Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
{
Leto XXXIV. - Štev. 29 (1713)
Gorica - četrtek, 22. julija 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Zmage brez krvi Še enkrat odložena vladna kriza
»Mundial ’82« je za nami. Skoro mesec dni so se v Španiji merile najboljše enajsterice celega sveta v nogometu. Španija jih je lepo sprejela in jim pripravila vse, da bi se dobro počutili na njenih tleh. Le enega jim ni mogla dati, hladnega vremena. Zato so se moštva borila za zmago res v potu svojega obraza.
Na »mundialu« je vsako moštvo po svoje zmagalo, četudi ni odneslo s seboj nobene kolajne. Zmagalo je že s tem, da je na »mundialu« nastopilo, pa naj gre za moštva iz Evrope ali za ona iz drugih kontinentov. Posebno je razveselil nastop enajsteric iz Afrike, kar priča, da tudi ta do sedaj tako zanemarjeni in prezirani del sveta stopa v korak z ostalimi narodi in državami. Kamerun, Alžirija pa El Salvador in Honduras iz Srednje Amerike zaslužijo priznanje že zato, ker so nastopili pred svetovno elito in pred svetovno javnostjo.
Skoro mesec dni so se množice zbirale na stadionih v raznih španskih mestih, pa pred televizorji in pred radijskimi sprejemniki po celem svetu. Celo Sovjetska zveza je poslala svoje moštvo in gotovo dovolila, da so tudi na njenem ozemlju gledali »mundial« v Španiji. Veselili so se in uživali, saj je danes nogomet veselje in užitek zlasti za moški svet. Vsako jutro si v kavarni slišal komentarje, kako so se odvijale tekme prejšnjega večera. Tudi kdor ni navdušen za nogomet, je bil vesel, ker so drugi bili veseli.
VSAK NE MORE ZMAGATI
V	Španijo so prišli vsi z željo, da zmagajo, da pridejo v finale. Toda to ni mogoče, zato so pri izbirnih tekmah moštva odpadala drugo za drugim. Nekateri so izgubili z grenkobo v ustih in s kislimi obrazi, drugi so poraze prenesli s športno zavestjo, da vsi ne morejo zmagati, glavno je, da se vsi pošteno borijo za zmago. »Bogovi pa naj naklonijo najvišjo zmago tistemu, ki je je najbolj vreden,« so dejali stari Grki. Videli smo jugoslovansko moštvo, kako je šlo poraženo domov, pa brazilsko, argentinsko in domače špansko. Sreča jim pač ni bila naklonjena, žoga pa je okrogla in ne veš, kako se bo zakotalila. Pri tem je nešportno metati krivdo na druge.
Seveda pa kjer so ljudje, tam so tudi človeške napake. Te so bile gotovo tudi pri sodnikih in še pri kom drugem, tako da je bilo kako moštvo v resnici oškodovano. To trdijo Jugoslovani o svojem moštvu. Kakorkoli, nogometaši so se borili, se potili, se trudili in odnesli vsak svojo zmago, ali višjo ali nižjo, toda brez krvi. Zanjo je res niso prelivali.
ITALIJA TO POT PRVA
Tudi italijanska enajsterica, ki je proti vsem predvidevanjem postala svetovni prvak v nogometu. Kdor je bil v nedeljo 11. julija zvečer na ulicah kakega večjega italijanskega mesta, je lahko videl, kako so bili Italijani kakor pijani zaradi te zmage. Veselje je objelo vse od predsednika Per-tinija mimo predsednika vlade Spadolinija do zadnjega Italijana. Rekli bi, da je šlo za zmago vsega naroda in zato tudi za veselje vseh. Vsaj za eno noč so pozabili na gospodarske težave, na draginjo, na brezposelnost, na medsebojne strankarske pre-klarije. Kako malo je treba, da se vsi čutijo srečni!
\
NESMISELNOST VOJAŠKIH ZMAG
Malo tednov prej so Angleži tudi slavili svojo zmago, ko so premagali Argentince na Malvinskem otočju. Tudi ob tej zmagi smo brali, da so bili Angleži navdušeni. Toda ta zmaga je bila krvava. Pri njej niso šteli golov, temveč so šteli mrtve in pogrešane.
Prav med »mundialom« pa so Izraelci začeli boj za svojo zmago, za zmago nad Palestinci. Upajo, da niso daleč od nje. Morda jo bodo res slavili, toda ta zmaga bo krvava, zelo krvava. Ob takih zmagah se nihče prav ne veseli, ker puščajo za sabo smrt, razdejanje In zlasti še sovraštvo.
Vsaka vojaška zmaga je le začetek novega zla. To smo doživeli že v dveh svetovnih vojnah: dvakrat so nekateri zmagali, a dvakrat so se morali znova pripravljati na novo vojno. Ali niso zato vojne nesmiselne? Nesmiselne vse vojaške zmage z orožjem?
Bog je človeku dal pamet, da s pametjo in ne z orožjem rešuje svoje spore. Zmage naj išče v športu in ne v orožju!
Spadolini o terorizmu
Predsednik vlade Spadolini je predložil parlamentu polletno poročilo o delovanju italijanskih varnostnih služb za čas od 22. septembra 1981 do 22. maja 1982. Ministrski predsednik je opozoril, da so 'teroristične organizacije še vedno žive in da bi bilo zato neodgovorno, če bi jih podcenjevali. Boj proti terorizmu mora biti povezan tudi z bojem proti organiziranemu zločinstvu kot sta mafija in kamora.
Boj proti terorizmu je potekal v okviru ustavne zakonitosti. Skesani teroristi so mnogo pripomogli k razkrinkanju terorističnih skupin in so dokaz njihovega razkroja. Opozoril je na »Autonomia operaia«, Ki da predstavlja veliko nevarnost za državno varnost, ker je leglo oboroženih skupin. Kar se tiče desničarskega terorizma pa nima zaslombe v družbi, temveč je le bolj izraz nekega okolja in nekaterih družbenih slojev.
Pravijo, da se je »kralju nogometu« zahvaliti, da v začetku julija ni prišlo do vladne krize. Vsi ministri od predsednika Spadolinija navzdol so bili tako zaposleni z gledanjem tekem, da jim ni ostalo dosti časa za politična preverjanja in so vse odložili za poznejši čas.
BOJ ZA PREMIČNO LESTVICO
In zakaj naj bi skoraj do vladne krize prišlo? Vzrok je v različnem gledanju vladnih strank na reševanje raznih gospodarskih vprašanj, ki tarejo Italijo. Zlasti je v ospredju tkim. drseča plačilna lestvica, tisti zapleteni mehanizem, ki so ga leta 1975 sprejeli sindikati in delodajalci in po katerem se mora sprememba življenjskih stroškov takoj upoštevati tudi na plačah in jih zravnati s porastom cen.
Gospodarski krogi so že dalj časa mnenja, da je aplikacija te lestvice, čeprav je načelno vredna upoštevanja, eden virov neprestane inflacije in zato gospodarsko škodljiva. Zato je zasebni sektor industrije to pogodbo že v začetku junija odpovedal, na kar so sindikati odgovorili s splošno stavko v Rimu 25. junija letos.
Tej odpovedi pa je nekaj časa zatem sledila tudi državna in poldržavna industrija Intersind. Ta industrija pa je politično pogojena, v njej imajo svoje interese razne stranke, zato je prišlo do prerekanja znotraj vladnih strank. Tiste, ki se smatrajo za socialno usmerjene, tj. socialisti,
Eimni ii ZDA se Doftičn rahljati
Dve zadevi zadnje čase očitno ločujeta Reaganovo vlado in vlade zahodnoevropskih držav. Prva je položaj v Libanonu, kjer Sev. Amerika odločno podpira izraelsko stališče, medtem ko so Evropci nevoljni zaradi zadnje vojaške ofenzive Izraelcev. Vendar je ta nevolja ostala le pri besedah, medtem ko je v primeru argentinske zasedbe Malvinov takoj prešla v uvedbo gospodarskih sankcij.
Druga sporna točka je nasprotovanje VVashingtona gradnji preksibirskega plinovoda, ki naj bi prišel do Zah. Nemčije, Francije in Italije. Vlada ZDA je sklenila izreči zaporo nad materialom, ki bi lahko služil gradnji tega plinovoda.
Pa tudi notranja povezava v Zahodni Evropi ni najboljša. Francija se želi gospodarsko usidrati v Latinski Ameriki, zato bi se rada čimbolj oddaljila od Velike Britanije, ki jo je sicer podprla ob angleškem kolonialnem pohodu na Malvinsko otočje. Francija je tudi seznanjena z nezaupanjem latinskoameriških držav do ZDA, zato si skuša zagotoviti prednostmi položaj na tem predelu sveta. Značilna v zvezi s tem je izjava francoskega zunanjega ministra Cheyssona, da Francija nikdar ne bo priznala britanske nadvlade nad Malvini.
Papež bo obiskal Sicilijo
V	Palermu vsako leto za 16. julij s slovesno procesijo počastijo svojo zavetnico sv. Rozalijo. Letos je v pridigi njej v čast kardinal Pappalardo sporočil zbrani množici, da bo sv. oče prišel v Palermo na nedeljo Kristusa Kralja 21. novembra letos. Že leta 1979 so sicilski škofje povabili papeža, naj obišče otok, toda odgovor je bil, da je treba datum obiska še premisliti. Sedaj, ko je bil objavljen, se bo začelo na Siciliji z duhovno pripravo, da bo papežev obisk rodil čim več sadov za tamkajšnje prebivalstvo.
★
■ Kakor prejšnji teden v Prištini se je tudi proces zoper skupino »maksistov-le-ninistov Kosova« v Gnjilanu končal z zapornimi kaznimi, ki jih je prejelo 16 obtožencev in jih je izreklo tamkajšnje okrožno sodišče. Ta skupina je bila v Gnjilanu ustanovljena leta 1978.
■ Nepričakovano je dospel v Rim poljski zunanji minister Jožef Czyrek in se
takoj sestal z vatikanskim državnim tajnikom Casarolijem. Osrednja tema pogovorov je bil papežev obisk na Poljsko 26. avgusta letos. Czyrek se je nato srečal še z zunanjim ministrom E. Colombom in se pogovarjal o Poljski. V torek 20. julija ga je sprejel tudi sv. oče.
H V sredo 14. julija je sv. oče po običajni splošni avdienoi s helikopterjem odpotoval v svojo poletno rezidenco Castel-gandolfo, od koder pa sc bo ob sredah vračal v Rim na srečanja z romarji. Ob nedeljah bo angelsko češčenje, združeno z nagovorom opravil v svoji počitniški rezidenci, njegove besede pa bodo istočasno prenašali zvočniki na Trgu sv. Petra.
■ Nekaj stotin metrov od neapeljske kvesture je bil ubit poveljnik letečega oddelka državne policije podkivestor Antonio Ammaturo, star 57 let in njegov šofer podčastnik 32-letni Pasquale Paola. Morilci so iz vrst neapeljskega voda rdečih brigad. O zločinu v Neaplju je takoj poročal v poslanski zbornici minister Rognoni. Dejal je, da bo treba na jug države poslati osebje, ki bo strokovno usposobljeno za boj proti zločincem.
■ V trenutku, ko je nekaj rdečih teroristov poskušalo izropati poštni urad v Lis-sonu (Milano) se je pojavil karabinjerski maršal Valerio Renzi, poveljnik krajevne orožniške postaje. Prišel je kot običajno po pošto. Teroristi so takoj odprli nanj ogenj in ga ubili, Renzi je imel 44 let, je bil poročen ter zapušča dva sinova.
■ Glavni tajnik Združenih narodov Perez de Cuellar je obiskal Jugoslavijo in se sestal z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Lazarjem Mojsovom in predsednico jugoslovanske vlade Milko Planinčevo. S prvim se je razgovarjal o mednarodnih problemih, zlasti še o Libanonu in vlogi neuvrščenih držav, z drugo pa predvsem o gospodarskih vprašanjih. Milka Planinc je gosta seznanila o prizadevanjih in težavah gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji.
■ Pri svojem vdoru v Libanon so izraelske čete zajele med palestinskimi gverilci 220 mladeničev v starosti od 12 do 15 let, ki jih mislijo izročiti mednarodnemu Rdečemu križu. Največ teh mladostnikov je iz Egipta, drugi pa so iz Avstrije, Francije, Norveške in Kanade. Kaj naj si mislimo o gibanju, ki se poslužuje za svoje namene celo tako mladih ljudi?
socialdemokrati in republikanci so zagnali vik in krik, da mora v državnih podjetjih premična lestvica ostati še naprej, medtem ko so krščanski demokrati in liberaloi stali na stališču, da morajo gospodarski interesi prevladati nad političnimi.
Tako se je predsednik Spadolini ponovno znašel med dvema mlinskima kamnoma in spet je grozila vladna kriza. Toda Spadolini se ni dal ustrahovati. Izjavil je, da bo odstopil le, če mu nezaupnico izreče poslanska zbornica. Napovedal je poročilo, ki naj bi ga obravnaval še senat in ta naj bi odločil, ali naj vlada ostane ali gre.
Obenem je prišlo do nesoglasja med krščanskodemokratskim sindikatom CISL in socialdemokratskim UIL na eni strani ter levičarskim CGIL na drugi strani. Prva dva sta bila za to, da se sklene z delodajalci nova pogodba o premični lestvici, CGIL pa je bil za trd in neizprosen boj.
SPADOLINI JEV NASTOP V SENATU
Kjer pa se prepirata dva, tretji dobiček ima. V tem primeru je to bil Spadolini.
V	četrtek 8. julija je pred senatom imel izčrpno poročilo, v katerem je javnost opozoril, da je država pred gospodarskim zlomom, če se ne bo prihodnje tedne in mesece spravilo gospodarstva v red. Ob takem položaju ni časa za prerekanja, še manj pa za vladno "krizo.
Če se je predvidevalo, da bo letos državni primanjkljaj znašal 50.000 milijard lir, je to že zdavnaj nerealno, kajti primanjkljaj je presegel 70.000 milijard lir. Nujno je zmanjšati državni proračun in najti nove vire davčnega priliva. Potrebne bodo nove davčne dajatve, omejiti bo treba uvoz iz inozemstva-, okrepiti pa izvoz.
Ob tem poročilu je vodstvom vladnih strank postalo jasno, da bi povzročitev krize legla kot mora najprej na nje same. Ko je prišlo do debate v senatu, se je izkazalo, da si nihče od strank vladne večine ni upal nastopiti proti Spadolinije-vim izjavam. Celo socialistični in demo-krščanski senatorji so previdno omilili svoja stališča in napovedali, da 'bodo zaenkrat Vlado podprli. Tako je prejel Spadolini 164 glasov, 108 pa jih je bilo proti.
Spadolini se je tako še naprej obdržal v sedlu. Seveda bo potreboval mnogo odločnosti, če bo hotel Italijanom naložiti v prihodnjih tednih vsa finančna bremena, ki so potrebna za rešitev zavoženega gospodarstva. Povišalo naj bi se vseh pet količnikov davka IVA, ki gredo od dveh do 35 odstotkov vrednosti posameznih vrst blaga, povišale naj bi se tarife za javne storitve, prišlo naj bi do strožjega nadzorstva nad deželnimi izdatki. Vlada bo razglasila tudi pomilostitev za tiste davčne utajevalce, ki bodo do novembra tega leta vsaj delno poravnali davčne obveznosti iz preteklih let. Finančno ministrstvo trdi, da znaša letna davčna utaja 30.000 milijard lir.
TREBA SE JE SOOČITI Z RESNIČNOSTJO
Ce ne bi bilo zadnjega svetovnega nogometnega prvenstva, bi bila zadnja politična kriza doživela veliko večji razmah. Ker pa je nogomet v Italiji narodni šport, pri katerem pozabi Italijan na vse svoje skrbi, je tudi to pot zanimanje za usnjeno žogo bilo pri javnosti neizmerno večje kot pa za gospodarski položaj v državi. Bodimo pri tem iskreni: je to kaj žalostno spričevalo za narod, ki si pomaga z uspehom na nogometnem igrišču, da brezskrbno preide notranje politične težave.
Italija se je pač znašla v položaju, da ji pride prav vsaka stvar, da sploh še gre naprej. In tako smo bili priča, da je tudi uradna Italija, s Pertinijem in Spadolini-jem na čelu, krepko sodelovala, da je bil uspeh v Španiji čim bolj poudarjen. Tako ravnanje je za trenutek morda učinkovito, saj je podobno injekciji, ki za nekaj časa omrtvi razboleli ud, toda ostaja vedno le krepko varanje samega sebe in bo trajalo le tako dolgo, dokler ne bo resničnost spet z vso silo bruhnila na dan.
Deset dni po tisti bučni noči, ko je vsa
Italija slavila zmago svojih »azzurrov«, kaj je od tistega slavljenja ostalo? Nič drugega kot odkritje, da je Italija kljub športni zmagi velik politični in gospodarski bolnik. Še v tem mesecu bodo Italijani zvedeli, za koliko globlje bodo morali poseči v svoje žepe.
Sv. oče o svoji domovini
Splošno avdienco v sredo 14. julija je sv. oče porabil, da je malce več spregovoril o identiteti ljudstva, iz katerega je izšel. V zvezi s prisotnostjo Matere božje na Jasni gori v Cestohovi je dejal: »Stoletja nazaj si del naše zgodovine in nam pomagaš, da jo tvorimo. Tvoriti zgodovino pomeni delati od roda v rod za identiteto lastnega ljudstva.« Ko je omenil Marijino 600-letno prisotnost med poljskim narodom, je nadaljeval: »Zahvaljujemo se ti zlasti za težka obdobja iz preteklosti, pa tudi sedanjosti, ko si bila z nami.« Glede sedanjosti se je spomnil na 6 milijonov poljskih žrtev v zadnji vojni: na bojiščih, kazenskih taboriščih, v zaporih. Tega naj ne bi nihče pozabil, ne bližnji ne daljni. O Poljski je treba govoriti in spoštovati narod, ki ima pravico do lastnega življenja.
Izdana in zlorabljena revolucija
Pred tremi leti, 19. julija 1979 se je končala v srednjeameriški državi Nikaragua dolgotrajna državljanska vojna. Diktator Anastasio Somoza je zbežal v tujino, zmagala je revolucija, v kateri so bile zastopane vse politične grupacije in sloji. Zdelo se je, da je nastopilo obdobje miru, v katerem naj bi se uveljavile vse politične in državljanske pravice.
Po nekaj časa pa se je pokazalo, da sc upi niso uresničili. Sandinistično gibanje, izrazito marksistično usmerjeno in z neprikritimi simpatijami za kubanskega diktatorja Fidela Castra in njegov režim se je polastilo vseh vzvodov oblasti ter odstranilo vse demokratične stranke, ki so z njim sodelovale v borbi zoper Somozo.
V	teku treh let je bila revolucija izdana, osebne svoboščine vedno bolj omejene in zatiranje prebivalstva vedno bolj izrazito. Danes se lahko vsak prepričan demokrat vpraša, ali je bila revolucija res potrebna zato, da ije eno diktaturo nadomestila druga.
Tako Nikaragua doživlja svojo drugo dramo: vlada nasilje, država je na robu državljanske vojne in grozi ji vdor anti-komunističnih oddelkov, ki se zbirajo v Hondurasu in na Floridi (ZDA). Sandinisti stojijo pred izbiro: ali še bolj zaostriti svoje nasilje in sprejeti spopad, posreden ali neposreden s Sev. Ameriko, ali pa obnoviti državljanske pravice in pristati na narodno spravo. Dogodki kažejo, da so se sandinisti že opredelili: nadaljevali bodo z diktaturo.
To je nagnilo nikaraguaške škofe, da so izdali poseben dokument, v katerem obtožujejo sedanji režim »težkih prekrškov zoper človečanske pravice, mučenja in umore nasprotnikov«. Odgovor s strani režima je bil takojšen, škofe je obtožil, da imajo nazadnjaškega duha in da so v službi Sev. Amerike. Obenem skuša vlada osamiti škofe od ljudstva in pospešuje osnovna krščanska občestva s političnim značajem, v katerih naj bi bila vodilna marksistična ideologija. Toda ljudstvo se oklepa škofov in zavrača »ljudske duhovnike«, ki niso glasniki Cerkve, ampak režima. Ni še pozabilo nadškofa Obando y Bravo v Mana-gui, ki je biil neizprosen nasprotnik Somo-zove diktature in je danes znova borec zoper marksistično diktaturo. Prav ta njegova premočrtnost mu je prinesla zaupanje vsega prebivalstva in prav tega se režim najbolj boji.
★
■	Nova vojaška vlada v Argentini je uveljavila zakon iz leta 1973, ki dovoljuje politične shode v zaprtih prostorih, a obenem določa, da je za vse manifestacije na ulicah potrebno dovoljenje policije.
Prof. Ivan Theuerschuh se je za vedno poslovil Spominska proslava za Rina Markiča na Liesah
V	soboto 17. julija je množica slovenskih ljudi pospremila k zemskemu počitku na pokopališče na Colu (Repentabor) priljubljenega profesorja, pedagoga, Skavtskega starešino Ivana Theuerschuha. Izdihnil je v četrtek 15. julija zjutraj, kaka dva meseca po sprejetju v bolnišnico pod Obeliskom zaradi komplikaci j že večletnega bolehanja in upadanja telesnih moči. Zato smo ga zadnja leta redko srečevali v javnosti, čeprav je po radiu in tisku živo zasledoval vse dogajanje. Zbrali so se svojci, prijatelji, nekdanji učenci, številni skavti v krojih.
Zadušnica je bila v večernih urah, pogrebni obred pa se je po dolgem sprevodu začel na pokopališču. Vodil ga je domači župnik Tone Bedenčič, ki je poudaril rajni-kovo vero in delo za bližnjega, zahvalil se mu je v imenu duhovnikov in župnijske skupnosti, h kateri spada družina ene izmed hčerk in h kateri se je nekaj časa tudi sam prišteval. Načelnik tržaških skavtov Vinko Ozbič je obudil nekaj spominov na skavtskega starešino, zahvalil se mu je za vse delo v korist mladine in povedal, da istočasno poteka bogoslužje za rajnikovo dušo na taboru v Viškorši, s katerega je dospel na pogeb. Dr. Zorko Harej je osvetlil lik prof. Theuerschuha kot predstavnika vernih in narodno zavednih javnih delavcev, ki so bogato sejali na primorski zemlji.
Tajnik skavtske organizacije Ivo Jevni-kar je imel pred odprtim grobom daljši govor, ki obsega tudi prikaz bogatega življenja prof. Theuerschuha in odlomek iz zadnjega rajnikovega govora.
POKOJNIKOVA ŽIVLJENJSKA POT
Dolga in pisana je bila vaša življenjska pot, dragi starešina, od Ljubljane, kjer ste se rodili leta 1904, do študija v Mariboru in Zagrebu, do ustanovitve živahne družine, udejstvovanja v mladinskih in športnih društvih prej, gasilskih, prosvetnih in političnih ustanovah pozneje. Učiteljevali ste po Štajerski, do izbruha vojne ste bili ravnatelj v Slovenj Gradcu, leta 1938 ste politično delo kronali z izvolitvijo v beograjski parlament, kjer ste kot najmlajši poslanec predstavljali Scensko ljudsko stranko. Radi ste se spominjali tistih časov, ko je kazalo, da se bo dal položaj za Slovence na kak način z napornim delom izboljšati, pa so prišli svetovni vihar, mobilizacija, propad države, gestapovska aretacija. Sami ste opisali, kako je skrivno bogoslužje v rajhemburškem samostanu-taborišču ohranjalo človeško dostojanstvo in upanje v prihodnost. Nato izgon v Srbijo, vrnitev v Ljubljano, ob koncu vojne nova begunska pot v spremstvu mladoletnih otrok, begunska taborišča in pot v Trst, kjer ste se znašli v prvih vrstah šolnikov in prosvetnih delavcev, ki so obnavljali primorsko pogorišče. Sejali ste svojo krščansko ljubezen, svojo slovensko zavest, svojo vzgojiteljsko skrb. To se je pokazalo na šolah, kjer ste poučevali do leta 1974, v vednem strahu za mesto, ker vam ni bilo dano uživati državljanskih pravic. Kazalo se je v člankih in knjigah vzgojne vsebine, v radijskih predavanjih, kazalo se je pri vašem delu za skavtizem.
NEMINLJIVE ZASLUGE ZA SKAVTIZEM
Prepričani smo namreč, da ste najboljši del svojega prostega časa, največje navdušenje vložili ravno za krepitev in rast naše skavtske organizacije. Zato je Slovenska zamejska skavtska organizacija tako prizadeta. Dvaindvajset taborov ste preživeli med mladimi fanti od leta 1952, ko je bil prvi tabor na Sv. Višarjah. Takrat ste se prvič pridružili organizaciji, ki je imela za seboj samo nekaj mesecev življenja, saj so se začeli prvi sestanki oktobra 1951 na pobudo takratnega kaplana v Skednju g. Zupančiča. Pridružil se je pok. prof. Oton Berce, pridružili ste se vi. Ko so bila jeseni 1952 sprejeta prva skavtska pravila, je nastala znamenita trojka, ki je dosegla, da so Slovenski tržaški skavti — matica vsega zamejskega skavtizma — shodili. Starešina proj. Ivan Theuerschuh, duhovni vodja g. Lojze Zupančič, načelnik prof. Oton Berce. Ko je organizacija rastla in padala, kot je usoda mladinskih združenj, ko se je vodstvo spreminjalo, ko so nastopate krize — vi, gospod starešina, ste držali kontinuiteto, branili in varm>ali ste organizacijo, da je mogla rasti dalje, da se njeno delo nikoli niti za hip ni prekinilo. Od 22 taborov — z nami ste bili namreč pod šotori vse do leta 1974 — ste jih precej kar sami vodili. Imeli ste lepo vzgojiteljsko, tipično skavtsko lastnost, da ste mlademu človeku zaupali tudi hude odgovornosti. Čeprav je prišlo kdaj do napetosti, ste organizacijo navzven vedno dosledno zago\>arjali, ker ste vedeli, koli-
ko napora zahteva gradnja, kako uničujoče pa je rušenje.
Zato je bil eden najlepših večerov — večer s starimi skavti na Proseku 14. septembra 1974, ko smo praznovali vašo 70-letnico in ko je za vas iz Vatikana dospelo odlikovanje reda sv. Gregorija Velikega za zasluge na pedagoškem in mladinskem področju.
Ko vam je bolezen onemogočila aktivno sodelovanje pri organizaciji, ste mu sledili ob zvestem spremljanju »Jambora«, ob razgovorih in obiskih. Naravno je bilo tako za nas, tržaške skavte, kot za skavtinje, za goriške brate in za goriške sestre, ki so imeli vsak pač svojo pot s svojimi požrtvovalnimi voditelji, težavami in uspehi, naravno je bilo, pravim, da smo se ob združitvi vseh teh poti v enotno Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo leta 1976 enoglasno odločili, da vas razglasimo za starešino vsega našega tržaškega in goriškega skavtizma.
EDEN ZADNJIH NASTOPOV
V	JAVNOSTI
Kak mesec prej, na prvem zamejskem jamboreeju v Pinedu pri Clautu, ste imeli enega zadnjih skavtskih nastopov v široki javnosti. Na slavnostnem tabornem ognju, ki je bil toliko let prizorišče vaših naukov in tudi vašega značilnega humorja, ste nagovorili večstoglavo množico tržaških, goriških in koroških skavtov in skavtinj, številne povabljene goste in svojce taborečih. Takrat ste med drugim dejali:
Ob današnjem srobrnem jubileju bi bilo primerno, da bi vam podal obračun našega dela tudi s Številkami. Pa saj veste, da človek v navdušenju včasih pove Številke, ki so pretirane in nezanesljive. In tudi predolgo bi se z njimi zadržal. Ustanovitelj skavtizma Baden Powell je naročil: mladega človeka je treba vzgojiti, da bo šel skozi življenje s pokončno glavo, duševno uravnovešen, moralno neoporečen, pripravljen pomagati svojemu bližnjemu, kot je koristen član svojega naroda in Bogu zvest.
S slovesnim somaševanjem v sarajevski stolnici, ki ga je vodil apostolski pronun-cij Ceochini in praznično akademijo so se končale slovesnosti ob stoletnici vrhbosen-ske (sarajevske) nadškofije, ki jo je papež Leon XIII. ustanovil leta 1882. Sklepnih slovesnosti se je udeležil tudi ljubljanski metropolit dr.' Alojzij Šuštar, ki je najprej izrekel voščila, nato pa dejali: »Slovenijo, posebno še ljubljansko nadškofijo, veže z vašo metropolijo in zlasti s Sarajevom veliko prijateljskih vezi in spominov na lepo sodelovanje. Naj omenim samo dve osebnosti. Ko je Avstrija po aneksiji Bosne leta 1878 iskala tudi v Slovenrji učiteljev, se je priglasil takrat mladi učitelj Cekada iz slovenske župnije Jelšane pri Ilirski Bistrici. V Bosni se je poročil in njegovi sinovi so bili Smiljan, polnejši sarajevski nadškof, Cedomir, stolni kanonik in Milivoj, stolni župnik.
Drugi veliki Slovenec v službi sarajevske nadškofije je bil kasnejši ljubljanski škof Anton Jeglič. Bil je desna roka prvemu nadškofu Josipu Stadlerju, ki ga je decembra 1881 obiskal v Ljubljani in ga naprosil, naj bi prišel za kanonika v Sara-
Talko Baden Poweli Kaj pa mi? Naš kažipot je bilo njegovo naročilo in skavtski zakoni, po katerih se ravnajo že desetletja skavti vsega sveta.
Vcepljali smo mladim ljudem značajnost in možatost, ki sta v današnji modemi družbi nadvse potrebni vrednoti, gojili smo ljubezen do bližnjega po geslu ustanovitelja »vsak dan vsaj eno dobro delo«. Kjerkoli smo mogli ali imeli priložnost, smo priskočili na pomoč bratu ali sestri v sili. Ta zadnji čas npr. nesrečnim potre-sencem v Furlaniji in Beneški Sloveniji, pred 13 leti pa potresencem v Skopju, in to, ko smo se peljali na svetovni skavtski jamboree v Grčijo.
In kaj bi dejali o vzgoji ljubezni do domovine in materinega jezika v naših vrstah? Gojili smo in bomo gojili našo lepo slovensko besedo in pesem, kot sta nam jo naredila naš Slomšek, ki je dejal: materin jezik nam bodi luč in ključ do omike, in Cankar, ki je s svojo mojstrsko besedo klesal naš materin jezik.
Vse to smo posebno pospešeno vcepljali in utrjevali na vsakoletnih skupnih srečanjih, to je: jurjevanju, taborjenju in skupnih izletih.
Da zaključim, drage skavtinje in skavti, vas moram pohvaliti, da ste se zelo dobro izkazali kljub slabemu vremenu na našam zamejskem jamboreeju: lepo ste izpeljali vse točke vašega programa. Ostanite tudi vnaprej zvesti skavtski obljubi, svojemu narodu in Bogu!
Dragi prof. Theuerschuh, dragi brat starešina! Težko je to slovo, a v duhu načel, ki ste nam jih vcepljali, ne sme biti ne obupano ne tragično, ker vemo, da ste izpolnili skavtsko načelo, da mora skavt ob smrti zapustiti svet boljši, kot je bil ob njegovem prihodu. Obilno ste to izpolnili. Prepričani smo tudi, da ste izpolnili skavtsko geslo: vedno pripravljen — tako za opravljanje svojih dolžnosti kot za pomoč bližnjemu kot za to, da stopimo pred svojega Stvarnika. Veseli smo, da smo vas lahko poznali in da ste nam pomagali rasti!
jevo. Mladi Jeglič, znan po svoji vnemi in delavnosti se je hitro odločil in že leta 1882 ga najdemo v Sarajevu. Kmalu je začel hrvatsko pridigati in pisati v katoliške časopise. Eno leto je vodil stolno župnijo, bil katehet na učiteljišču in osnovni šoli, ki so jo vodile sestre. Pozneje je postal profesor in ravnatelj učiteljišča. Iz tistih časov je znana njegova knjiga "Uzgojeslovje”, ki jo'je namenil učiteljem in učiteljskim pripravnikom. O vzgoji je veliko pisal tudi v časnik "Vrhbosna”. Poleg tega je redno hodil na pastirska potovanja po nadškofiji- Tam je krščevail, poučeval, maševal, tolažil in pomagal. Znal je biti pravi misijonar. Razvijal se je v ugledno časnikarsko pero.
Nadškof Stadler mu je zelo zaupal in se vsak dan posvetoval z njim. Leta 1890 ga je postavil za generalnega vikarja, leta 1893 je postal prošt, leta 1897 pa ga je papež Leon XIII. imenoval za sarajevskega pomožnega škofa. Sam Stadler mu je podelil škofovsko posvečenje 12. septembra 1897. A že naslednje leto je prišel v Ljubljano za rednega škofa, kjer je nato vodil škofijo polnih 32 let.«
V	soboto 17. julija je bila na Ljesah
v	Beneški Sloveniji spominska proslava v spomin pokojnega duhovnika Rina Markiča, ki je umrl pred dobrim mesecem. Proslavo je priredilo kulturno društvo Rečan iz Ljes. Ob tej priložnosti je društvo izdalo tudi lepo spominsko brošuro, v kateri so zbrani govori na pogrebu ter govor, ki ga je tu imel starosta beneških duhovnikov msgr. Valentin Birtič.
Proslava se je začela v domači župnijski cerkvi, kjer je maševal in pridigal župnik Azeglio Romanin. Mašo so spremljali s slovenskim petjem domači pevci. Sledila je proslava v bližnji dvorani-telovadnici, kjer se je prav tako zbralo veliko ljudi-doma-činov, prijateljev rajnega g. Markiča in Beneške Slovenije. Prišlo pa je tudi veliko slovenskih ljudi iz Goriške in Tržaške, celotno prireditev je tudi posnel Radio Trst A. Prisotni so bili med drugimi predstavniki Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij.
Spominska proslava se je odvijala z lepo zasnovanim kulturnih sporedom. Ob odru oz. na odru so nastopili pevci, govorniki in recitatorji. Sodelovali so pevski zbor Rečan, cerkveni zbor iz Topolovega, Nedi-ški puobje ter cerkveni zbor iz Števerjana. Pokojnega duhovnika Markiča so se spomnili razni govorniki, v glavnem beneški. Poudarili so njegovo veliko ljubezen do domače zemlje in jezika, do slovenske domače kulture, njegovo zavzetost za pravico
■ Po dvodnevnem zasliševanju v senatnem zunanjepolitičnem odboru je ameriški senat potrdil Georgea Shultza za novega sekretarja za zunanje zadeve. Shultz je ostro obsodil izraelski vdor v Libanon in označil palestinski problem za ključno vprašanje pri reševanju b-ližnjevzhodne krize. Ničesar ne bo mogoče rešiti, je rekel, dokler to ne bo rešeno. Kar pa zadeva Izrael so ZDA tej državi dolžne pomagati, da doseže »vseobči mir«. Le tak mir je lahko »trajno zagotovilo izraelske varnosti«.
■ Iranski ministrski predsednik Musavi je v imenu svoje vlade v ostrih besedah zavrnil resolucijo Varnostnega sveta, ki je bila soglasno sprejeta in kjer se tako Iran in Irak pozivata, naj končata svoje sovražnosti ter se umakneta na mednarodno priznane meje. Musavi je Varnostni svet obtožil, da je spal 22 mesecev od začetka iraškega napada na Iran. Sedaj, ko so iranske čete zmagovite, se je zbudil. Lahko sprejme še desetine resolucij, Iran se ne bo zmenil zanje in bo svoje pravice uveljavil z orožjem.
■ Štiri leta po končani etiopsko-somal-sM vojni za pokrajino Ogaden je na istem občutljivem območju znova zavrelo. Tako poročajo na etiopski strani, da so od 1. julija naprej pobili že 400 somalskih vojakov in sestrelili dva sovjetska »miga« kitajske izdelave, somalsko poveljstvo pa je objavilo, da je bilo na etiopski strani ubitih 200, na somalski pa 24 vojakov in da so prav tako sestrelili dve etiopski vojaški letali. Predsednik somalske revolucionarne stranke pa je pozval kenijskega voditelja Daniela Arapa Moija, sedanjega predsednika Organizacije afriške enotnosti, naj usta-
vi	neizzvane napade etiopskih kopenskih in zračnih sil na somalsko ozemlje.
■ Vel. Britanija je v Puertu Madryn na jugu Argentine izročila vojaškim oblastem preostalih 593 vojnih ujetnikov, ki so jih sestavljali častniki in podčastniki ter jih je Vel. Britanija zadrževala z namenom, da izsili od argentinske vlade izjavo, da ne namerava obnoviti sovražnosti, ki so se končale 14. junija s padcem Port Stanleya na Malvinskem otočju. Med vrnjenimi ujetniki je tudi poveljnik vseh argentinskih sil na otočju general Benjamin Me-nendez. O spornih Malvinih se je v Londonu pogovarjal s predsednico Thatcherjevo tudi glavni tajnik Združenih narodov Perez de Cuellar, ki je izjavil, da bodo ti otoki zaradi svoje oddaljenosti za Vel. Britanijo nenehen vir skrbi.
■ V srednjeameriški državi El Salvador so zakrinkani morilci v neki šoli v kraju Nueva Concepcidn, 68 km severno od prestolnice umorili 35-letnega Huga Reynalda Trujilla, ki je bil šolski nadzornik ter eden voditeljev salvadorske Krščanske demokracije. Je trinajsti iz vrst te stranke, ki je bil ubil v zadnjih devetih tednih. Prav gotovo je postal žrtev skrajne desnice, ki nasprotuje KD zato, ker se ta zavzema za pomirjen je, spravo in človečanske pravice, zlasti pa zagovarja agrarno reformo in pravice malih kmetov.
■ Kubanska marksistična vlada je odprla vrata tujemu kapitalu. Poseben zakon, ki
in enakopravnost našega človeka. Iz vseh teh nastopov je dihala ljubezen njegovih nekdanjih prijateljev in sodelavcev, ki so z njegovo smrtjo izgubili vodilno osebnost in oporo.
Naj tu samo omenimo dva odlomka iz govora msgr. Birtiča, ki tako lepo prikazujeta razmere v Benečiji oz. vlogo pokojnega Rina Markiča. Tako je med drugim rekel: »V Benečiji gonja proti beneškim duhovnikom je stara gonja zaradi jezika. Kdor moli, pridiga ali poje po slovensko je sovražnik države. Nasprotniki naravnih, božjih in tudi civilnih pravic, podtalni in odkriti, s tem so služili in služijo v nasprotovanju branitelja jezikovnih pravic.« Tako je potem zaključil: »V Benečiji je ugasnila ena luč, luč delavnega duhovnika, luč narodnega delavca, luč zvestega branitelja beneških naravnih pravic.«
V	začetku govora je msgr. Birtič prebral svojo pesem, ki jo je sipisal ob Markičevi novi maši, ko mu je tudi sam pridigal, kjer med drugim pravi: »Pre Rino novo-mašnik ,/ z Obliške vasi / kot božji služabnik / to mašo deli.«
Prav gotovo je bila sobotna proslava, na kateri je pokojnikov spomin z lepimi besedami počastil tudi domači župan Bonini, verna slika navezanosti beneških rojakov na prezgodaj umrlega Rina Markiča in na njegovo zaslužno delo na tem skrajnem robu naše zemlje.
je bil te dni sprejet, predvideva možnost tujih naložb v kubanskih podjetjih in sicer do 49 % celotnega kapitala. Ta podjetja bodo imela posebne ugodnosti za izvoz in tudi čisti dobiček, ki si ga bo pridobil tuji kapital, bo lahko svobodno odveden iz države. Vse to ravnanje Castrovega režima je seveda le malo v skladu z marksističnim vodenjem gospodarstva, a popolnoma v skladu s trenutnimi gospodarskimi potrebami.
Bralci pišejo
Pomanjkanje slovenskih dopisnikov
Novice o dogodkih, ki se primerijo v šVetu in jih dnevno objavljajo radio, televizija in časopisi, prihajajo od poročevalskih agencij, ki imajo svojo mrežo razporejeno po vsem svetu. Tudi slovenski tržaški radio prične svoja poročila vedno z novicami o svetovnih dogodkih. Temu pa sledijo poročila v deželnem merilu, ki jim dajejo naše krajevne postaje velik poudarek in to povsem upravičeno, saj smo pri tem vsi bolj ali manj interesirani.
Domače radijske postaje so pa pomembne tudi zato, ker seznanjajo z raznimi prireditvami, predavanji, zabavnimi in športnimi nastopi. Vse to na svoj način pomaga k osveščanju in rasti naše narodne skupnosti. Zdi se mi pa, da se naša kulturna in prosvetna društva ter druge ustanove premalo zavedajo pomena oglašanja svojih prireditev po radiu in časopisih, zaradi česar marsikaj, kar bi bilo vredno videti, slišati ali obiskati, ostane neznano širšemu krogu občinstva in zaprto v ozki vaški krog.
Tudi poročanje o teh prireditvah je v naših časopisih precej pomanjkljivo. Opaziti je, da italijansko govoreči del prebivalstva s svojimi listi veliko bolj sodeluje, saj razni krajevni dopisniki stalno in pridno zalagajo uredništva z novicami, čeprav se zdijo na prvi pogled brez pomena, a imajo svojo težo, saj se tako utrjujejo vezi lista in urednikov z bralci.
Medtem ko imajo italijanski sodržavljani v vsakem večjem središču oz. občini svojega poročevalca, pa je med nami Slovenci vse premalo člankov in novic zlasti s podeželja. Pade v oči, da so v naših tednikih nekateri kraji redno zastopani, drugi pa z.aviti v skrivnosten molk. To velja še posebej z.a kraje na Tržaškem. Sicer drži, da imajo italijanski časopisi bolj kvalificirane osebe za poročanje, ker jih je pač več, a to nas ne bi smelo zavesti v neko brezbrižnost, saj gre za dragoceno dediščino, ki jo moramo posredovati in ohraniti sedanjemu rodu in prihodnjim.
Premagajmo torej neko utrujenost, ki se nas prav na področju poročanja večkrat polašča! Naši listi naj bi stopili v stik s posameznimi kraji in si poiskali sodelavcev, prav tako naj bi naši podeželski ljudje sami od sebe poročali o vsem, kar se v kraju dogaja. S tem bomo vsaj nekaj prispevali k tistemu, za kar se kot manjšina ves čas borimo.
Remo Devetak
Sto let vrhbosenske škofije
OKNO V DANAŠNJI SVET
Umrl je Rudi Bratuž
Težko smo se sprijaznili z novico, da je Rudi Bratuž, nekdaj tako delaven in živahen v svoji goriški kavarni, nepričakovano umrl. Zdravja sicer dolgo ni imel več, saj so mu noge že pred leti odpovedale, vendar je na svojem vozičku z zanimanjem spremljal življenje naših ljudi. Bil je naročen na »Katoliški glas« in na nedeljski »Primorski dnevnik«. Tako je zmeraj vedel, kaj se dogaja pri nas.
Kdo ni poznal slovenske kavarne v ul. Mameli, ki sta jo vodila Rudi Bratuž in njegova žena Marija? To ni bila samo kavama, bila je skoraj nekak krožek, kjer so se naši ljudje iz Gorice, Trsta in od drugod zbirali, se pomenkovali, brali. Nobena druga kavarna v Gorici ni imela toliko časopisov in revij v ivseh najbolj znanih jezikih kakor ravno Bratuževa. Zato je bilo
v	njej domače, rekli bi kulturno vzdušje.
Rudi Bratuž je v tistih letih posegel tudi v javno in politično življenje. Bil je občinski in pokrajinski svetovalec, izvoljen najprej na listi Slovenske demokratske zveze, nato pa na listi neodvisnih Slovencev. Za to svoje delovanje je bil večkrat odlikovan.
Leta 1968 sta se z ženo izselila k hčerki Damjani v Kanado, točneje v London v zvezni državi Ontario. Damjana Bratuž se tam udejstvuje na glasbenem področju; kot priznana pianistka nastopa na raznih koncertih, kot glasbeni pedagog pa poučuje na Fakulteti za glasbo.
Staršem je priskrbela lastno stanovanje, kjer sta nekaj let zadovoljno živela. Lažje je bilo za Marijo, ki se je naučila angleščine in se je v tamkajšnje okolje hitro vživela, težje pa za Rudija, ki ga je bolezen priklenila na voziček in tudi jezika ni znal. Mučilo ga je silno domotožje po Gorici, po prijateljih in znancih, domotožje, ki ga ni mogel premagati. Hčerka Bogdana, priljubljena igralka Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, je z družino večkrat
W:v:m
i!
Rudi Bratuž med prebiranjem našega lista
obiskala svoje starše. Toda čas, ki so ga skupaj preživeli, je vedno prehitro minil, in domotožje se je znova začelo oglašati.
Hudo je bilo za Rudija zlasti potem, ko mu je umrla dobra žena Marija. Njena izguba ga je neizmerno potrla. Hčerka Damjana mu je lani omogočila vrnitev v domovino. V Domu za upokojence v Novi Gorici, kjer je bival več mesecev, so ga s svojimi obiski razveseljevali sorodniki in prijatelji. Pa tudi sam je od časa do časa s pomočjo svojcev prišel v Gorico, na Opčine, v Trst. Prisostvoval je celo nekaterim predstavam, ki sta v njih nastopala Bogdana in njen mož. V takih trenutkih je bil srečen. Ko pa je z obiskom v domačih krajih potešil domotožje, je spet zahrepenel po Kanadi. Vedel je, da ga tam pričakuje dobra Damjana, vedel je pa tudi, da je tam grob ljubljene žene, ob kateri je želel počivati tudi sam, ko bo prišla njegova ura. Ta želja se mu je zdaj izpolnila. Naj mu bo lahka tuja zemlja! Hčerkama in sorodnikom iskreno sožalje.
Toskansko poletje in glasba
Verjetno je težko najti deželo, ki bi v tako posrečenem razmerju in prijetnem sozvočju združevala toliko lepot. Naravne, zgodovinske in umetniške se lepo dopolnjujejo. Med oljkovimd nasadi in že sredozemsko oblikovanimi krošnjami temnih pinij se večkrat bohotijo stare romanske cerkve, resnobno grajeni in odmaknjeni samostani z vso svojo mistično davnino za seboj... Pa spet po gričevnatih pobočjih stara in od časa skoraj iztrgana srednjeveška mesteca, ki še danes govore o svoji nekdanjosti — to so stvarnosti, ki jih v veliki meri skušajo pričarati nazaj zlasti s pobudami umetniške narave. In prav glasbeno oblikovanje morda najbolj posrečeno obuja davnino, zlasti če se akordi prelivajo mirno bogatih stenskih fresk in zdaj mehko zdaj ostro ukrivljenimi oboki kakega zgodovinskega svetišča...
Ta dežela je Toskana, ki ne pozna le veličastnih mest, kot so Firence z vsem bleskom srednjega veka in renesanse ter ostalih pomebnih središč. Dežela oljk in pekočega sonca ima tudi vrsto malih, morda bolj osamljenih trgov in mestec, ki po svoje lahko nudijo podobne užitke. Eno izmed takih je gotovo Certaldo, v gričevnati pokrajini med firenško in siensko mogočnostjo. To je verjetno še posebej znano, ker se je tu rodil znani italijanski pisatelj Boccaccio. Še danes je mogoče v njegovi rojstni hiši (ki sliči malemu dvorcu) občudovati sledove njegovega dela. Zanimivo, da lahko popotnik med razstavljenimi deli zazre tudi slovenski prevod njegovega Dekamerona. Tako še na tem samotnem od sonca ožarjenem gričku postane bolj domače...
Prav v lem srednjeveškem mestecu (gre za Certaldo Al to - starejši del mesteca na griču) je dan primeren okvir za poletne glasbene prireditve. V tem od zelenja in od rdečkastih obzidij z nazobčanimi robo-
vi	obdanem naselju, kjer vse spominja na velikega pisatelja prejšnjih dob, se danes odvija pravi seminar, posvečen davni glasbi srednjega voka in obenem sodobnemu glasbenemu ustvarjanju. Med vsem tem iskanjem davnega in odpiranjem novemu je potekal ta muzikološki oziroma glasbeni teden. Igri trobil z renesančno in baročno glasbo je sledila modernejša glasba vse do sedanjosti. Prijetno je bilo tudi kramljanje o bistvu skladateljevanja in o improvizaciji. Gre gotovo za večna vprašanja umetniškega ustvarjanja, ki pa so dandanes prav tako aktualna kol nekdaj!
Od skoraj osamljenega mesteca v sredi Zelene toskanske pokrajine se zdaj pomaknimo v samo osrčje te tako zanimive in vabljive dežele — v Firence. Tudi tu, med starimi medičejskimi masivno zidanimi
palačami in edinstveno izdelanimi cerkvami vse tja do skoraj pravljično blesteče katedrale S. Maria del Fiore (ki zlasti ponoči izstopa v vsej svoji mistični nadča-sovnosti z barvitim marmorjem in vso toskansko gotiko monumentalnega pročelja), se stalno prelivajo melodije in harmonije. Poletje daje morda temu še svoje poseben čar — verjetno po svoje tudi vročina — ko prav hlad obzidanega kloštra ali srednjeveške bazilike vliva edinstven mir poslušalcu in občutek prijetnega počitka.
Eno takih pozorišč je bil zvečer zelo slikovito osvetljen Chiostro delle Donne v nekdanjem starodavnem florentinskem dobrodelnem zavodu. Tu je v okviru poletnih glasbenih prireditev Estate Fiesolana dvakrat nastopil angleški Cambridge Uni-versity Chamber Orchestra, 'ki ga sestavljajo visokošolci te slavne britanske univerze. S posrečenimi programi — od baroka do klasike in moderne (Bach, Albino-ni, Haydn, Beethoven, Elgar, Stravinski) — je ta orkester, poln mladeniškega dinami-zma pa tudi smisla za mero, prinesel 'poslušalcem veliko svežine in prijetnega muzikalnega užitka. En večer je tu nastopil tudi komorni zbor iste univerze z angleškimi madrigali in moteti.
Sicer pa se po raznih florentinskih cerkvah in središčih večer za večerom vrstijo še druge glasbene prireditve vse tja do kavarniških koncertov za mimoidoče...
Toskansko poletje (ne samo glasbeno) se nadaljuje. Povratek iz dežele temnih in sončnih oljk ter baržunastega vina je sicer prijeten, posebno zaradi nekoliko znosnejšega podnebja. Vendar pa ostane v popotniku mehak spomin na preživete, čeravno nenavadno tople, počitniške koncertne dni.
ab
XVII. študijski dnevi »Draga 1982«
Prireja jih Društvo slovenskih izobražencev v Trstu v dneh 3., 4. in 5. septembra 1982. Prvi dan bo predavanje v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, Trst, naslednja dva dneva pa bodo predavanja v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ul. 89. V primeru slabega vremena bodo predavanja v dvorani Finžgarjevega doma. Petek 4. septembra
Ob 17.30 predstavitev sodelujočih na letošnji »Dragi«.
Ob 18. uri predavanje »35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji«. 15. septembra 1947 je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo: kakšnih je bilo teh 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji ob spreminjanju pravnih okvirov in političnih razmer, znanstvenih pristopov, družbenih značilnosti in življenjske krivulje Slovencev v Italiji? Po predavanju zakuska in družabnost.
Sobota 4. septembra Ob 16.30 slovesno odprtje. Sledi predavanje »Marksizem kot družbena teorija in ideologija«. Zaprta in odprta dialektika. Manc in meščanska demokracija, meščan-sko-demokratska ideologija, diktatorsko-komunistična ideologija, od Marxove utopije do današnje Poljske: eno najglobljih razmišljanj o krizi marksizma, 'kar jih je bilo kdajkoli v Dragi. Po predavanju diskusija in	družabnost.
Nedelja 5.	septembra
Ob 9. uri nedeljska služba božja v pariku na prostem; maševal bo tržaški škof Lo-renzo Bellomi.
Ob 10.30 predavanje »Mit revolucije v delu današnje teologije«. Oživljanje mita revolucije v nekaterih delih današnje teologije, ko	so revolucionarji	sami	ta	mit
večidel že	spregledali:	dražljiva	tema,	ki
lahko ima svoj priključek tudi na slovenski trenutek.
Ob 16.30 predavanje »Duhovni tokovi v današnji Evropi«. Kakšni so miselni tokovi, ki se danes pretakajo po naši celini in ki vidno ali manj vidno prodirajo tudi v slovenski prostor? So to tokovi v smer življenja ali v smer smrti? V smer človeka ali v smer niča? Ta izredna tema bo kronala letošnjo Drago. Po predavanju diskusija, sklep, družabnost.
Pojasnila in prijave sprejema DSI, ul. Donizetti 3, Trst. Od 30. avgusta do 3. septembra med 17. in 19. uro .po telefonu št. 040/768189.
SSk odklanja zavezništvo z Listo za Trst in PSI
V	petek 16. julija je zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu in razpravljal o sedanjem političnem položaju s posebnim ozirom na dosedanji potek razgovorov med strankami za sestavo u-streznih večin za vodenje tržaške občine in pokrajine. O teh razgovorih informativnega značaja je poročal tajnik Harej, ki je hkrati prikazal tudi temeljna programska izhodišča (globalna zaščita, nasprotovanje razlaščanju, sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, jasen odnos do neofašistične stranke, nekateri konkretni ukrepi na področju uveljavljanja pravic Slovencev), ki jih je izdelala stranka in predložila ostalim sogovornikom. Na žalost pa se je drugim strankam bolj mudilo rešiti vprašanje sestave in porazdelitve odbomiških mest kakor pa jasna opredelitev programa.
Tako se je zgodilo, da ko bi moralo priti na dnevni red vprašanje odnosov do Slovencev 'in do njihovih zahtev tudi po konkretni uveljavitvi nekaterih osnovnih pravic v okviru obeh krajevnih uprav, je prišlo do prekinitve razgovorov in usmeritve pozornosti zgolj na sestavo odborov. Časopisi so že objavili nekatera imena za
SLOVENSKA SKUPNOST - SEKCIJA ZAHODNI KRAS
vabi na
»Naš praznik«
NA PROSEKU
Sobota 24. julija: ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20. uri ples ob zvokih ansambla »Zvezde«.
Nedelja 25. julija: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 17. uri koncert proseške godbe; ob 18. uri nastop folklorne skupine SKD iz Globasnice na Koroškem; ob 19. uri nastop folklorne skupine KUD »Karol Pahor« iz Pirana-govorita pokrajinski svetovalec dr. Zorko Harej in Stojan Lisjak; ob 20. uri ples z ansamblom »Zvezde«.
župansko mesto in mesto predsednika pokrajine, za katera naj bi se že domenili Lista za Trst in PSI. Druge manjše stranke, med njimi tudi SSk, so bile samo povabljene, naj se jima pridružijo v manjšinskem odboru.
O vseh teh problemih iz tajnikovega poročila se je nato razvila razprava, ob koncu katere je svet odobril dosedanje ravnanje izvršnega odbora in izoblikoval stališče, da SSk odkloni vabilo Liste za Trst in PSI za vstop v manjšinske odbore z njima in odklanja načelna izključevanja posameznih strank v odnosu do drugih.
Hkrati je pokrajinski svet SSk dal izvršnemu odboru smernice za ravnanje pri iskanju nadaljnjih ustreznih rešitev glede politične krize v okviru tržaške občine in pokrajine.
Vpis v šole
Na Tržaškem bo v novem šolskem letu v prvih razredih osnovnih šol 31 otrok več kot lani: skupno 237 (lani 206). V otroških vrtcih pa bo 36 otrok manj: skupno 580 (lani 616).
Partizanski tabor v Bazovici in Garibaldi
V dneh 25., 26. 'in 27. junija je pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANP1) priredil v Bazovici mednarodni partizanski tabor, katerega program so izvajale izključno slovenske skupine in zbori s Tržaškega, s Koroškega in iz Slovenije. Samo glavni slavnostni govornik je bil italijanski senator Arrigo Boldrini.
Ne glede na to dejstvo in da se je partizanski tabor odvijal v popolnoma slovenski vasi, tesno povezani s protifašističnim odporništvom primorskega ljudstva, so prireditelji tabor posvetili italijanskemu rodoljubu Garibaldiju iz prejšnjega stoletja, kakor da bi šlo za proslavljanje zedinjenja Italije. Njegova slika je dominirala na odru in propagandnih letakih, ki so vabili na prireditev.
To bi še razumeli, če bi tabor bil kje v Furlaniji, ne pa v Bazovici in s programom v režiji slovenskih kulturnih organizacij.
Ali gre za spodrsljaj prirediteljev ali za načrtno potezo v smeri čim večje integracije z nacionalno zgodovino večinskega naroda? Ali je organizator ANPI pomislil tudi na občutljivost svojih slovenskih čla-nov-partizanov? Verjetno ne, sicer pa mu je to čustvovanje že dolgo časa deveta briga.
Bazovica
Praznovanje farne zavetnice. Že leta 1336 so naši predniki posvetili prvo cerkvico v vasi na istem mestu kot je sedanja sv. Mariji Magdaleni. Letos praznuje naša že tretja cerkev (zgrajena 1858) 120. obletnico posvetitve cerkve in oltarja, ki jo je izvršil škof Jernej Legat 27. julija 1862.
V četrtek 22. julija, na praznik svete zavetnice bo pri večerni maši ob 20.30 sodelovala mladina kolonije Slokada v Dragi z ritmično mašo. Po maši pa bo v Slomškovem domu inž. Marijan Jevnikar prikazal nekaj svojih filmov: Dolomite, južno Italijo (Sorrento, Pompcje itd.) ter Goršetovo razstavo v Trstu.
V nedeljo 25. julija pa bo kot pravimo na našem Krasu opasilo - slovesni praznik sv. Marije Magdalene. Sv. maša bo ob 10.30. Pel bo domači cerkveni zbor. Pri obeh slovesnostih bo ofer za potrebe župnije. Potrebe so res velike, ker obnavljamo Slomškov dom in ga na novo opremljamo ter kinodvorano, ki že 32 let ni bila prav nič obnovljena (streha in pročelje).
Kolonija Slokada v Dragi
Proti koncu gre prva izmena, v kateri je bilo 60 deklic in 10 dečkov. V soboto 24. julija bodo otroci odhajali domov, potem ko so preživljali 25 dni v njej. Res je bilo veselo, saj so imeli požrtvovalne osebe, ki so zanje skrbele.
Imeli smo veliko pevskih vaj. Tako so lahko nastopili na prazniku sv. Cirila in Metoda na Padričah 11. julija ob spremljavi ansambla bratov Krt iz Stranj, ki je tudi uspešno nastopil na festivalu ansamblov v Steverjanu. Lep nastop so imeli v nedeljo 18. julija na sklepni prireditvi, ki je zbrala nad 250 ljudi in privabila celo tržaškega škofa Bellomija, ki je v slovenščini čestital otrokom in vodstvu. Ko se bo tiskal list, bodo naši otroci zbrani okrog radijskih strokovnjakov, ki bodo snemali njihovo petje in pogovore o koloniji. Isti večer, v četrtek 22. julija pa bodo izvajali ritmiko s petjem pri maši v Bazovici ob prazniku sv. Marije Magdalene.
no kopanje pri Suhem rtiču (Milje). Vreme ijim je bilo naklonjeno. Tudi cirkusa »American« niso zamudili, čaka jih še izlet v Oglej in Gradež, kjer bo seveda tudi kopanje in pa romanje na Barbano. Zaključek bo v petek 23. julija ob mraku s kresom.
Vodstvo Slokada se zahvaljuje vsem, ki so trdo delali v koloniji za njen uspeh in ki so jo podpirali na razne načine, tudi denarno.
V torek 27. julija pa prične druga izmena, v kateri bodo prevladovali dečki. Otroci naj pridejo v Drago ob 16.30 za zdravniški pregled. Žeilmo jim 25 veselih dni, toliko kolikor so jih uživali otroci v prvi izmeni.
»Naš praznik« na Proseku
Tudi letos bo krajevna sekcija Slovenske skupnosti za zahodni Kras priredila »Naš praznik« na Proseku in sicer v soboto 24. in v nedeljo 25. julija na prostoru prose-ško-kontovelske zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel. Poleg bogatega kulturnega programa bo poskrbljeno tudi za zabavo, saj bo ob večernih urah igral priznan ansambel, da se bodo obiskovalci lahko zavrteli ob prijetnih zvokih. Polog tega bodo delovali dobro založeni kioski, kjer bodo na voljo razne jedi na žaru in domača kapljica.
V kulturnem delu sporeda bo koncert proseške godbe. Naj omenimo, da je pro-seška godba gost vseh dosedanjih praznikov Slovenske skupnosti na Proseku, za kar ji gre vsekakor priznanje. Na letošnjem prazniku bomo prvič imeli goste iz Koroške. K nam pridejo rojaki Slovenskega katoliškega društva iz Globasnice s svojo folklorno skupino. Prikazali nam bodo vrsto slovenskih koroških narodnih plesov. Nadalje bodo naši gostje mladi plesalci folklorne skupine KUD »Karol Pahor« iz Pirana. Tako bomo v enem samem večeru predstavili našemu zvestemu občinstvu tri slovenske kulturne skupine iz treh držav: Avstrije, Jugoslavije, Italije. Med kulturnim sporedom bosta spregovorila pokrajinski svetovalec SSk Zorko Harej in domačin Stojan Lisjak.
Sekcija Slovenske skupnosti za zahodni Kras vabi na svoj praznik vse naše ljudi z željo, da bi v prijetni družbi preživeli nekaj prijetnih ur.
Skupno tržaško romanje Monte Berico, Certosa di Pavia Caravaggio 26. in 27. avgusta
Najprej bomo poromali na Monte Beri co, blizu Vicenze. Ta Marijina božja pol nam je dobro znana, saj smo že večkral bili tam. Nastanek te božje poti sega t 15. stoletje, ko je tam razsajala kuga. \ marcu 1426 se je neki Vincenciji, prav nt mestu, kjer stoji sedaj Marijino svetišče prikazala zelo lepa gospa, oblečena v kra Ijevska oblačila in ji naročila: »Ne boj se Vincencija, jaz sem Marija, mati božjeg: Sina, ki je umrl na križu za odrešenje vseh ljudi. Pojdi in povej meščanom, na postavijo na tem 'kraju svetišče in ga po svetijo meni, če hočejo, da bo prenehal, kuga.«
Vincencija je šla s tem naročilom naj prej k tamkajšnjemu škofu. Ker ni hote verjeti njenim besedam, je šla k civilnin oblastnikom. Tudi ti niso verjeli njemu trditvam in so jo odslovili. Kuga pa jc naprej terjala žrtve. 1. avgusta 1428 se jt Marija ponovno prikazala Vincenciji in po novila naročilo. 25. avgusta istega leta sc je vse ljudstvo z oblastniki vred podale na kraj Marijinih prikazovanj in tam po stavilo temeljni kamen novega Marijinega svetišča. Po tem dogodku je kuga v ne kaj mesecih prenehala.
Vincencija je umrla tri leta potem, kc so začeli zidati svetišče. Ko je bilo to do končano, so ga prevzeli očetje avgušfinci Po naročilu papeža Evgena IV. pa so ga morali kmalu zapustiti. Na njih mesto sc prišli leta 1435 serviti. Ti so še sedaj tam
Ker je postalo prvotno svetišče premajh no, so mu dodali po eno kapelo. Pozneje so mu dodali še absido ali kor in povečali ter okrasili pročelje. Končno so zgradili sedanjo mogočno baziliko, ki je vredna občudovanja.
V	njej bomo imeli pri Marijinem ol tarju sv. mašo in priporočili Mariji svoje osebne in tudi skupne zadeve. Po kosilu v tamkajšnji romarski restavraciji se bomo odpeljali v Pavio, da si bomo ogledali »certoso«, cistercijanski samostan in cer kev. Vodil nas bo tamkajšnji menih. V Paviji bomo prenočili. Naslednje jutro pa bomo poromali še v Caravaggio.
■	Zahodnonomški zunanji minister se je
v	Jordaniji sestal s kraljem Huseinom, v Egiptu pa s predsednikom Mubarakom v iskanju možnosti, s katerimi bi lahko ZR Nemčija in Evropska gospodarska skupnost podprli ameriška prizadevanja za končanje konflikta v Libanonu.
Sestal se je pokrajinski svet SSk v Gorici
V Gorici se je sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti pod predsedstvom G. Gradnika. Zasedanja so se poleg članov iz vse goriške pokrajine udeležili še .odbornik v goriški občini Damjan Paulin, odbornik v Krminu Franc Kenda, odbornica na pokrajini Marija Ferletič, predsednik Briške gorske skupnosti Hadrijan Koršič in predsednik rajonske konzulte v Pev-mi Jožko Kosič.
Uvodno poročilo je podal pokrajinski politični tajnik SSk Marjan Tenpin, ki se je zlasti ustavil ob nedavnem obisku delegacije SSk pri SZDL v Novi Gorici, kar je ocenil za bistven premik v odnosih med matično domovino in zamejskimi Slovenci, saj je le SSk tista politična sila na Goriškem, ki celovito zagovarja interese slovenske manjšine, zlasti ob dejstvu, da so Slovenci, ki se odločajo za komunistično partijo izločeni iz političnega upravnega življenja, ker se je PCI zaprl v opozicijo, tisti Slovenci pa, ki se odločajo za PSI so prav v zadnjem času hudo porinjeni v ozadje in v svoji stranki praktično nimajo nobene teže in veljave. Iz vsega tega izhaja nujnost, da SSk še bolj okrepi svoje sile in pripravi nove ljudi za nadaljnje delo, posebno še ob dejstvu, da se je aktivno vključila s svojimi predstavniki v politično in upravno življenje v vseh občinskih in pokrajinskih stvarnostih na Goriškem.
V nadaljnjem je svet SSk razpravljal o tekočih problemih na goriški občini, v Krminu in na pokrajini. O tem so poročali odborniki SSk.
O problemih, ki so nastali v Pevmi je pokrajinski svet popolnoma potrdil izhodiščne sklepe tajništva in zelo pozitivno ocenil delo predsednika te rajonske konzulte, zato zahteva SSk, da se stranke, ki so svoj čas sprejele sporazum, tega brez nadaljnjega držijo.
»Praznik petja in vina« v Pevmi
Letošnji »Praznik petja in vina« v Pevmi se bo pričel v petek 23. julija s tekmo v briškoli. Naslednji dan bo zvečer plesna zabava z nastopom »Zamejskega 'instrumentalnega ansambla«.
V nedeljo 25. julija je ob 18. uri kulturni program, med katerim bodo nastopili »Oktet bratov Pirnat« iz Ljubljane, harmonikar Vital Ahačič in solist Tane Kozlevčar; ob 21. uri bo igral ansambel »Super-group« s Tržaškega do ene zjutraj.
Praznik se bo zaključil v ponedeljek s plesom ob zvokih »Zamejskega instrumentalnega ansambla«.
Vse dni bo deloval dobro založen buffet s specialitetami na žaru in pokušnjo briških vin.
Taborjenje goriških skavtov
Letos so si goriški skavti izbrali za kraj taborjenja Log pod Mangartom v bližnji Sloveniji. V Log so odšli v nedeljo 18. julija in ostanejo tam do nedelje 1. avgusta. Taborjenja se udeležuje 130 skavtov in skavtinj. Želimo jim sončnih dni, božjega varstva v taboru in na izletih ter srečen povratek.
Duhovne vaje za zakonske pare
Na Mirenskem Gradu se je v dneh od 2. do 4. julija zbralo 12 zakonskih parov iz raznih krajev Slovenije (dva para sta bila s Tržaškega) na duhovnih vajah, ki jih je vodil jezuitski pater Vital Vider iz Maribora. Od petka zvečer do nedelje popoldne so se zvrstila nadvse zanimiva patrova razmišljanja, h katerim so udeleženci sproščeno podajali svoje mnenje in poglede. Razmišljanja so bila posvečena predvsem ljubezni do Boga in med zakoncema v najglobljem pomenu besede. Občutene so bile tudi izpovedi udeležencev ob koncu vsakega dneva. Take duhovne vaje je težko opisovati, treba jih je osebno doživeti.
[> Šolski uspehi o
Zrelostni izpiti na slovenskih višjih šolah v Trstu
Klasični licej »F. Prešeren«: Dario Ravbar (60/60), Anna Sossi (52), Rada Zergol (58).
Znanstveni licej »F. Prešeren«: Vesna Bajc (50/60), Roberto Covacio (43), Roberto Devetak (52), Andrea Don (39), Nadi a Furlan (36), Peter Gerdol (50), Boris Gruden (37), Erika lune (45), Andrea Lokar (36), Igor Scheti (38), Dario Švara (56), Eva
Vessel (56), Norma Zoch (44), Irene Zubalic
(48), Neva Berdon (40), Ksenija Canziani
(46), Davide Cok (52), Maria Grazia De Matteis (36), Franco Guštin (42), Marco Hussu (54), Martina Kakes (48), Gianni Pecchiar (46), Vasilij Pertot (42), Marco Pisani (56), Aleksander Sedmak (38), Katja Starc (48), Tamara Vecchiet (38), Edi Zobec (56).
Učiteljišče »A. M. Slomšek«; Antonella Bachi (42/60), Gabriella Caharija (50), Igor Canciani (54), Cristina Covacio (42), Sonia Doljak (45), Helena Jovanovič (54), Lucia Krizmancic (42), Sonja Levstik (56), Miriam Maver (42), Maria Petrincioh (46), Anasta-sia Puric (39), Darma P uri c (39), Rosanna Ravbar (36), David Rebula (40), Nataša Scuka (36), Tania Skerlavai (36), Daniela Sossi (36), Dunja Svab (36), Nataša Štoka (44), Nives Tretjak 40.
Poklicni zavod »J. Stefan«: predstavilo se je 19 kandidatov, med njimi dva priva-tista. Vsi razen enega so izdelali. Na oddelku orodnih mehanikov sta izdelala Ales-sandro De Luisa (48/60) in Mario Grisonic (priv., 36); na oddelku monterjev RTV Diego Batič (38), Dario Milic (45), Boris Poropat (38), Giorgio Prasel (50), Davide Roici (36), Adriano Sedevcic (48), Paolo Terčon (44), Marino Ukmar (39), Boris Artač (priv., 60); na oddelku kemijskih operaterjev pa Zorka Danieli (56), Tiziana Fer-luga (39), Romana Gulič (56), Laura Pece-nik .(37), Alenka Pettirosso (48), Anita Se-mec Bertocchi (51) in Sergio Slavec (36).
Šola za otroške vzgojiteljice. Izdelale so Elizabeta Jazbec, Klarisa Leghissa, Nataša Peric, Anna Wedam in Nadia Zeriaii. Pet dijakinj ima popravne izpite, dve nista izdelali, ena se ni javila k izpitu. Priva-tistki Vesna Mavrič in Jožica Prebec sta uspešno opravili izpit iz didaktičnih vaj. ■
Izidi mature na učiteljišču »S. Gregorčič« v Gorici
Izdelalo je vseh 10 dijakov in dijakinj in sicer: Egle Frandolič (60/60), Herman Cantelli (36), Nadja Cotič (36), Irene Ferlat
(47), Manuela Gravnar (50), Branko Jarc
(49), Pavel Kobal (39), Helena Rustija (36), Magda Visintin (48), Blena Ziani (36).
Zakaj ne povedo resnice?
V	nedeljo 11. julija je Primorski dnevnik objavil nov članek o spomeniku v Štandrežu. članek je naslovil: »štandreški spomenik je trn v peti...« V njem precej točno opisuje ves potek sporov okrog spomenika, vendar bistvo zamolči. Piše namreč: »Ko je odbor sprejel z večino glasov sklep, da se na spomeniku postavi rdeča partizanska zvezda in da se nanj ne dajo drugi znaki...« pri tem ne pove, za kakšen znak je šlo, da je šlo namreč za prastari simbol PAX. Tega si svojim bralcem ne upa ali noče povedati. Tudi ne pove, da so s tem predlogom prišli na dan šele na seji 2. junija, dočim so prej vsa leta molčali o tem, da mislijo postaviti rdečo zvezdo na spomenik. Prav spričo tega vsiljenega predloga je domače prosvetno društvo »Štandrež« postavilo kompromisni predlog, naj se pod zvezdo postavi še simbol PAX v počastitev civilnih žrtev. V letaku, ki so ga poslali vsem družinam v Štandrezu, pravijo: »V obrazložitev svojega predloga povemo, da je znak PAX (mir), ki stoji ob napisu civilnim žrtvam, znak za mir, dovolj pomenljiv in širok, da ga lahko vsi sprejmejo. Kdor ni za mir, je proti idealom tistih, ki so padli.«
Primorski dnevnik to enostavno zamolči. In prav v tem je bistvo vsega spora: celotnemu štandreškemu občestvu so vsilili neki znak, ki ni znak vseh domačinov in ki ni bil znak vseh padlih v NOB. kakor tudi ni bil znak vseh žrtev zadnje vojne, pri tem so pa še grobo zavrnili simbol PAX. Šlo je torej za nedopustno diktatorsko postopanje nasproti enemu delu vaščanov. Ta pa ne more biti tako »mala« manjšina, kot meni tržaški slovenski dnevnik, če so v njej društvo »Štandrež«, ŠZ »Velox«, »Kmečko društvo«, domača šola in domači župnik. Vsi ti niso odklonili rdeče zvezde, ki je simbol enega dela Štan-drežcev, temveč so odklonili rdečo zvezdo kot simbol vseh domačinov.
■	Na postaji Othmarsingen, 25 km od Zuricha v Švici je prišlo do trčenja med tovornim in brzim vlakom. Ta je prihajal iz Nemčije in bil namenjen v Rimini. V njem so bili v glavnem Nemci in Italijani. Nesreča je zahtevala 6 smrtnih žrtev, tri Nemce in tri Italijane, 59 pa je bilo ranjenih.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi ob 120-letnici Slomškove smrti na
EKUMENSKO POTOVANJE
»Po poteh škofa Slomška« od 16. do 20. avgusta po Koroškem (Osojsko jezero, Krka, Gospa Sveta, Celovec, Št. Andraž), po Prekmurju (Murska Sobota, Bogojina, Odranci, Beltinci; predvidena so ekumenska srečanja s slovenskimi evangeličani) in po Štajerskem (Maribor, Vuzenica, Ponikva, Celje). - Prijave se sprejemajo: v Domu bi. Leopolda Mandiča pri Domju (tel. 820356), pri šolskih sestrah v Ricma-njih (tel. 824666), pri slovenskih duhovnikih na Tržaškem, pri odbornicah ACM. Zaželena je takojšnja prijava. Cena potovanja: 230.000 lir. Potovanje je zelo primemo za dijake in šolnike kakor tudi za prijatelje ekumenske misli in duhovnike.
»Feriae latinae«, dopustniške dneve v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na Koroškem z latinščino kot pogovornim jezikom organizira od 14. avgusta ob 18. uri do 22. avgusta ob 13. uri vodstvo Doma v Tinjah. Vodil bo dneve univ. prof. dr. p. Suitbert H. Siedl OCD s sazburške univerze. Prijave sprejema »Sodalitas«, A-9121 Tainach-Tinje, Austria.
DAROVI
Za Katoliški glas: Ladi Likon, Kanada
10.000 lir.
Za Našo pot: Olga B. 5.000; Hermina Vranič 10.000; Milka Goričan 10.000 lir.
Za Vijolico: Hermina Vranič 11.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: soproga Bernarda, hčerki Irena in Nadja ob 6. obletnici smrti Alojza Daneu 10.000; Pepka in Mario Dolenc v počastitev spomina Viktorja Sosiča 10.000; Ljudmila Grgič v spomin na moža Franca 10.000; Pierina Sosič v spomin na mamo Terezo ob obletnici smrti 20.000; Emilija Hrovatin 10.000; Ida De Socchieri 10.000; N. N. 10.000; Kralj v spomin na moža Angela 5.000; razni 17.000 lir.
Za nagrobni spomenik g. Lojzeta Rozmana: Gizela Ban-Budai, Bane 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Pavle: Albina Ban in Danica Krevatin za cerkev na Banah po 5.000 lir.
Tržaški romarji v Marijino Celje so nabrali za novo cerkev na Primorskem
200.000 lir.
Za ACM, Trst: Ivanka Ambrožič, Trst
50.000 lir.
Za Mladiko: Tomaž Simčič v spomin prof. Theuerschuha 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob prof. Ivana Theuerschuha Slavko in Olga B. za goriške in tržaške skavte 50.000 in za cerkev v No-
vi	Gorici 50.000 lir.
Za slov. zamejsko skavtsko organizacijo: v spomin na dragega prof. Ivana Theuerschuha daruje Kiti 30.000; prijatelji v spomin na Helenino mamo 50.000 lir.
Za Slomškov dom in dvorano v Bazovici: Pepka Marc v spomin pok. moža Antona 45.000; Marija Čufar 10.000; Gabrijelčič, Gropada 5.000; Marija Marc 5.000; Marija Ražem 10.000; Vilma Grgič ob deseti obletnici mamine smrti 10.000; Kristina, Francka in Marička, Gropada 15.000; Marija Pečar, Gropada 10.000; Marta Mužina 5.000; verska skupina Don Bosco 25.000; Fajglje-vi, Gropada ob smrti Maričke Gačetove 50.000; Marija Štefanova 5.000; Justina Grgič, Gropada 10.000; ob krstu Petra Primožič 47.000; ob krstu Denisa Froglia 20.000; ob krstu Maje in Aleša Brce 70.500; Silvestra Kraljeva 10.000; Nevia Olenik, Prebe-neg ob poroki 50.000; ob krstu Tine Fur-lani-Bole 150.000; Franca Križmančič 5.000; družina Gropajc, Draga 5.000; družina Žerjal, Trebče v spomin očeta Ivana 30.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda pri Domju: Olga Franza, Marija Hvalica in Magdalena, Trst 50.000; N. N., Trst 30.000; Vera Turk, Trst v spomin na pok. brata in očeta 40.000; N. N., Domjo v zahvalo 20.000; Evelina Pahor, Trst namesto cvetja na grob Dušana Miliča 20.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Olga Demark, Ricmanje v zahvalo 10.000; Marija Švara, Log 10.000; Ana Kuret, Log 10.000; Erminij Kuret, Ricmanje v spomin na pok. očeta Gašperja 5.000; družina Berdon, Ricmanje v spomin na pok. mamo Marijo ob obletnici smrti 5.000; družina Berdon, Ricmanje ob skorajšnji poroki Igorja in Elizabete 50.000; Marčela Vatovec, Ricmanje
10.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: N. N., Trst 50.000; v počastitev spomina pokojnih iz družine Komjanc, Valerišče 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N. (1), Opčine 20.000; N. N. (2), Opčine 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Sožalje
Ob težki izgubi drage mame in žene Viktorije Čevdek izreka slovenska goriška skavtska organizacija iskreno sožalje možu Ludviku in hčerki Marjanki.
f Radio fpsi A
Spored od 25. do 31. julija 1982 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Nedeljska matineja.
11.00 Mladinski oder: »Teci, teci, kuža moj!« 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10-19.00 Kulturna panorama; zabavni program; resna glasba; na počitnice!
Ponedeljek: 8.10 Arhitektura in arheologija 9.30. J. Jalen: »Bobri«. 10.10 Mozart: Figarova svatba. 11.30 Literarni listi.'12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album.
17.05	Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 17.30 Romantične melodije. 18.00 Socialno vprašanje v slovenskem romanu.
Torek: 8.10 Na obisku pri... 9.30 J. Jalen: »Bobri«. 10.10 Mozart: Figarova svatba.
11.30 Literarni listi; segajmo po zvezdah!
14.10	Otroški kotiček: »Deček z dvema imenoma«. 14.30 Diskoteka. 14.55 Naš jezik.
15.30 Zapiski s potovanj. 17.05 Kulturna kronika. 17.10 Romantične melodije. 18.00 Vani Mario: »Šopek mimoz«.
Sreda: 8.10 Na obisku pri... 9.30 J. Jalen: »Bobri«. 10.10 Mozart: Figarova svatba. 11.35 Literarni listi. 12.00 Epigram - odraz časa in razmer. 13.20 Iz studia neposredno.
16.00 Klasični album. 17.05 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 18.00 Slovenski umetniki na Montmartru.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 J. Jalen: »Bobri«. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. .12.00 Na počitnice! 14.10 Otroški kotiček: »Deček z dvema imenoma«. 14.30
Diskoteka. 14.55 Naš jezik. 15.30 Zapiski s potovanj. 16.00 Klasični album. 17.05 Kulturna kronika. 17.10 Na obisku pri... 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Na obisku pri... 9.30 J. Jalen: »Bobri«. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pesniške podobe in usode. 13.20 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album.
17.05	Kulturna kronika. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture. 9.30 J. Jalen: »Bobri«. 10.10 Ensemble di Venezia. 11.20 Literarni listi. 12.00 Magična ura. 14.10 Otroški kotiček: »Deček z dvema imenoma«. 14.30 Diskoteka. 15.30 Gremo v kino. 17.05 Kulturna kronika.
17.10	Poslušali boste. 18.00 V. Calvino: »Malica na travi«. 18.45 Vera in naš čas.
★
»NAŠI PRAZNIKI« 1982
24. in 25. julija na PROSEKU (sekcija SSk zahodni Kras)
31. julija - 1. avgusta v NABREŽINI (sekcija SSk Nabrežina)
7. in 8. avgusta v KOLUDROVICI (sekcija SSk Zgonik)
4. in 5. septembra v BORŠTU (sekcija SSk Dolina)
18. in 19. septembra v BARKOVLJAH (sekcija SSk Rojan, Greta, Barkovlje)
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil soustanovitelj zamejskega skavtizma, starešina naših prvih treh desetletij, profesor
Ivan Theuerschuh
Njegov lik nam bo vedno v zgled.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA
Trst - Gorica, 22. julija 1982
Naš ljubi, zlati mož, očka, dedek in pradedek
prof. Ivan Theurschuh
je odšel od nas. Ostali smo sami.
Žalujoči: žena Franja, hčerke Breda, Renata in Marinka z družinami, sestra Vera in drugi sorodniki
Trst - Gumersbach - Ljubljana, 15. julija 1982
Sporočamo žalostno vest, da je 14. julija v daljni Kanadi v starosti 84 let umrl naš dragi oče, tast in ded
Rudi Bratuž
Hčerki Damjana in Bogdana, zet Anton, vnuk Zvonko in drugi sorodniki
London (Ontario), Opčine, Gorica, Nova Gorica, Bilje, Ljubljana, 20. julija 1982
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage žene in mame
Viktorije Čevdek roj. Devetak
se iz srca zahvaljujemo vsem za tolike dokaze sočutja, zlasti še čč. duhovščini, domačemu župniku Dragu Butkoviču, msgr. Kazimira Humarju, sovodenjskemu župniku Marjanu Komjancu, domačim pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so v spomin pokojne darovali za dobre namene, udeležencem pogrebne maše in pogreba na pečansko pokopališče.
Žalujoči mož Ludvik in hčerka Marjanka
Peč, 20. julija 1982
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:.84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI