Komisija za sprejemanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovskepolitike naobmočju Ijubljanskih občin v občini Ljubljana-Šiška POROČILO o uresničevanju družbenega dogovora o obiikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljubljana-Šiška UVOD Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubtjanskih občin (Uradni list SRS, št. 19/79, 27/82) zavezuje organe za spremljanje uresničevanja družbenega do-govora, da najmanj enkrat letno poročajo skupščini občine o ugo-tovljenem stanju. Komisija za spremljanje uresničevanja druž-benega dogovora skupščine občine je od sprejema dogovora leta 1979 do 1983. leta pripravila tri poročila. Zadnje poročilo je bilo izdelano za dveletno obdobje (1980-1982) v skladu z dogovorom udeležencev republiškega družbenega dogovora, in sicer na podlagi tez, ki jih je pripravil odbor za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora v SR Sloveniji. Omenjene leze so dosedaj prva skupna izhodišča za izdelavo občinskih poročil, saj nam še ni uspelo uresničiti določila družbenega dogovora, ki obvezuje ude-ležence, da izdelajo enotno metodologijo spremljanja in izvajanja dogovora. Letošnje poročilo je v primerjavi z lanskoletnim bolj informativne narave, saj je obdobje enega teta za večino pojavov, ki jih sprem-Ijamo vendarle prekratko, da bi zaznali pomembne spremembe. V poročilu smo povzeli vse pomembnejše ugotovitve iz poročil ostalih udeležencev dogovora, zadolženih za izvajanje posamez-nih vidikov kadrovske politike. Za pripravo poročila smo uporabili tudi podatke iz ankete, na katero je odgovorilo 90 % temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti. 1. PLANIRANJE KADROV Obveznosti kadrovskega planiranja določata zakona o sistemu družbenega planiranja in dogovor o temeijih družbenega plana SR Slovenije. V resoluciji o politiki družbenoekonomskega razvoja pa so konkretno opredeijene družbene usmeritve na tem področju. V zvezi s tem je Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije opredelila dva temeljna dokumenta, in sicer samoupravni spora-zum o usklajavanju letnih načrtov zaposlovanja, ki ga sprejemajo organizacije združenega dela in načrt zaposlovanja, ki ga sprejema skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje in skupščina ob-čine. V anketi smo vprašali organizacije ali imajo izdelane letne, sred- t njeročne in dolgoročne plane kadrov in če so le-ti sestavni del plana družbenoekonomskega razvoja njihove organizacije. Organizacije so v 90 % odgovorile, da imajo letni plan kadrov, 75 % jih je imelo tudi srednjeročni in le 25 % dolgoročni plan kadrov. Srednjeročni plan razvoja kadrov nimajo predvsem organizacije s področja negospodarslva in manjše organizacije s področja gospodarstva. Plani razvoja kadrov so sestavni del planov družbenoekonom-skega razvoja organizacij zdmženega dela v 67 % primerov. Odgovori nam dokaj realno kažejo razmerje med letnim, srednje-ročnim in dolgoročnim planiranjem kadrov. Zaradi objektivnih potreb in večje družbene kontrole ima velika večina organizacij združenega dela izdelane letne plane potreb po kadrih. Srednje-ročnih planov je nekoliko manj, najmanj pa je dolgoročnih. V sred-njeročnih in dolgoročnih planih razvoja organizacij je več poudarka na tehnoloških in ekonomskih dejavnikih, kadri pa so bolj splošno opredeljeni, oz. v večini primerov niso sestavni del planov razvoja organizacij združenega dela. Komisija za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora je upoštevaje ugotovljeno stanje ter potrebe po strokovni usposob-Ijenosti kadrovskih delavcev na tem področju, organizirala v sode-. lovanju s strokovno službo SIS za zaposlovanje posvet na temo »Planiranje kadrovsko izobraževalnih potreb v združenem delu«. Udeležba na posvetu, zlasti razprava ni bila zadovoljiva, čeprav je tekla beseda o aktualni problematiki (priprava letnih planov za-poslovanja za leto 1984). Predpostavljamo, da je na neudeležbo vplivala tudi dosti prisotna miseinost, da je to področje plansko analitskih služb ter da je vpiiv kadrovskih služh na razvojne cilje nepomemben. Naša prizadevanja zato morajo biti usmerjena k uveljavljanju kadrovskega planiranja kot integralnega dela planov razvoja organizacij združenega dela. 2. URESNIČEVANJE LETNEGA NAČRTA ZAPOSLOVANJA V OBČINI Načrt zaposlovanja je spremljajoči dokument občinske resolu-cije. Oba dokumenta izhajata iz aktivnega pristopa kadrovskega planiranja v združenem delu ter usklajevanja zaposlovanja med organizacijami združenega dela in sta v preteklih letih prispevala k pozitivnim premikom pri izvajanju politike zaposlovanja. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljub.-Šiška v obdobju 1981—1985 za leto 1984 predvideva rast zaposlo-vanja za najmanj 1 %. Organizacije združenega dela so v svojih načrtih zaposlovanja za leto 1984 predvidele povprečni porast števila zaposlenih za 4,2% (v letu 1984 — 2,1 %). Precejšnja neusklajenost z resolucijsko usmeritvijo je tudi letos narekovala dodaten posiopek usklajevanja načrtov zaposlovanja tistih organl-zacij združenega dela, ki so najbolj odstopale od sprejetih smernic. Prva faza usklajevanja je bila opravljena v marcu 1984, postopek usklajevanja pa se nadaljuje skozi celo leto, ker gre za stalno nalogo. 2.1. Gibanje zaposlenosti ¦ J Po statističnih podatkih (RAD-1) se je število zaposlenih v druž-benem sektorju v prvi polovici ieta 1984 povečalo za 432 delavcev, kar predstavlja rast zaposlenosti za 1,2 % in se ocenjuje za ugodno rast. Primerjava povprečnih podatkov o številu zaposlenih za prvo polletje 1984 in 1983 kaže porast v družbenem sektorju za 2,8 %, kar so zelo ugodni rezultati, saj so odstopanja sprejemljiva, tako z vidika resolucijskih usmeritev kot z vidika načrtovanih potreb organizacij združenega dela. 2.2 Struktura potreb po delavcih Strukturno neskladje med potrebami po delavcih in iskalci za-poslitve veliko prispeva k temu, da organizacije ždruženega dela ne morejo zadovoljivo uresničiti svojih načrtov zaposlovanja. Procent kritja potreb po delavcih v prvih sedmih mesecih tega leta znaša 65,9 % (v letu 1983 — 61,4 %). Največji razkorak med potrebami in zasedenostjo del in nalog je pri delavcih z višješolsko izobrazbo — 39,0 %, sledijo priučeni delavci — 43,5 % ter delavci z visokošolsko izobrazbo — 46,5 %. Izrazita deficitarnost nekaterih poklicev, zlasti proizvodnih usme-ritev vpliva na to, da organizacije združenega dela zaposlujejo več nekvalificiranih delavcev (kritje 123,1 %), kot jih dejansko potre-bujejo. Ugotavljamo, da se trend zaposlovanja nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev ohranja v skoraj nespremenjenem ob-segu. 2.3. Gibanje nezaposlenosti Stopnja relativne brezposelnosti (odnos med številom zaposle-nih in številom nezaposlenih) je konec junija 1984 znašala 0,78 % in je po vseh merilih nizka (konec decembra 1983 v SRS okoli 2,0 %, v SFRJ okoli 15 %). K temu je treba dodati oceno sprejeto na podlagi ugotavljanja dejanske nezaposlenosti v skladu z določili družbenega dogovora o evidenci dejansko nezaposlenih oseb. Po tej oceni je od vseh prijavljenih oseb pri skupnosti za zaposlovanje okoli 56 % dejansko nezaposlenih. Kljub ugotovljeni nizki stopnji brezposelnosti reševanje tega vprašanja ostaja naša pereča naloga, saj so za številkami osebni problemi Ijudi, ki si zaradi različnih razlogov ne morejo s svojim delom zagotoviti socialne oziroma materialne varnosti. Struktura nezaposlenih se že nekaj časa ne spreminja: od 287 iskalcev zaposlitve je 49,1 % težje zaposljivih oseb, 46,3 % je žensk ter 46,3 % mladine do 26. leta starosti. Neskladje med potrebami in iskalci zaposlitve se povečuje, zlasti pri družboslovnih usmeritvah. Za rešitev tega problema bo po-trebno razmišljati o povečanem obsegu dnevnih migracij ter pred-lagati ustrezne programe za preusposabljanje za deficitarne poklice. Prav na področju preusposabljanja je zlasti pereče vpra-šanje priprave programov za preusposabljanje iskalcev zaposlitve z višjo in visoko izobrazbo, kjer zaenkrat ni nihče konkretno za-dolžen. Nerešeno je tudi vprašanje zagotavljanja finančnih sred-stev za tiste prekvalifikacije, ki trajajo dalj časa in so po svoji naravi že šolska oblika ter bi sodile v področje izobraževanja. 2.4. Zaposlovanje pripravnikov Že nekaj let z družbenimi usmeritvami in akcijami spremljamo izvajanje dogovorjene kadrovske politike pri zaposlbvanju priprav-nikov. Pozitivni rezultati teh daižbenih prizadevanj se kažejo v pove-čanem obsegu zaposlovanja pripravnikov, vendar s vsebino ne moremo biti zadovoljni, saj se nenehno povečuje delež pripravnikov zaposlenih za določen čas. V letošnjem polletju se kažejo slabši rezultati pri zaposlovanju pripravnikov za določen čas, saj se je odstotek zaposlovanja za določen čas povišal za 14,9 %. Zaposlovanje pripravnikov za določen čas je značilno zlasti za organizacije združenega dela s področja izobraževanja, znanosti in kulture, kjer se je od 29 pripravnikov zaposliio za določen čas 27 ali 93,1 %, ter za organizacije s področja finančnih, tehničnih in poslovnih storitev, kjer se je zaposlilo za določen čas 18 priprav-nikov ali 56,2 %. Pozitivni rezultati se kažejo v tem, da so organizacije združenega dela že v prvem poiletju zaposlile 47,5 % planiranih pripravnikov. Kot pripravnike so organizacije zaposlile 77 (36,7 %) lastnih kadrovskih štipendistov. V večini organizacij združenega dela so zaposlili po enega ali dva pripravnika, izjema je le nekaj večjih, ki so zaposlile od 7 do 13 pripravnikov. 2.5. Pogodbeno in nadurno deio Pogodbeno in nadurno delo je tako po obsegu kot po izplačilih za opravljeno delo v nenehnem upadanju. V združenem delu je v prvem polletju delalo povprečno mesečno 411 po pogodbi o delu, od tega 68 delavcev nad 60 do 90 dni v letu. V primerjavi z istim obdobjem lani se je povprečno število delavcev zmanjšalo za 7,2 %. Najpogostejši razlogi za sklepanje pogodb o delu so: — premajhen obseg dela za polno zaposlitev (34,1 %), — pomanjkanje delavcev določenih poklicev oz. s posebnimi znanji (19,3%), — izvenprogramska dela oz. naloge (10,4 %), — drugi vzrokl (20,0 %). Za uvedbo nadurnega de!a so se organizacije združenega dela najpogosteje odločale zaradi bolniških izostankov (22 %) in po-večanega obsega dela (18 %). 2.6. Dodatno zaposlovanje do ene tretjine polnega delovnega časa v drugi organizaciji združenega dela Pogoji za dodatno zaposlovanje do ene treljine polnega delov-nega časa v drugi organizaciji združenega dela so opredeljeni v 74. členu zakona o delovnih razmerjih. Ta oblika dodatnega za-poslovanja je značilna za področje izobraževanja, znanosti in kul-ture, saj je bilo 79 % opravljenih ur prav v organizacijah s tega področja. V primerjavi z lanskim polletjem se kaže zmanjševanje te oblike dela. Po podatkih organizacij združenega dela je v prvem polletju 1984 delalo do ene tretjine delovnega časa v drugi organi-zaciji združenega dela povprečno mesečno 101 delavec (vsi v negospodarskih organizacijah) oz. 14,4 % manj kol v enakem ob-dobju lani. Pri ugotavljanju izkoriščenosti delovnega časa je potrebno upo-števati tudi to obliko dela kot kompenzacijo za zmanjševanje obsega nadurnega in pogodbenega dela. 2.7. Izmensko delo S povečanjem obsega izmenskega dela se v sedanjih pogojih gospodarske stabilizacije iščejo možnosti za dodatno zaposlovanje delavcev in dviganje produktivnosti. Po podatkih organizacij združenega dela v eni izmeni dela 79,1 % vseh zaposlenih, 15,9 % v dveh izmenah, 2,8 % v treh iz-menah, 0,7 % v štirih izmenah ter 1,6 % v turnusu. V primerjavi z lanskoletnimi podatki je stanje približno enako. Ustvarjanje pogojev za povečanje izmenskega dela ni le odvisno od organizacij združenega dela: zadostna preskrba z repromate-rialom in ustrezno usposobljeni delavci sta taka dva bistvena pogoja. Zato bo potrebno realno oceniti možnosti glede na dane družbenoekonomske pogoje. Zaključek ... Na osnovi zbranih podatkov ocenjujemo, da se v združenem delu večina usmeritev iz resolucije in samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja ustrezno uresničujejo. Vsa ugotovljena bistvena odstopanja od uresničevanja sprejetih smernic se v postopku usklajevanja letnih načrtov vsestransko proučijo oz. se za odpravo teh pomanjkljivosti predlagajo potrebni ukrepi. Kljub doseženim pozitivnim premikom ostaja odprto vprašanje reševanja nekaterih problernov sistemske narave. Veliko struk-turno neskladje med potrebami po delavcih in iskalci zaposlitve narekuje oblikovanje ustreznih programov preusposabljanja ziasti za družboslovne usmeritve in kadre z višjo in visoko izobrazbo ter pospeševanje procesa prilagajanja izobraževalnega sistema po-trebam združenega dela. 3 IZOBRAŽEVANJE OB DELU ' V pogojih stagnacije gospodarskega razvoja ter omejenih mož-nosnh za zaposlovanje novih delavcev naj bi izobraževanje ob delu bila osnovna oblika, način za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Že nekaj let pa ugotavljamo, da upada interes za izobraževanje ob delu. V naslednji tabeli je prikazana dejanska kvalifikacijska struktura zaposlenih v naši občini v primerjavi z zahtevano (št. v oklepaju): VS VIŠ SS NS VK KV PK NK 0/0 % % % % % % % 6 2 4 5 16 8 7,5 3,2 30,2 20 11,6 (8,9) (7,9) (19,3) (4,9) (9,4) (28,1) (16) (15,3) Vir: Rad-10. stanje31. 12. 1981. Glede na velik razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo smo vprašali, koliko delavcev opravlja dela in naloge, za katere niso kvalificirani. Dobili smo presenetljivo nizek odstotek — 6 % za-poslenih nima ustrezne kvalifikacije za dela in naloge, ki jih oprav-Ijajo. Od tega števila se 39 °/o izobražuje ob delu. Relativno nizek odstotek neustrezno zasedenih del in nalog lahko pojasnimo le tako, da so v večini primerov priznali z delom pridobljene delovne zmožnosti. Pogosta uporaba tega zakonskega določila pa onemogoča napredovanje mladih strokovnih kadrov in ne spodbuja tistih, ki bi se naj izobraževali ob delu. Zaskrbljuje tudi dejstvo, da OZD, ki imajo sorazmemo veliko delavcev brez ustrez-ne izobrazbe, le-teh ne izobražujejo. Ugotovljeno stanje kaže na potrebo, da se problematika bolj prouči, zlasti razvojni plani OZD ter razvidi del in nalog. 4 ŠTIPENDIRANJE V okviru celotne kadrovske politike je štipendiranje eden od virov zagotavijanja kadrov ter usmerjevalni dejavnik pri odločanju mla-dine za poklic. V občini Ljubljana-Šiška imamo 1311 aktivnih štipendislov, in sicer 1113 kadrovskih in 198, ki se šolajo iz združenih sredstev. V lanskem letu so se začeli umirjati oz. spreminjati negativni trendi v štipendiranju zadnjih let. Za šolsko leto 1983/84 je bilo raz-pisanih 748 štipendij (v skupnem razpisu), kar je 4 % več od leta 1982/83, za šolsko leto 1984/85 pa je razpisanih 796 ali 6 % več kot leto poprej. Zmanjšalo se je tudi število nepodeljenih štipendij, in sicer od 204 v letu 1982/83 na 153 v letu 1983/84 oziroma za 25 %. Kljub občutnemu zmanjševanju števila nepodeljemh štipendi) obstajajo še izrazita neskladja med razpisanimi štipendijami in namerami učencev, odnos med proizvodnimi in neproizvodnimi poklici v razpisih pa je že lansko leto presegel usmeritev 70 : 30 v pnd proizvodnih. Več izobraževalnih namer kot je razpisanih štipendij, opažamo za šole ekonomske usmeritve (115 namer — 31 štipendij), naravo-slovno-matematične (1 štipendija), elektrotehniške (133 namer — 59 štipendij). Združeno delo bo potrebno opozoriti, da prične s štipendiranjem tudi za neproizvodne poklice. Za šolsko leto 1984/85 je bilo pri-bližno 90 % štipendij razpisanih za proizvodne poklice Obstaja bojazen. da bomo prešli v drugo skrajnost, enostransko kadrovsko reprodukcijo in tudi socialno diferenciacijo. Sodeč po letošnjem razpisu štipendij delovne organizacije v naši občini ne bodo potre-bovale kadrov \z zdravstvene, kultume, pedagoške ali družbo-slovne usmeritve — razpisana je le ena štipendija, m sicer za zdrav-stvo. Ta neskladja ni mogoče kongirati le s štipendijami iz združenih sredstev, saj so do njih upravičeni učenci in študentje z nižjimi dohodki. Glede na to, da je štipendiranje iz združenih sredstev prehodna oblika štipendiranja. strokovna služba za štipendiranje preusmerja štipendiste na proste kadrovske štipendije, vendar večjega odziva m, saj so jih letošnje šolsko leto preusmerili le 10. Za štipendiste, ki se šolajo za neproizvodne poklice (večina teh se štipendira iz združenih sredstev) pa je dejansko nemogoče pri-dobiti kadrovsko štipendijo. Pnmerjava z razpisi prejšnjih let pokaže, da se izboljšuje kvali-fikacijska struktura razpisanih štipendij, saj je največ štipendij na-meniemh IV. in V. stopn|i zahtevnosti, presenetljivo veliko pa |ih |e bilo razpisanih tudi za VII. stopnjo zahtevnosti. 5. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O MINIMALNIH STANDARDIH TER ŽIVLJENJSKIH IN KULTUR-NIH RAZMERAH DELAVCEV V OBČINI LJUBUANA-ŠIŠKA Samoupravni sporazum o pogo|ih za zaposlovanje m minimalnih standardih za živl]enjske in kulturne razmere pn zaposlovan]u de- lavcev je bil sprejet 1979. Osnovni namen sporazuma je od-pravljanje ekstenzivnega in neproduktivnega zaposlovanja ter za-gotavljanja dogovorjenih standardov za zadovoljevanje življenjskih in kulturnih potreb delavcev. Čeprav se določila sporazuma nana-šajo tudi na že zaposlene delavce, je v praksi dano več poudarka pogojem za zaposlovanje novih delavcev. Samoupravna skupnost za zaposlovanje spremlja organizirano zaposlovanje v deficitarnih dejavnostih, v katerih se večinoma za-poslujejo delavci \z drugih republik. Te delavce se zaposli šele takrat, ko so zagotovljeni standardi bivanja in prehrane. Ob zaposlovanju novih delavcev se moramo zavedati, koliko nas vsaka zaposlitev stane, oz. kakšni so družbeni stroški. Organizacije združenega dela se ob zaposlovanju delavcev iz drugih republik. zlasti na deficitarnih področjih, srečujejo s problemom velike fluk-tuacije. Prav ta nezanesljivost novih kadrov je pogosto vzrok za nespoštovanje določil samoupravnega sporazuma, ko organizacije prepuščajo delavcem, da si sami rešujejo eksistenčne probleme. Izvajanje posameznih določil sporazuma — anketa Velika pomanjkljivost sporazuma je v tem, da ni prišlo do celo-vitega in sistematičnega spremljanja in nadzora nad izvajanjem sporazuma. ZboF udeležencev kot organ za spremljanje izvajanja sporazuma se ni konstituiral. Zaradi tega ni bila zagotovljena osno-va za spremljanje sporazuma, kar je brez dvoma negativno vplivalo na njegovo izvajanje. Določene segmente je občasno neformalno spremljala skupnost za zaposlovanje, in sicer pogoje zaposlovanja, inšpekcijske službe mesta pa področje minimalnih standardov. Ob sprejemu sporazuma niso bile usposobljene ustrezne strokovne siužbe, saj se strokovne službe skupnosti za zaposlovanje niso mogle takrat kadrovsko organizirati na opravljanje povečanega ob-sega dela, kot ga predvldeva sporazum. V vprašalniku o uresničevanju letnega plana zaposlovanja v letu 1983 je bilo zastavljeno tudi vprašanje, kako organizacije združe-nega dela izpolnjujejo pogoje zagotavljanja minimalnih standardov. Vprašanje je bilo razdeljeno na tri dele: — bivalni (stanovanjski) pogoji, — organizacija prehrane, — ostali pogoji. V zvezl z vprašanjem o zagotavljanju bivalnih pogojev 59 orga-mzacij ni dalo odgovora. Od 299 odgovorov pa je 71 % organizacij ocenilo, da izpolnjujejo pogoje v celoti, 29 % pa je mnenja, da teh pogojev ne zagotavlja Organizacije združenega dela v gospodarstvu rešujejo bivalne pogoje ustreznejše kot v negospodarstvu. V celoti izpolnjuje pogoje 79% organizacij (negospodarstvo 44%), ne izpolnjujejo pa 21 % organizacij (negospodarstvo 56%). Organizacija prehrane je bolj zadovoljiva, saj 88°/o organizacij v celoti zagotavlja te pogoje, 22% organizacij ne zagotavlja po-gojev za organizirano prehrano. Tudi na tem področju je boljša ure-jenost v gospodarskih organizacijah združenega dela. Samoupravni sporazum je bil sprejet tudl z namenom, da bi se lažje in aktivnejše vključevali v novo življenjsko in delovno okolje. Ugotavljamo, da organizacije v skladu z določili samoupravnega sporazuma zagotavtjajo delavcem pogoje bivanja tn prehrane, ostalih pogojev pa večinoma ne morejo zagotoviti. Aktualnost sporazuma Samoupravni sporazum o pogojih za zaposlovanje in minimalnih standardih je bil oblikovan in sprejet v planskem obdobju 1976 do 1980, za katerega je značilna visoka ekstenzivna rast zaposlo-vanja. Zaradi novlh srednjeročnih planskih dokumentov, spre-memb na področju zakonodaje ter spremenjenih gibanj na področju zaposlovanja, je sporazum v določeni meri neaktualen in pomanjk-Ijiv. Samoupravna skupnost za zaposlovanje je pripravila osnutek sprememb in dopolnitev sporazuma in bo predlagala skupščini, da da pobudo za spremembo sporazuma. Na podlagi novega spo-razuma bodo pripravljeni kriteriji za spremljanje izvajanja njegovih določil. 6 KADROVANJE ZA OPRAVLJANJE POSLOVODNIH FUNKCIJ V sistemu sociaiističnega samoupravljanja je potrebno posebno pozornost posveiiti kadrovanju sposobnih delavcev za poslovodne funkcije. Položaj, vloga, pravice in odgovornosti poslovodnega organa določajo številni predpisi, kar opredeljuje in hkrati uveljavlja pomen poslovodnega organa v naši družbl. V letu 1983 je bilo uvedenih 64 razpisnlh postopkov v tripartitni sestavi za imenovanje 58 individualnih poslovodnlh organov in 2 članov kolegijskih poslovodnih organov. Na razpisana dela in na-loge poslovodnega organa se je v preteklem letu prljavilo 125 kan-didatov. od tega 28 žensk ali 22 %. Iz zbranih podatkov je razvidno, da se na razpise v večini pnmerov prijavtjajo kandidati, ki so že dosedaj opravljali naloge poslovodnega organa bodisi v isti ali drugi organizaciji združenega dela. Občulno pa se je zmanjšalo število prijavljenih kandidatov, ki še niso opravljali te funkcije (1982 — 62%, 1983 — 51 %). To ugotovitev nam potrjuje podatek, da se zmanjšuje število prijavljenih kandidatov v kategoriji od 30 do 50 let, opažamo pa dokajšen porast števila kandidatov v kategoriji nad 30 let (1982 — 13 %, 1983 — 18 %). Izobrazbena struktura prijavljenih kandidatov je sicer ugodnejša kot v preteklem letu, kar je posledica, da so bili v letu 1983 uvedeni razpisni postopki v tistih organizacijah, v katerih se po določilih statuta oz. drugega samoupravnega splošnega akta zahteva viso-ka pz. višja strokovna izobrazba. Število prijavljenih žensk na razpise se je v primerjavi s preteklim letom sicer povečalo za 14 %, s čimer pa še vedno ne moremo biti zadovoljni, saj je procent povečanja posledica razpisnih postopkov v organizacijah s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstva, kjer ženske že dosedaj opravljajo funkcijo poslovodnega organa. Kot v preteklih letih, tudi v lanskem letu ni čutiti povečanja prijav žensk na razpise za opravljanje najodgovomejših funkcij v organizacijah s področja gospodarstva. V letu 1983 je bilo imenovanih 58 indi-vidualnih poslovodnih organov in 2 člana kolegijskega poslovod-nega organa, od tega 8 žensk. Tudi med podatki o imenovanih poslovodnih organih lahko za leto 1983 ugotovimo, da se ie občutno povečal delež imenovanih starejših od 50 let in nekoliko zmanjšalo število miajših od 50 let. Organizacije so se v preteklem letu pri izbiri kandidatov odločale za starejše kandidate oz. za kandidate, ki so že sedaj opravljali to funkcijo, kar ima za posledico tudi povečanje števila imenovanih poslovodnih organov, ki imajo več kot 20 iet pokojninske dobe. Iz podatkov je ugotovljeno, da smo imeli v občini Ljubljana-Šiška primer nespošlovanja določil družbenega dogovora in je bil imeno-van celo kandidat, ki je že izpolnil pogoje za upokojitev in opravlja funkcijo poslovodnega organa že V. mandat. Med imenovanimi poslovodnimi organi je v rahlem porastu tudi število poslovodnih organov, ki so člani zveze komunistov (1982 — 79%, 1983 — 81 %), kar pa seveda ni kriterij pri imenovanju, lahko pa je to eden od pokazateljev kandidatove aktivnosti obpre-soji celokupnih strokovnih znanj, družbenopolitičnih in moralnih kvalitet. Kot pozitivni pokazatelj doslednejšega uresničevanja družbene-ga dogovora nam kaže tudi podatek, da se je povečalo število orga-nizacij, v kalerih so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v skladu z določili dogovora ocenili uspešnost dela poslo-vodnega organa v pretečenem mandatu, saj po podatkih le v 7 pri-merih ni bila opravljena ocena poslovodnega organa. Vsekakor pa ne moremo biti zadovoljni s tem, da organizacije ob obravnavi za-ključnih računov še vedno dosledno ne ocenjujejo uspešnosti po-slovodnega organa glede uresničevanja planskih nalog, vključe-vanja v mednarodno delitev dela, izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter delitve po rezultatih dela. Vsakoletno celovito ocenjevanje poslovodnih organov bi organi-zacijam služilo za kvalitetnejše in celovitejše ocene poslovodnih organov glede na pretečeni mandat, saj so le-te še vedno preskope in se nanašajo le na podporo kandidatov brez večje obrazlo-ženosti. V občini Ljubljana-Šiška je bilo po stanju 1.2.1984 v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih imenovanih 24 vršilcev dolžnosti poslovodnega organa, od tega je bil v 19 pri-merih že uveden razpisni postopek. Vzroki za imenovanje vršiica dolžnosti poslovodnega organa so v večini primerov statusne spremembe (15), predčasna razrešitev poslovodnega organa na lastno željo (15), ter neuspeli oz. nepra-vočasno zaključeni razpisni postopki (4 primeri). Porast števila imenovanih vršilcev dolžnosti je v večini primerov posledica statusnih sprememb (reorganizacije) organizacij. Ti po-postopki so zelo dolgotrajni, zato v glavnem te organizacije kršijo zakonska določila o imenovanju poslovodnih organov oz. vršilci dolžnosti opravljajo lo funkcijo dalj kot 6 mesecev. Kljub porastu števila imenovanih vršilcev dolžnosti poslovodne-ga organa pa lahko ugotovimo, da večina v.d. v primerjavi s pre-teklim letom opravlja to funkcijo manj kot 6 mesecev. V letu 1983 lahko ugotovimo, v primerjavi z letom 1982, da so organizacije glede uvedbe postopka spoštovale določila zakonov in družbenega dogovora s področja kadrovanja poslovodnih orga-nov. Prav tako je k temu pripomoglo tudi izvajanje sklepov izvrš-nega sveta, ki so bili sprejeti ob obravnavi ocene kadrovanja poslo-vodnih organov za leto 1982, na podlagi katerih kadrovska služba tri mesece pred potekom mandata pismeno obvešča organizacije, ki še niso pričele postopka za zakonska določila glede uvedbe po-Stopka. Tako v letu 1983 le ena organizacija kljub navedenemu opozorilu ni pričela pravočasno z razpisnim postopkom. Iz objavljenih razpisnih pogojev del in nalog poslovodnih orga-nov je razvidno, da organizacije v večini primerov spoštujejo oz. imajo usklajene svoje samoupravne akte z določili sprememb in dopolnitev družbenega dogovora, ki opredeljuje kriterije za izbiro kadrov za opravljanje odgovornih dnjžbenih funkcij (poslovodni organ) in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Zaradi nejasnosti 58. člena družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin, ki določa merila in kriterije za izbiro poslovodnega organa, je bil v letu 1983 s strani komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin in mesta Ljubljana sprožen postopek za tolma-čenje spremenjenega 58. člena družbenega dogovora. O predlogu so razpravljale tako družbenopolitične organizacije na ravni republike, mesta in občine, pravosodni organi, kot tudi drugi udeleženci družbenega dogovora, vendar pa do danes ko-misija ni dobila enotno oblikovanega mnenja glede tolmačenja na-vedenega člena. Posledica tega pa je, da so se organizacije v skladu z določili nji-hovih statutov same odločile o tem ali bodo v razpisu kot pogoj za zasedbo del in nalog vključile družbenopolitična in moralnoetična merila, kalera bi moral kandidat izpolnjevati za opravljanje del in nalog poslovodnega organa, ali ne. Na pobudo komisije za volitve in imenovanja je bil organiziran posvet s predstavniki družbene skupnosti, ki sodelujejo poleg pred-stavnikov sindikata in delavskega sveta kot enakovreden udele-ženec v razpisnem postopku. Sami dogovori in sklepi, ki so jih sprejeli predstavniki na tem posvetu, se odražajo tudi pri samem delu razpisnih komisij, saj le-te dosledneje upoštevajo določila zakonov in družbenega do-govora s področja kadrovanja poslovodnih organov. Zlasti je to vidno pri izločanju kandidalov, ki ne izpolnjujejo vseh zahtevanih pogojev razpisa in pri upoštevanju mnenja, ki ga podaja oz. usklajuje koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri pred-sedstvu OK SZDL Ljubljana-Šiška. Predvsem zaradi zakonskih določil (tripartitna komisija sprejema sklepe oz. podaja predloge delavskemu svetu z dvotretjinsko večino), je bil v preteklem letu primer, ko so notranji predstavniki razpisne komisije preglasovali predstavnike družbene skupnosti in niso upoštevali mnenja koor-dinacijskega odbora o prijavljenem kandidatu ter podali predlog delavskemu svetu za njegovo imenovanje. Razpisne komisije so v letu 1983 dosledneje spoštovale določila družbenega dogovora tudi glede oblikovanja mnenj o kandidatih, saj so koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja zaprosile za oblikovanje mnenj o vseh kandidatih, ki so izpolnjevali formalne pogoje razpisa, ne pa samo za tiste kandidate, katere so name-ravali predlagati organu upravljanja v imenovanje. Iz zbranih podatkov za leto 1983 ugotavljamo, da se organizacije pri izbiri kandidatov odločajo za starejše, izkušene kandidate, kar nam lahko kaže tudi na io, da se mlajši kandidati v zaostrenih po-gojih gospodarjenja težje odiočajo za prevzem najodgovornejših funkcij. To je razvidno tudi iz podatka, da se vse manj kandidatov prijavlja na posamezni razpis in narašča število razpisnih postopkov, na katere se prijavlja samo en kandidat. Zato bi moraii okrepiti dejav-nost na področju načrtovanja in usposabljanja možnih kandidatov za opravljanje oz. prevzemanje poslovodnih funkcij, saj je tudi v letu 1983 tako kot v preteklih letih iz podatkov medobčinske gospo-darske zbornice za leto 1983 razvidno, da organizacije v večini primerov ne usposabljajo kadrov za prevzem najodgovornejših funkcij, saj se je v letu 1983 z območja občine Ljubljana-Šiška udeležilo le 5 kandidatov seminarja za poslovodne delavce na Brdu. 7. DRUŽBENA PRIZNANJA Družbeno dogovorjena poiitika odlikovanj in drugih družbenih priznanj je sestavni del kadrovske politike. To opredelitev smo vnesli ludi v spremembe in dopolnitve družbenega dogovora o ka-drovski politiki. Izvajanje politike odlikovanj je že dokaj institucio-nirano, saj imamo stalne komisije zaodlikovanja pri vseh občinskih skupščinah ter ustrezna zakonska določila. Na področju drugih družbenih priznanj imamo dosti večjo pestrosl pri njihovem rangi-ranju in vrednotenju ter neenoten sistem evidentiranja. Dana je bila pobuda s strani OK SZDL, da se pripravi evidenca vseh priznanj, ki jih podeljujejo OZD, krajevne skupnosti, DPO, DPS, SIS in društva. Evidence priznanj in prejemnikov priznanj kra-jevnih skupnosti, društev, DPO ter občinskih priznanj so urejene in dosegljive. Nimamo pa podatkov o priznanjih in prejemnikih pri-znanj OZD. Na podlagi odgovora iz vprašalnika ugotavljamo, da vse večje OZD v naši občini imajo svoja interna priznanja Podeljevanje pri-znanj pa ne poteka kontinuirano, ponekod le ob jubilejih. Med pri-znanji prevladujejo denarne nagrade, kar ni v skladu s stališči, da naj bi družbena priznanja bila oblika nematerialnega stimuliranja delovnih Ijudi in občanov. Komisija za odlikovanja skupščine občine je v letu 1983 obrav-navala 214 pobud za odlikovanje iz naše občine ter dala soglasje k 99 pobudam za odlikovanje naših občanov, ki so jih predlagaii pobudniki iz drugih občin. Zaradi poostrenih kriterijev za podelitev odlikovanj in drugih razlogov je bilo odloženih 32 (30%) pobud. Ostale pobude so bile poslane v nadaljnje reševanje. V istem letu smo prejeli 7 rešenih predlogov za odlikovanje, v prvi polovici leta 1984 pa še 27 odlikovanj. Do konca leta pričakujemo, da bodo rešene vse pobude iz leta 1983. Vsa izročena odlikovanja so bila izročena na svečan način. Izročitve so bile v krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah in na občini. V decembru 1983. leta je bil prvič organiziran posvet o uresni-čevanju politike odlikovanj v občini. Udeleženci posveta so bili seznanjeni z novostmi na področju politike odlikovanj ter z novimi kriteriji za podeljevanje odlikovanj. Ugotovljeno je bilo, da se pre-malo predlagajo ženske in miajši delovni Ijudje in občani, inovatorji, delavci s področja vzgoje, izobraževanja in kulture ter kmetje. Po-udarjeno je bilo, da se dosledno ne uporablja kriterij nadpovprečnih rezultatov in zaslug, kot odločujoči kriterij pri izbiri kandidatov za odlikovanje. Polletni rezultati dela pobudnikov in komisije za odlikovanja pa kažejo, da je začela upoadati kvantiteta pobud na račun kvalitete. Tako smo do 1. julija 1984. leta prejeli 77 pobud za odlikovanje, in sicer 58 iz naše občine oz. za 46% manj kot v I. polletju leta 1983 (v I. polletju prejmemo okoli 70% pobud). V letošnjem letu se je izredno povečalo število konsultacij s pobudniki glede izbire kandidatov za odlikovanje ter oblikovanja pobude. Skupščina občine podeljuje v skladu z odlokom o priznanjih ob-čine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št. 10/81) vsako leto 17 občin-skih priznanj zaslužnim posameznikom in organizacijam. Ugotav-Ijamo, da število predlogov že nekaj let upada, zato je zelo težko pripraviti objektiven in kvaliteten izbor. Poleg teh priznanj, skup-ščina podeljuje tudi zlato plaketo občine ter posebna priznanja. V letu 1983 je bila podeljena ena zlata plaketa in 17 priznanj, za posebna priznanja pa ni bilo predlogov. V letu 1984 je bilo ob ob-činskem prazniku podeljeno 17 priznanj. Na pobudo žirije za pri-znanjaje v pripravi novi odlok o priznanjih, s katerimi bo urejeno podeljevanje vseh priznanj, ki jih podeljuje občinska skupščina. UGOTOVITVE -.:..„¦• 1. Na področju načrtovanja kadrovskih potreb ugotavljamo pozi-livne učinke samoupravnega usklajevanja letnih načrtov zaposlo-vanja med organizacijami združenega dela. Za področje srednje-ročnega in zlasti dolgoročnega pianiranja razvoja kadrov je po-trebno opraviti kvalitetne premike. V aktivnostih za pripravo planskih dokumentov za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje moramo zagotoviti, da se za-poslovanje upošteva kot sestavni del družbenoekonomskega raz-voja družbenopolitične skupnosti. Predlagamo, da se komisija vključi v načrtovani projekt analize srednjeročnih načrtov razvoja kadrov organizacij združenega dela za naslednje petletno obdobje. 2. Ugotavljamo, da se kvalifikacijska struktura zaposlenih (tudi novozaposlenih) bistveno ne spreminja. Zaposlovanje bolj strokov-nih kadrov je povezano tako s spremembo tehnologije proizvodnih procesov kot tudi izobraževalnih programov. Ne glede na zastoj v prestrukturiranju gospodarstva, ki pornen; ohranjevanje obstoje-če strukture dela, se moramo prizadevati za zmanjševanje ne-skladja med potrebami združenega dela in prilivom diplomantov iz šol. Aktivna politika zaposlovanja mora zagotoviti večjo pove-zanost združenega dela z izobraževalnimi institucijami. 3. Že nekaj let ugoiavljamo upadanje študija ob deiu in iz dela. Poleg čisto ekonomskih razlogov na to vplivajo tudi neizdelani si-stemi nagrajevanja in spodbujanja napredovanja ter pomanjkanje načrtov za izobraževanje zaposlenih. Te predpostavke lahko potrdi le analiza dejanskih razmer v organizacijah združenega dela. Predlagamo, da komisija v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi službami prouči možnosti za izdelavo takšne analize. 4. Ugotavljamo, da je samoupravni sporazum o pogojih za za-posiovanje in minimalnih standardih že nekaj časa neaktualen v mnogih določilih. Zato predlagarno, da skupščina da pobudo za spremembo sporazuma. 5. Komisija podpira predlog OK SZDL, da se pripravi evidenca vseh priznanj, ki jih podeljujejo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, druge samoupravne skupnosti in društva. Tako bo omogočeno bolj usklajeno delovanje na področju družbenih pri-znanj in dosledno spoštovanje načela postopnosti pri predlaganju za podelitev priznanj. ' Ljubljana, 3.9.1984 .''.'•'. " Predsednik komisije • ' Ivan Nemanič, I. r. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je na svoji 132. seji dne 25. 9. 1984 obravnaval poročilo. Stališča 1. Izvršni svet sprejema poročito in ga predlaga skupščini v obravnavo in sprejem. 2. Izvršni svet je že na svojih pfejšnjih sejah lekoče obravnaval posamezne segmente uresničevanja kadrovske politike, ki jih tudi poročilo obravnava in sprejel ustrezna slališča ter opredelil naloge \z svoje pristojnosti. izvršni svet