Barje dviga pesti
November nas s svojim turobnim in zalostnim rremenom opozori na dan, ko se spomnimo na vse tiste, ki so svoj cas ze preziveli in nam zapustili tiste sadove dela, na katerih lahko lokrat gradimo in uslvarjamo mi, vsa ralajsa generacija. ie posebno topel je spomin na zrtve iz casa nase revolucije. Tokrat se vracamo nazaj cclih 41 let. V casopisu Mladina je bil marca 1944 objavljen prispevek, katerega je podpisala Vanda. V njem je toliko bolecine in pravega zanosa, zato se z njim spomnimo vseh takev, zrtev, umriih v taboriscih in neznanih padHh junakov.
»Nad Barjcm je se mrak. Nekje je zalajal pes proti vzhajajo-fl luni, tarn da!eŁ v hribih se mu je odzva! srnjak. Potem je bilo spct vse tiho.
Iz Sole na Barju se pomika proti Kozlarjevi gosci kolona. Ni to partizanska kolona, ki jo spremljata pesem in veselje. V tej koloni so ljudje z zvezanimi rokami; otroci in 2ene. Okoli njih pa se krohoiejo in preklinjajo pobesnele zveri, izdajalci slovenskega naroda-podli Svabobranci. Krohoiejo se, ker bodo zopet prelivali nedolzno kri. Nekateri od teh podleiev pljuva-jo svojim zrtvam v obraz in jih pretepajo.
Materi je zdrsnila solza preko razoranega lica. Ni ji hudo radi nje same, ampak radi malega sinka. ki stopa z njo. Tudi on bo moral danes umreti.
Mar je ta otrok kaj zakrivil? Mar smo mi vsi, kar nas je v tej koloni obsojencev, kaj zakrivili? Mar je to greh, ce smo preorali nasa polja, jih posadili s krompirjem in koruzo ter jih posejali s pknico in jetmenom ? Mar je to greh, da nismo postali izdajalci svojega naroda? Ali je morda greh, ker smo sanjali o lepSem in srecnejsem Hvljenju?
Nif, prav ni4 niso zakrivili. Le krvavim svabobranskim rabljem se je zahotelo cloveske krvi in zato morajo umreti
nedolini ljudje. Morda uiapljajo izdajalske zveri v teh strasnih pokolih strah pred kaznijo, ki jo bodo prejeli.
Koiona je prisla na mesto. Moz je zadnjikrat objel svojo zeno, mati je poslednjii poljubila svojega otroka. Potem je zaropotal mitraljez...
Slisalo se je nekaj divjih svabobranskih vzkbkov. Zdeli so se mi kakor zadovoljno rjovenje panterja, ko je zadavil nit hudega sluteco gazelo.
Barje je kakor izumrlo. Ljudje hodijo s povesenimi glava-mi, pogled jim je uprt v da.
Pricujofi zapis namenjamo kot spomin na Stevilne padle zrtve naSe narodnoosvobodilne borbe. Tako kot vsako leto so bile tudi ob letoSnjem 1. novembru domala po vseh krajev-nih skupnostih ob pomnikih revolucije in sa-motnih partizanskih grobovih spominske ko-memoracije.
Mar joce Barje? Mar je Barje klonilo?
Nekomu sem pogledala v oci. Ne, te oci ne joiejo. V teh oceh je nekaj lepega. Zdi se mi kakor bi te oci govorile:
Barje ni klonilo. Barje je Se boij posteno kakor preje, ceprav veckrat zapoje izdajalcev mitraljez mrtvaSko pesem nedolznim irtvam.
In nekaj slraSnega je v teh oceh. Te oci obljubljajo masce-vanie, strasno masievanje.
Ceprav smo samo otroci, starci in zene, vendar se bomo tudi mi znali boriti!
Noc je. Zopet se pomika po Barju proti Krimu kolona. A v tej koloni ni zvezanih rok in ne krvolocnih zveri. V tej koloni so otroci, starci in zene, ki gredo v - partizane.«
VANDA