" Lelo XXVI. TRGOVSKI UST Ur, mesečno 0 Ur. T® v Plača in to« se v Ljubil Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Naročnina ■/& Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir ua inozemstvo 110 Ur), za v« teta 50 Ur. za ■/* leta 25 Številka 92. Uredništvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St. 11.153. Iz lata vsak torek in pete« Ljubljana, torek 16. novembra 1943 Preis - ceia L 0*90 Konjereja v Hrvatski Konjereji so na Hrvatskem vedno posvečali veliko pozornost. Leta 1939. je bilo na ozemlju sedanje Hrvatske 650.023 konj, povprečno 6.15 konja na kvadratni , „ ., , , .. , kilometer ali 97 na 1000 prebi- naslednji pregled valcev. V Slavoniji pa je prišlo na km2 celo 8 konj ali 103 konji na Prihranki n oborožitev in vojno proizvodnjo .. Jinž. Georg Scebauer je objavil v 1000 prebivalcev. V Dalmaciji je prišlo le 3.2, v Bosni in Hercegovini pa 5 konj na kvadratni kilometer. Zaradi goratega ozemlja uporabljajo v Bosni in Hercegovini za poljska dela bolj govejo živino, dočim se uporablja konj le za jahanje in prenašanje tovorov. V Dalmaciji se v kmetijstvu uporabljajo zlasti osli, mule in voli. Na 10 kmetijskih obratov pride na Hrvatskem samo 7 konj. Hrvatska ima pet konjskih pasem: težkega belgijskega konja, ncniusa, bosanskega gorskega konja, lipicanca ter v manjšem številu arabske polnokrvne konje. Središče reje težkega belgijskega konja je severno zapadita Hrvatska (Djurdjevac, Križevci, Koprivnica in Bjelovar). V Posavini se goji mali belgijski na pol polnokrvni konj. Belgijska pasma se je v zadnjem času zlasti razširila v Slavoniji. Nonius se goji zlasti v Sremu in nekaterih delih Slavonije. To je močna pasma, zlasti prikladna za kmetijstvo v dolini. Lipicanci se goje v južnih delih Slavonije in v bivši vojaški krajini. Lipicanec je bolj pripraven za gorske kraje. Tipični gorski konji so bosenski, ki se goje tudi v Hercegovini. Ti konji so zelo vzdržni. Sedaj se vlada prizadeva, da dvigne hrvatsko konjerejo na višjo stopnjo. Uradni šef pri drž. ministru za j za centralni postopek, je pri 20 milijonih raztresenih gospodinjstev stvar drugačna. Razume se, da tu ni mogoče postopati tako kakor z nakaznicami za tobak ali meso. Pouk, propaganda in dobri vzgledi so dosedaj dali zelo zadovoljive rezultate. More se reči, da je vse prebivalstvo pokazalo živo razumevanje za prizadevanja osrednjih uradov, da se dosežejo prihranki na energiji. Tako so se na primer v nekem severnem nemškem mestu prihranki na električnem toku zvišali od poletja 1942 do spomladi 1943 od 7 na 25 odstotkov, ne da bi se pojavila pri prebivalstvu kakšna »psihoza štev- Mednarodna rokodelska centrala se je preselila iz Rima v Budapešto Mednarodna rokodelska centrala je sklenila, da preloži svoj sedež iz Rima v Budapešto. Istočasno je prešlo vodstvo centrale dokončno na dosedanje vodjo Hansa Schuerta. V mednarodni rokodelski centrali so že sedaj včlanjene obrtne organizacije iz 13 držav. Med nalogami centrale je tudi skrbeti za naobrazbo obrtnikov v včlanjenih državah. Istočasno si vse včlanjene države sporočajo svoje organizacijske in tehnične izkušnje. Podražitev bolgarskega tobaka »Sttdost Echo« poroča, da so se v Bolgariji tobak in tobačni izdelki podražili za 60%. Ta podražitev je bila sicer določena kot zadeva bolgarske domače potrošnje in notranje trgovine, bilo pa je jasno, da se bo podražitev najvažnejšega bolgarskega izvoznega blaga prej ko slej uveljavila tudi v prometu z inozemstvom in predvsem z Nemčijo, ki je največji odjemalec bolgarskega tobaka. Od nemške strani so bili zaradi tega takoj storjeni koraki, da se v nem-ško-bolgarski blagovni izmenjavi prepreči sprememba cen, ki bi bila Nemčiji v škodo. Izračunali so, da bi se nemške dobave podražile za približno 400 milijonov levov, če bi Bolgarija izvažala svoj tobak po novih cenah. Ker Bolgarija ni hotela izvažati tobaka po starih cenah, so se sporazumeli tako, da se diferenca od stare na novo tobačno ceno prevrže na blago, ki ga Bolgarija po trgovinski pogodbi dobiva iz Nemčije. Bolgariji je o prihrankih energije v Nemčiji: Oboroževanje sili gospodarstvo z energijo, da se prilagodi njegovim dimenzijam. S tem je dana gospodarstvu z energijo njegova naloga, ki se more bistveno rešiti na štiri načine. Mora se stopnjevati proizvodnja, da se more zadostiti čim več potreb. Nadalje se mora razpoložljiva energija razdeliti tako, da imajo važnejše proizvodnje prednost pred manj važnimi. Energija pa se mora tudi gospodarsko uporabiti, da se dobi iz vsake kilovatne ure, iz vsakega kubičnega metra plina maksimum dosegljivega. Končno se morajo predpisati omejitve potrošnje povsod, kjer so narodno-gospodar-sko dopustne. Drž. minister Speer je za prihranitev energije postavil jasne cilje. Tako so n. pr. morali uradi, oborožene sile, strankini uradi, banke, pisarne, hoteli in prodajalne načeloma prihraniti 30 odstotkov energijske potrošnje. Pri večjih gospodinjstvih (z več ko 10 sobami) se je moralo prihraniti 20 odstotkov. Seveda so se dosegli pri industriji mnogo večji prihranki. To tudi zaradi tega, ker je celotna potrošnja pri industriji neprimerno večja. Vendar pa so tudi energijski prihranki pri neindustrijskih podjetjih zelo veliki. Minister Speer je dejal: Psihološki pomen prihrankov na toku in plinu v uradih, zlasti pa na razsvetljavi se kar ne morejo zadostno oceniti. Ne more se pričakovati uspeha od propagande za prihranitev energije pri ljudstvu, dokler ne dajo uradi sami dobrega zgleda. Ne smejo se le primerjati dosegljivi in doseženi prihranki s celotno potrošnjo energije, temveč se mora bolj upoštevati to, kako se more prihranjena energija uporabiti zlasti za vojne namene. 1 k\Vh = 1 kg premoga. Ni dvoma, da se more razen pri industriji prihraniti v gospodinjskih in drugih potrošnih panogah energijske množine, ki so enake enemu milijonu ton premoga. Kajti vsaka kilovatna ura je surovo računano enakovredna 1 kg premoga, vsak kubični meter plina pa 2 kg premoga. Ce prihrani vsako gospodinjstvo mesečno le eno kWh, vsako industrijsko podjetje pa vsaj 100 kilovatnih ur, potem že ta prihranek zadostuje za proizvodnjo 15.000 ton aluminija ali 150.000 ton umetnih gnojil. Ce prihrani vsako gospodinjstvo en kubični meter plina, vsako industrijsko podjetje pa na mesec 100 m3 plina, se s tem prihrani na leto 250 milijonov ms plina. S tem energijskim prihrankom se more oskrbeti 100 bombnikov za 600 letalskih ur z visoko vrednim gorivom. Posebni pooblaščenec za prihranitev energije izdaja obvezne predpise podjetjem glede prihranitve energije. Seveda se tudi pazi na to, da se ti predpisi tudi izvajajo. Ce je tu še dana možnost cev«. V drugem mestu, kjer je 200.000 odjemalcev električnega toka, se je moglo mesečno našteti le 12 do 15 »grešnikov«, ki niso nič omejili porabo električnega toka. A tudi ti zadnji grešniki morajo izginiti. Kakor je dejal drž. maršal za štiriletko, morata tok in plin služiti predvsem oborožitvi, ker ta jih potrebuje velikanske količine. Zato morajo vsi brez izjeme, zlasti pa uradi z njima varčevati. Od takrat je minilo eno leto. Po tem letu moremo reči, da se je dosegla trdna podlaga za varčevanje energije, da se bo mogla ta v čim večji meri porabiti za vojne namene. Pridelek in bombaža v fz statistike newyorške borze za bombaž navaja »Siid-ost Echo«, da se je v USA potrošnja bombaža med sedanjo vojno skoraj podvojila in da je letos dosegla že 13 milijonov bal. Vzrok vedno večje potrošnje je tudi pomanjkanje naravne svile, volne in drugih surovin tekstilne industrije. Izvoz bombaža se je močno skrčil. Od pridelka 1. 1939./40. so izvozili še 6.2, lani pa samo še 1.2 milijona bal, ker so zaprta tržišča celinske Evrope in ker je zaradi pomanjkanja tonaže tudi angleški uvoz močno omejen. V zadnjem desetletju pred sedanjo vojno je prišla na Severno Ameriko polovica svetovnega bombažnega pridelka in od tega velikega deleža je Severna Amerika izvažala skoraj polovico. Od nekdanjega velikega izvoza so samo še skromni ostanki in potrebne so tudi znatne omejitve ci Anglije, Francije in Italije največja odjemalca velikega presežka bombažnega pridelka, se močno krči obseg bombažnih nasadov L. 1937./38. so obsegali bombažni :asadi 831.000 ha, 1.1939/40. okrog 685.000 ha, 1. 1940./41. so bili razširjeni na 700.000 ha, naslednje leto pa skrčeni v Zgornjem Egiptu za 22, v Spodnjem pa za 15% zaradi velikih izvoznih ovir in po polne zapore nekdanjih starih tržišč. Po uradni cenitvi je znašal zadnji pridelek 3.75 milijona kan-tarjev (1 kantar = 44.9 kg), v egiptskih skladiščih pa je bilo lani 1. septembra še 7.87 milijona kantarjev od pridelkov prejšnjih let, ki jih ni bilo mogoče izvoziti. V vzhodno-azijskem prostoru je bila prej Indija največji pridelovalec in tudi največji potrošnik bcmbaža. Največ indijskega bombaža je šlo na japonska in kitaj- vilne potrošnje bombaža. Iz objav-1 ska tržišča, po izbruhu vojne na ljene statistike se da tudi sklepati, da je pridelek bombaža v zadnjih dveh letih precej nazadoval. Zaradi pomanjkanja delovnih moči bo površina bombažnih nasadov skrčena od 27.4 na 22.5 milijona akrov. Južnoameriški pridelovalci bombaža imajo skoraj vsi dobavne pogodbe s severno-ameriškimi finančnimi in podjetniškimi skupinami, izvoz bombaža pa zaradi pomanj-kanja ladjevja ne more biti tako živahen, kakor bi bilo zaželeno od obeh strani. Zaradi .izvoznih ovir se je precej dvignila domača tekstilna industrija v Braziliji. V zadnjem času je bilo ustanovljenih več novih obratov. V Argentini so že lani povečali bombažne nasade ter uredili tudi nekaj novih tekstilnih obratov. V enem novem obratu porabijo letno 10 tisoč ton bombaža za izdelovanje vreč, da bi bila Argentina za daljšo dobo neodvisna od dobav jute iz Indije. V Egiptu, kjer sta bila poleg bilo prepuščeno, da sama določi, kako naj se podražijo razne vrste iz Nemčije uvoženega blaga, da bo spet tudi v pogledu cen popolno ravnovesje pri nemško-bolgarski izmenjavi. Daljnjem Vzhodu pa so Japonci odpadli kot odjemalci, a tudi izvoz v Burmo, Tajsko in na Kitajsko je bil bolj in bolj oviran. Posledica tega so bile omejitve pridelovanja bombaža v Indiji. V primerjavi z letom 1941. je bil lani pridelek manjši za 20%. letos pa za nadaljnjih 17%. Japonci ustvarjajo zdaj novo bombažno središče za Vzhodno Azijo. Japonski strokovnjaki cenijo letno potrošnjo tega ozemlja na 15 milijonov pikulov ali 1 milijon ton ter so prepričani, da bo že v nekaj letih pridelek dovolj povečan za kritje vseh potreb. Samo na Filipinih bo na primer s petletnim pridelovalnim načrtom dosežen povprečni letni pridelek od 3 milijonov pikulov. Znatno bodo razširjeni bombažni nasadi tudi na Javi in na Tajskem. Po japonskem računu bo Tajsko samo s svojim pridelkom krilo eno petino potrošnje vsega vzhodno - azijskega ozemlja, ki bo postalo popolnoma neodvisno od uvoza bombaža iz Amerike. Sladkorna Bolgarije Bolgarska sladkorna industrija je še mlada. Prva bolgarska tovarna je bila ustanovljena 1. 1898. v Sofiji, 1. 1912. pa so ustanovili še štiri taka podjetja. S posebnim zakonom je bil za vsako tako podjetje določen rajon za pridobivanje surovin in za kritje domače potrošnje. V teh petih tovarnah se je po prvi svetovni vojni nakopičilo toliko blaga, da so morali obratovanja omejiti in prva tovarna v Sofiji je bila 1. 1925. celo likvidirana. Ko se je domača potrošnja dvignila, so I. 1929. ustanovili novo sladkorno tovarno v Dolnji Mitropoliji. Bolgarija ima še danes samo pet sladkornih to- varn, ker je še pred nekaj leti kapaciteta teh obratov znatno presegala domačo potrošnjo sladkorja. L. 1938./39. je znašala letna potrošnja vsakega prebivalca samo 4.7 kg, dočim je prišlo takrat na vsakega prebivalca v Nemčiji 31.3 kilograme, na Danskem pa celo 58.2 kg sladkorja. Vzroki te male potrošnje so bili revščina širokih prebivalskih slojev, visoka užitni-na in druge davščine ter močan konsum sladkega sadja in sadnih sokov. Do 1. 1939. so obratovale samo tri bolgarske sladkorne tovarne, ki so bile v zadružni posesti, obrat ostalih dveh pa je počival. Potem pa se je bolgarsko sladkorno gospodarstvo temeljito spremenilo. L. 1938./39. je bil prideiek sladkorne pese izredno slab in 19.760 ton sladkorja, ki jih je dal, ni zadostovalo za skromno domačo potrošnjo. Uvoziti so morali nad 10.000 ton sladkorja. Naslednje leto se je dvignila proizvodnja sicer na 24.716 ton, kar pa še vedno ni zadoščalo domači potrošnji, ki so jo cenili na okrog 30.000 ton. Uvozili so nad 8000 ton rafiniranega sladkorja in spomladi 1. 1940. je vlada uvedla propagando za povečano pridelovanje sladkorne pese. Nasadi sladkorne pese so se razširili na 16.432 ha, pridelek 189.9 metrskih stotov od hektarja pa je dal 47.699 ton sladkorja, kar je omogočilo obratovanje četrte tovarne. Že v prvem letu sedanje vojne se je zaradi povečanega izvoza sadja precej dvignila domača potrošnja sladkorja, 1. 1942. pa je prišlo že 8 kg na vsakega prebivalca. Povečana domača potrošnja je bila vzrok, da so morali 1. 1941. pri precej dobri letini sladkorne pese uvoziti še nad 26.000 ton rafiniranega sladkorja. »Siid-ost Echo« je objavil naslednji pregled bolgarskega sladkornega uvoza v tonah. Lelo Protektorat Nem6i|ja Egipt 1939. 4.995 4.955 — 1940. 5.991 — 2.964 1941. • 25.209 432,1 — Spomladi 1. 1941. so nasade sladkorne pese spet povečali. Obsegali so 21.150 ha, pridelek pa je zaradi slabe letine znašal samo 49.328 ha, kar spet ni zadoščalo potrošnji, in so zaradi tega tudi naslednje leto skušali povečati nasade, ki pa so dosegli le nekaj malega nad 22.000 ha. Pridelek pa zaradi slabega vremena ni bil dober in je dal samo 34.000 ton sladkorja. Proizvodnja sladkorja je bila pičla tudi zaradi tega, ker mnogi pridelovalci sladkorne pese niso izročili določenega pridelka tovarnam in so prevelike količine porabili za izdelovanje sirupa in za živinsko krmo. Da bi se povečalo pridelovanje ter zajezila samovoljna uporaba pridelka, je vlada letos zvišala cene sladkorne pese, a ker tudi to ni zaleglo, je izšla pred jesenjo po zakonu o civilni mobilizaciji stroga naredba, ki prepoveduje vsako porabo sladkorne pese za sirup in za krmo ter uvaja strogo nadziranje pridelovanja in oddaje sladkorne pese. Sladkorne tovarne so prišle s to naredbo pod vojaško nadzorstvo, zbiranje in prevzemanje pridelka sladkorne pese pa je bilo poverjeno občinskim in državnim organom. Vreme sicer tudi letos ni bilo ugodno, strokovnjaki pa sodijo, da se bo dalo pod vestnim nadzorstvom pridobiti iz letošnjega pridelka okrog 45.000 ton sladkorja. Strun 2 5Wt*'7K* MMsuubs um »TRGOVSKI LIST«, 16. novembra 1943. eattO&k!M*flN ntevog Štev. 92. Bolgarski izvoz grozdja v Nemčijo Od svežega sadja se je dosedaj izvažalo iz Bolgarske v Nemčijo samo namizno grozdje. Na progi Beograd-Budapešta so se uvedli posebni vlaki za namizno grozdje. Dosedaj je bilo poslanih 24 vlakov s povprečno 260 tonami grozdja. Da se carinski postopek pospeši, se je ustanovila za čas izvažanja grozdja v Dragomanu pomožna carinarnica. Izvozniki so prvotno upali, da bodo mogli poslati 40 vlakov grozdja, a se to število ne bo doseglo, ker bodo vinogradniki kmalu prenehali dobavljati grozje. Nadzorstvo nad trgovino s sladkorjem v Romuniji Romunsko gospodarsko ministrstvo je uvedlo nadzorstvo nad vso trgovino s sladkorjem. V Romuniji obratuje osem velikih sladkornih tovarn, ki morajo po novi naredbi oddajati vso svojo proizvodnjo za domačo potrošnjo novi Družbi za trgovino s sladkorjem, ki ima svoj sedež v Bukarešti. Trgovina s sladkorjem bo po vsej deželi z Besarabijo in Bukovino vred rajonirana i'i trgovci bodo dobivali sladkor samo od nove družbe. Z novo na-redbo so določeni tudi deleži, ki jih morajo posamezne sladkorne tovarne prispevati Družbi za trgovino s sladkorjem. S centralizacijo trgovine je omogočena tudi tožna kontrola sladkorne potrošnje, ki je v Romuniji doslej ni biio. Turški rudarski problemi Traktorji za male madžarske kmetije Madžarska vlada je organizirala ustanovitev zadrug, ki bodo nabavljale traktorje in druge kmetijske stroje, da obdelajo z njimi zemljišča malih posestnikov, ki si sami ne morejo nabaviti kmetijskih strojev in orodja. Dokler nove zadruge ne stopijo v akcijo, bo vlada sama posojala traktorje in druge stroje za obdelovanje zemljišč revnejših kmetov. Švicarski zlati stolp v USA Nekatere evropske države, ki so se svoje dni pritoževale zaradi narodnosti v klirinškem prometu z Nemčijo, doživljajo sedaj mnogo večje težave v blagovnem in plačilnem prometu s čezmorskimi državami. To se zlasti drastično vidi pri švicarskem izvozu ur v USA. Te ure imajo dober odjem, za ure prejeti dolarji pa se smejo uporabiti le za plačila v USA ali pa za nakup zlata. A tudi nakupljeno zlato mora ostati v USA. Ker izdajajo USA vedno manj novycer-tov. dobiva Švica za svoje dobave vedno manj blaga in švicarski »zlati stolp« v USA je vedno višji in tako ima Švica v USA vedno več mrtvega kapitala. V trgovinskem prometu z Nemčijo pa je dobivala Švica za svoje dobave vedno tudi blago, l