako sta mož in žena uslužbena v raznih krajih v isti politični občini, jima pripada le eh a stanarina brez ozira na to, ali imata skupno gospodinjstvo; v slučaju pa, ako sta mož in žena uslužbena v raznih političnih občinah, jima pripadata dve stanarini, četudi imata morebiti zaradi bližine dotičnih krajev skupno gospodinjstvo.
Brezplačno zdravljenje državnih uradnikov.
Ministrstvo za narodno zdravje je ponovno izdalo odlok, da morajo vse privatne -in. samoupravne bolnice, ki uživajo državno subvencijo, sprejemati brezplačno na zdravljenje obolele državne uradnike. Odlok se je ponovno izdal radi tega, ker so nekatere samoupravne bolnice odklanjale brezplačno zdravljenje državnih uradnikov, češ, da take bolnice niso državne institucije. (Kaj pomagajo vsi taki odloki! Ce bi imele bolnice vsaj ani-bulatorije, da ne bi bilo potrebno dragih vizit, bilo bi še precej pomagaho. Napol razklanega, ubitega te še poznajo, drugače te pa s pokloni odslove. Navesti hočemo konkretne primere.)
Invalidski davek. Z uzakonjenjem proračunskih dvanajstin je bil sprejet tudi 100% povišek invalidnega davka, kateri povišek stopi v veljavo s sprejetjem dvanajstin, t. j. s 1. aprilom t. J. Doslej se je plačal invalidski davek v razmerju z osebno dohodnino letno po 24, 37, 62, 87, 125 Din.
5	poviškom 100% bo znašal torej naprej za posamezne 48, 74, 124, 174, 250 Din. Prvi odtegljaj se izvrši 1. junija in sicer: pri znesku 48 Din: za junij 8 Din za nadaljne mesece po 4 Din; pri znesku 74 Din: za junij 13 Din, za nadaljne mesece po
6	Din; pri znesku 124 Din: za junij 22 Din, za nadaljne mesece po 10 Din; pri znesku 174 Dih; za junij 31 Din, za nadaljne mesece po 14 Din; pri znesku 250 Din: za junij 45 Din za nadaljne mesece
po 20 Din. Toliko v obvestilo našemu članstvu, da bo informirano glede odtegljajev 1. junija.
Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani je imelo dne 10. maja 1925 svoj redni' občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: Predsednik tov Petrovčič, podpredsednik tov. Podboj, tajnik tov. Rainer, blagajnik tov. Kuštrin; odborniki tov. Stoje, Go-stič, Stegnar, Medvešček in Benkovič; namestniki odbornikov: tov. Spende in Prah; revizorji: tov. Terstenjak in Skerlavaj; namestniki revizorjev: tov. Ziherl in Čampa. Zastopniki prt zbornih sodiščih: Maribor tov. Podlesnik, Grejan; Celje
tov. Zorko, Loške; Novomesto tov. Drašler, Adamič. Delegati za Osrednjo Zvezo: tov. Petrovčič in (Kuštrin; namestniki delegatov: tov. Rainer in Gos tič. Sklenilo se je soglasno, da se članarina zviša od 1. junija 1925 dalje od mesečnih 3 Din na 5 Din. Odobrilo se je stališče tovarišev iz Ma-
ribora, da se k vsem važnejšim sejam, odbora vabijo zastopniki zbornih sodišč, katerih stroške trpe okrožja. O splošnem poteku zborovanja in delovanja društva se bode vsled soglasnega sklepa občnega zbora poročalo članom pismeno. — Odbor.
— TOVARNA ČEVLJEV PETER ROZINA & ROMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše torme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo:« Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
Za nakup vsakovrstne Emhm$-ske posode in vsega v želez-ninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča firma
Schneider S Verovšek
JCjubljana, Dunajska cesta 16.
J. trpin
najeenežša manufaktura
Maribor
Glavni trg 17.
Tovariši!
Priporoča sc Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Ljubljana. Kongresni trg št. 8.
Prvovrstno blago in zmerne cene
Ha niroiiB.
manufakturo in konfekcijo perilo etc., obleke po mer za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice, dobite proti ugr dnemu odplačevanju na obroke edino le pri tvrdki 11
Davorin	in drugovi
družba z o. z.
MARIBOR, pisarna: Gregorčičeva ul. 1
Priporoča se
modna trgovina
T. EGER
Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 2
Kupujte
vedno samo
pri onih tvrdkah
svoje potrebščine,
ki inserirajo v „Našem Glasu“.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na velikoI	Telefon 913	Na malo!
F. Szantner, Ljuljani
ŠeSenburgova ul. 1.
Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.
Pred nakupom pomladanskega in letnega blaga oglejte si mojo krasno zalogo najnovejšega damskega in moškega blaga za obleke. Samo češki in angleški Izdelek. Ker so cene znatno padle, Vas lahko z dobrim blagom poceni postrežem. Se priporoča
JAÜKO ČEŠNIK
LJUBLJANA, Lingarjeva ulica.
Proti jamstvu prodajam na obroke po navadni ceni!
Konfekcijska tovarna
FRAN DERENDA & CIE, Ljubljana
Ustanovljeno 1918
Centrala: Emonska c. 8.
313
družba z o. z.
Brzojavi: Derenda Poštni hranilni račun 10.563. Telefon interurban
Ustanovljeno 1918
Prodajalna: Erjavčeva c. 2.
249
Lastna novo zgrajena tvornica moške, deške in otroške konfekcije ter vseh vrst uniform. Prodaja svoje lastne izdelke po Izredno znižanih cenah tudi na drobno v detajlni prodajalni na Erjavčevi cesti štev. 2, nasproti Dramskega gledališča. — Vsem stalnim državnim nameščencem proti jamstvu tudi na obroke. Oglejte sl našo bogato zalogo In prepričajte sc o brezhibni Izdelavi In nizkih cenah.
Med dobrim najboljše!
PFAFF šivalni stroji PUCH kolesa
po ugodnih cenah in plačilnih pogojih dobite samo pri
IGN. VOK
Ljubljana
Novo mesto
Ivan Gajšek
papirna trgovina
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta 2
pisarniške potrebščine, papir, fini pismeni papir, notezi, umetniške razglednice. Fino blago — nizke cene. Edino založništvo „Jugoslovanskega poslovnega koledarja“.

Najboljši
šivalni stroji in kolesa edino le
Josipa Pelolta
znamka
fifitziiiB Feniks
za rodbino, obrt in industiijo
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezanju brezo lačen. Večletna garancija
Delavnica za popravila, it a veliko	Telefon 513	Na malo
%
Priporoča se
WW modna trgovin^ '^1
R. Sinkovič El. K. M
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
ALBERT VICEL
trgovina mešanega blaga (sieklene, porcelanate, majo-lične In emajlove posode)
MARIBOR
Glavni trg 5.	Glavni Irg 5
Krojaštvo F ran Iglic Krojaštvo Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 28.
Idelovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejšem modernem kroju. Lastna zaloga modnega blaga.
— Uradnikom znaten popust. —
Priporoča se ceni. občinstvu špecerijska trgovina
LJI1BUE Jurffiev ttg št. 1.
Priporoča se za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin
tvrdka
M. Tičar, Ulil).
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Ustanovljena
1900
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Ustanovljena
1900
Delniška glavnica Din 50.000.000 — Skupne rezerve ca: Din 10,000.000 —	Li!	intrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CEST PODRUŽNICE: Brežice	Kranj	Novi Sad	Gorica Celje	Maribor	Ptuj Sarajevo	Trst Črnomelj	Metković	Split	Ägentija:	Logatec		Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261,413, 502, 503 In 504.
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.