—'S y i Telefaks: 311-956 Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Glavni urednik Marjan Horvat i časopis slovenskih delavcev Ss, .1 Ljubljana, 15. julija 1993, št. 31, letnik 52, cena 120 SIT Ne glejte, l t . ^ ' m mm.: ■ : f i W / I m i t S gjE E ■ B| 1 1 s I: - ^ delamo! ¥ ' : '"v P^i- V iKrl' •4; 1 e.: . # M W? . i^.^1 i i 3*.. ‘i, ; | , * S»; Wf"' .i3alr >*.V r"fr j •f »5, :* ’ Sfc*l‘ II 1 ! plim «a«B •A® - - ■, ■ MFBSpl: tudi m I »f5| . ■■ : TU - e E $ h, ffl ! # if il i '"Vrv, S up t rtHal~ :' ® tSl|Kp rT^ W?WS®* Ji # .. F <•'' 'S • .x^- v Iflil - MMf ■ f 1 ffl j 88 | jSSLi. 9 : * EiSlil Bojim se, da so Štore žrtvovali »V območnem svetu svobodnih sindikatov ocenjujemo, da javnost bolj pozna probleme jeseniških in ravenskih kot štorskih železarjev. Javno so objavljeni tudi predlogi za pomoč jeseniški in ravenski občini. Po naših podatkih so problemi v Štorah enako težki. To, kar se dogaja ob stavki, kaže na namero, da se Livarna v Štorah likvidira m da se ta dejavnost ohrani na drugih lokacijah. Bojim se, da gre za vpliv politike in uresničevanje sprejetega programa sanacije železarn. Zdi se mi, da so se nekje že odločili, da je treba Štore žrtvovati.« Vse to je za DE povedal Ladislav Kaluža, sekretar svobodnih sindikatov celjskega območja in pozval pristojne, naj javno pojasnijo načrte o usodi štorske železarne. Več o stavki livarjev pišemo na 6. strani. * Kolektivna pogodba za gospodarstvo Sindikatom je jasno, bo zdaj tudi lastnikom in menedžerjem? ODPRTO PISMO Spoštovani, dne 9. julija 1993 je bila podpisana Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki v tarifni prilogi za obdobje do konca leta 1993 ohranja zatečeno raven izhodiščnih in dejanskih plač z možnostjo povečanja le po dogovorjeni eskalacijski lestvici. Podpisniki s strani delojemalcev in delodajalcev so sedanje ekonomske razmere ocenili kot tako zaostrene, da so zavestno pristali na odločitev o realnem omejevanju plač in jo tudi dejansko uveljavili s podpisom Splošne kolektivne pogodbe za go-sodarstvo. Pri tem so podpisniki upoštevali sedanji nivo plač, ko je bila masa čistih izplačanih plač v gospodarstvu v prvih šestih mesecih leta realno za 22,2 odstotka večja kot v enakem obdobju lani. Zaradi tega je zdaj odločilnega pomena podpisano Splošno kolektivno pogodbo spoštovati v celotnem gospodarstvu. Zagotovitev tega je dolžnost vseh lastnikov in managerjev. V nasprotnem bi se zelo hitro pokazala potreba po intervenciji države, kar bi diskreditiralo tako samo kolektivno pogodbo kot njene podpisnike in izničilo dolgotrajna prizadevanja za pogodbeno ureditev plač v gospodarstvu. Obenem je to eden izmed najpomembnejših korakov k obvladovanju stroškov dela, s tem pa tudi prispevek k tako zelo nujni večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Podpis pogodbe pa bo dosegel svoj polni namen samo in šele takrat, ko bosta tudi država in negospodarstvo uveljavila enako omejevalno politiko na področju plač in siceršnje porabe, saj bi omejevanje plač in celotne javne porabe ob subtilnem uveljavljanju drugih ukrepov ekonomske politike lahko že v relativno kratkem roku, še v tem letu, pripeljalo do pro-klamiranega cilja - boljše konkurenčnosti, s tem lažjega tržnega prodora in posledično - gospodarske rasti. To pa je gotovo naš skupen Clli' Dagmar Šuster, predsednik GZS f -\ 0 DRUGA Pili 15. julija 1993 Kdo Piše: Jože Smole je vrhovni poveljnjk Ob napadih obrambnega ministra Janeza Janše na predsednika republike Milana Kučana in ob javni polemiki med obrambnim ministrstvom in uradom predsednika republike se z vso resnostjo postavlja vprašanje, kdo je pri nas vrhovni poveljnik obrambnih sil. v Formalnopravno je stvar popolnoma jasna. V Ustavi (102. člen) piše: »Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.« Pojasnilo Sonji Lokar Toda spričo sedanjega dogajanja se logično zastavlja vprašanje, ali se ta ustavna odločba tudi spoštuje in izvaja. Po moji presoji se ne. Še več, preprosto se ignorira in v mnogih zadevah grobo krši. Že bežna analiza ravnanja obrambnega ministra Janeza Janše odkriva, da se obnaša tako, kot da bi bil on vrhovni poveljnik obrambnih sil. In pri tem početju svojevoljno ravna po svojih političnih kriterijih, ki jih vnaša v vodstvene strukture Teritorialne obrambe. Najnovejši primer je njegovo opravičevanje skrajno neodgovornega postopka brigadirja Antona Krkoviča. Obrambni minister bi bil dolžan takoj zahtevati razrešitev profesionalnega častnika, ki si je drznil napadati predsednika republike (po ustavi vrhovnega poveljnika) in se spustil v javno politično delovanje. Vsa prejšnja Janševa zagotovila o depolitizaciji obrambnih sil so v primeru brigadirja Krkoviča v popolnem nasprotju s tem. Skrb zbujajoče je tudi dejstvo, da se je vlada pod predsedstvom Janeza Drnovška dozdaj obnašala, kot da se ni zgodilo nič takšnega, kar bi na področju obrambe rušilo pravno ureditev. Če si zaradi koalicijske naveze ni drznila obsoditi šokantnega demonstrativnega postopka dveh ministrov, Janše in Peterleta, potem ne bi smela zamižati vsaj pred neodgovornim in nedopustnim ravnanjem brigadirja Antona Krkoviča, ki ga kot aktivnega častnika zavezujejo ne samo profesionalna etika, ampak predvsem jasna zakonska določila. Če vlada ne bo odločno reagirala, pomeni, da popušča pred pritiski uveljavljanja svojevrstne politizacije oficirskega kadra. In to, bi bil seveda tudi začetek konca ustavnopravne ureditve na celotnem področju obrambe. Vladaje najbrž dolžna zagotoviti spoštovanje integritete in avtoritete predsednika republike kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil. Tej odgovornosti se nikakor ne more izmikati, saj je prav vlada pomemben dejavnik na področju obrambe. Ni mi tudi jasno dozdajšnje zelo blago reagiranje Milana Kučana. Saj je očitno, da pri vsej zadevi ne gre zanj osebno, ampak za inštitucijo predsednika republike kot vrhovnega poveljnika naših obrambnih sil. Integriteto in avtoriteto te pomembne inštitucije je treba braniti s konkretnimi dejanji. Javne polemike so očitno premalo. Pri postopku brigadirja Antona Krkoviča ne gre za še eno med številnimi aferami, ampak za zelo resno dejanje, ki na področju narodne obrambe vodi v spodkopavanje njenih ustavnopravnih temeljev. Sonja Lokar v svojem odgovoru na moj polemični odziv na njen intervju, kar nekajkrat pravi, da ne razume mojih stališč, ki sva jih razpredala ob učiteljski stavki (DE, 8. 7. 1993). Zgleda, da je prišlo do nekaterih nesporazumov, zato želim še enkrat povzeti svoje trditve čimbolj preprosto, pa čeprav bom zaradi tega opustil argumentacijo in dedukcijo, ki pa je že bila objavljena (DE, 24. 6. 1993). Upam, da bodo tako preseženi nesporazumi in da bo postalo očitno, za kaj se zavzemam in česa me Sonja Lokar neupravičeno sumniči. V svojem članku sem dovolj natančno povzel, kaj so učitelji zahtevali, zakaj so bile njihove zahteve upravičene in zakaj jih nihče ni mogel zavreči. Povsem jasno se tudi zavedam, kaj smo dosegli in česa nismo, predvsem pa, kaj vse še ostaja nerešeno, da bi bili delavci v šolstvu izenačeni z delavci v drugih dejavnostih. V svojem članku sem torej izhajal iz trezne in kritične ocene sindikalne akcije brez tistih namenov, ki mi jih pripisuje Sonja Lokar. Kdor pozna moje delo, mi tudi ne more pripisati lastnosti sindikalističnega »jastreba«. V svoji praksi sindikalnega aktivista ter javnem nastopanju sem ne le podpiral, pač pa tudi uresničeval prakso pogajanja in nasprotoval ultimatom. Res pa sem obsodil tiste namige Sonje Lokar, iz katerih bralec sklepa, da učitelji le niso v tako hudi stiski kot drugi delavci ter da učiteljski sindikati »prenapenjajo lok« s svojimi zahtevami. Nikakor torej ne gre za podcenjevanje (ali celo za zanikanje) rezultatov stavke, pa tudi ne za poveličevanje. Jedro problema je drugje, tam, kjer so vzroki za družbene konflikte, ki smo jim priča v zadnjem času. Vsekakor je treba vedeti, kam vodi politika Drnovškove vlade, ki je skrajno nepopustljiva in dosledna v prelaganju bremen gospodarske krize na ramena delavcev. Podatki, ki sem jih navedel v prejšnjem članku, so dovolj zgovorni. Dodam naj le, da je bilo s pomočjo Gospodarske zbornice ter s takšnim ali drugačnim konsenzom ali z molkom nekaterih strank doseženo, da je cena dela v Sloveniji na takšnem nivoju kot v Turčiji, ne na ravni Portugalske, Grčije, Španije, pač pa na nivoju Turčije. Ko je bilo to doseženo, so pričeli krčiti pravice do socialne zaščite in dovolj jasna so znamenja, da se pripravljajo še radikalnejši posegi v »družbene dejavnosti«, ki bodo povzročili, da bodo tudi dobrine socialne države (kvalitetno šolanje, dobro zdravstvo, boljše pokojnine, strokovno otroško varstvo, dostopnost kulturnih dobrin ipd.) dosegljivo le bogatašem, torej tisti eliti, ki sedaj rešuje gospodarsko krizo na ramenih delavcev, medtem ko si sama iznajdljivo prisvaja še preostalo družbeno lastnino. V to elito spadajo tisti profeti, ki sedaj, ko so uničili dovolj podjetij in pometali na cesto dovolj delavcev, da se vsak boji za svojo zaposlitev, zahtevajo »svež« in poceni kapital, medtem ko svojega tiščijo v tujini. Ti procesi že sedaj dosegajo takšne razsežnosti, da bodo privedli do neizprosnega boja za preživetje. Če borba za zaščito delavcev ne bo potekala v parlamentu, bo izbruhnila na ulici ali pa bo na naslednjih volitvah omogočeno skrajni desnici, da prevzame oblast. Današnji volilni rezultati v Italiji, včerajšnji v Franciji, pa tudi volitve 92 v Sloveniji in ne nazadnje zgodovina dogajanja pred drugo svetovno vojno to potrjuje. Od Združene liste, predvsem pa od Stranke demokratične prenove, ki jo še vedno dojemam kot stranko, ki je zapisana zaščiti interesov delavcev, pričakujem, da se kot lev bori za vsakršno krčenje delavskih pravic, pa naj gre za pravice iz dela, za socialno varnost ali za ceno dela. Število poslanskih mest ter eventualne koalicije bi ji omogočale marsikakšno učinkovito akcijo. Žal je delo njenih najuglednejših poslancev bolj vidno pri oblikovanju poslovnika Državnega zbora, pri oblikovanju Ustave in drugih splošnih politično sistemskih aktov kot pa pri spreminjanju zakonov o pokojninskem zavarovanju, zdravstvenem varstvu, delavskem nedosledna ali pa je pristala na kompromis pri spodbijanju nekaterih vladnih zakonov, ker je pač članica vladne koalicije, ki bo omogočila prodor desnice. In zato me dejansko razkači, ko berem, da se nekdo hvali z neaktivnostjo Stranke demokratične prenove: »Bistvo te taktike je navidez preprosto: ne narediti NIČ, kar bi v bistvu upravičen mezdni konflikt spremenilo v neploden ideološki spopad in narediti VSE, da bi ustvarili sistemske pogoje...« (Poudarki so avtoričini!) Morda bi se moj impulziven odziv na intervju s Sonjo Lokar lahko razumelo tudi tako, da vidim v SDP »najbolj priljubljeno tarčo svojih kritičnih navdihov in ji delim zaušnice, ko si jih zares ne zasluži«. Upam pa, da sem s tem pojasnilom dovolj razumljivo pokazal, da v SDP vidim predvsem »zaveznico« v boju za ohranitev vsaj tistih borih še preostalih delavskih pravic. Upam pa, da se bo v to dogajanje bolj intenzivno vključevala, sicer jo bo na tem mestu izpodrinila desnica, česar si vsekakor ne želi, saj je bil poduk iz zgodovine dovolj krut. Zoltan JAN, član državnega sveta ostane? Trdim, da ni Pr0; blero v predimenzioniranosti kovini in elektroindustrije, temveč v ne! sposobnosti slovenske politikc sposoonosti siovensice bančništva, da bi ustvarila P tične in finančne pogoje za nas na tujih trgih. To je predvsem P blem Litostroja. Dokler je I slovensko gradbeništvo in str J j I gradnja živela (in to dobro) ■ kompenzacijskih poslov z Irak je šlo. Svojo in družbeno nep ^ duktivnost je poplačalo z ma dražjo nafto (ob šoferskem betl nju), pa je šlo. S tem nikakor n? podcenjujem velikih dosezj6] tuai Ditostrojevin delavcev ^ ženirjev, to so dejstva. Nobc ^ odrekanja pri plačah ne bodo 9 C/VUdjU I L t ‘-'V' — j Vy. spodarstvu pomagala pri prodo ) na tuja tržišča ob tako visok1 ei ku - obremenitvah dohodka; tore) P,^ Ve požrešni državi. Če država s svoj pr neumnostjo in nezrelostjo posta pQ Ija še politične plotove, potem protekcionistični ekonomski poj ^ tiki zahodnih držav res ni prlC kovati nič dobrega. m h Pa še o spotikanju ob Titov0 na jutranjem pozdravu. Prav njcf1, in politiki neuvrščenosti --Litostroj zahvaliti za nekajdesc ^ po letno ekspanzijo. Trinajst let P njegovi fizični smrti je kreten \?a zem, kriviti ga za nesposobnost f neumnost njegovih nasledniko ■ ^ Turbine bo svet še in še potreb ^ ^ val, temeljno vprašanje Pa D ^ kako financirati proizvodnjo, K . je tudi v zahodnem svetu dos _ J n im° Kovinarska demokracija Ne vem sicer, kako je potekala stavka v Litostroju, vendar se glede na vse napisano v članku Jožefa Erčulja ne čudim, da mu delavci niso pustili do besede. Z večino njegovih ugotovitev o stanju v družbi se je mogoče strinjati. In ali ni to dovolj upravičen razlog za stavko? Pošteno moram povedati, da je SKEI stavkal za vse delavce, da je to politična stavka, vendar popolnoma upravičena. Čudim se, da g. Erčulj kot nekakšen sindikalist govori o predimenzioniranosti slovenske strojegradnje. Da, toda to še bolj velja za lesno in tekstilno industrijo ter rudarstvo. Kaj pa potem še sploh krat domena države. To pa bi m0 50 ralo biti eno od strateških t°r,, na ekonomske strategije slovens 5q države. Je že tako, da se bo ve ys jetno moral Petrol kot monopol^ počasi spet odreči koščku nez ^ služene pogače v Litostrojevo k rist, sicer se vam ne piše dobro. Drugače pa mislim, da sindik ^ is listi ne bi smeli hoditi drug v zelje, temveč krepko pljuniti, » Ne v konkurenco, ampak v roke tet _ ^ spoprijeti z vedno hujšimi socia ^ ^ nimi problemi. Njihovo delo P , pr( bodo delavci najlažje ocenili sko ^ svoj žep in svojo socialno varn,0,^ j ugomer jm Av Pr< ski Pr; v soupravljanju, delavskih sodiščih. Še hujše pa je, daje stranka ostala Pa ] Svobodni Sindikati W Sloveniji so ob Samiprotisebi Vrnjena odlikovanja, pa kaj "... .. .................. Sem preprost upokojeni dela- vec, pa ne morem razumeti, kaj je NOVA KNJIGA ZALOŽBE ČZP ENOTNOST ----------------....... ponižujoče vrnila prejeta odliko- vanja. Baje so protestirali zaradi RUDI ČAČINOVIČ- sedanjega stanja v Sloveniji. Pro- testirali so proti edinemu in največjemu krivcu g. Kučanu, ki ka- MED DVEMA CERKVAMA Sits politiko, sam odloča, kdo dobi in Zapisi dvakrat razočaranega vernika koliko pokojnine, sam odloča, kdo bo dobil odlikovanja in kdo ne, Devetinsedemdesetletni avtor, znan slovenski publicist in diplomat odobrava državljanstva, razpo-v knjigi pripoveduje o svojem razočaranju najprej nad katoliško in reja in prodaja stanovanja, pro-potem še komunistično »cerkvijo« ter iskanju tretje, svoje poti. dajo naše tovarne tujcem, meče Zajema čas med vojnama, vključno s Hitlerjevim napadom na Jugo- delavce na cesto itd. Če je tako, je slavijo. razumljivo največji diktator v vsej I"udi naša mlada država danes išče novih, tretjih poti — med kapitaliz- zgodovini človeštva, v kar pa jaz, mom in sistemom, od katerega se poslavljamo. Čačinovičev! Zapisi preprost človek, ne verjamem. našo dediščino bogatijo z njegovimi pričevanji in spoznanji - drago- Čemu imamo potemtakem par-cenim prispevkom za našo sedanjost in prihodnost. lament in vlado in celo vrsto ko- Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana Dalmatinova 4 misij’ ministrstev in ministrov? telefon 321-255, 110-033. Cena je 1920 tolarjev. v vseh teh organih oblasti so bili in so še ravno podpisniki glavni. ---------------------------------------------------------\p Protestirajo tako rekoč sami proti M AnrtAii «■./■» « ' b sebi in proti rezultatom svojega delovanja. Imeli so vse možnosti Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o). storiti več, bolje in drugače, ker je Mm knjige MED DVEMA CERKVAMA. Naročen, pošli«, na na,lov: . .......................................................... protestirajo kmetje in delavci, da .... . o armadi brezposelnih in upoko- ‘ ..................... jencih sploh ne govorimo. Da m Ime in priimek podpisnika.......................... tako, kakor bi moralo biti, so ti gospodje zlahka ugotovili, in nenaročeno bomo plačali v zakonitem roku mesto da bi se potrkali po prsih, 2. kot md. naročnik naročam po povzetju mea cuZpa> mea culpQi men ma_ Naročeno, dne Žig Podpis naročnika * S° ŠU " napad’ ke! je ^ to najboljša obramba, in s prstom pokazali na g. Kučana. Za kako naivne pa nas sploh imajo? Ni jim šlo za dobro naroda, saj tega naroda in njegove stiske pri svojih bajnih prejemkih sploh ne morejo razumeti; gre jim samo za oblast in prestiž, in ker so jim volivci jasno pokazali, kaj si o njih mislijo, so otročje užaljeni tako smešno reagirali. Verjetno so mislili, kako se bo »raja« razburila in kaj vse se bo sedaj zgodilo, če oni, naši »odrešitelji«, ne bodo imeli teh odlikovanj. Prava figa! Jih pač ne bodo imeli, kaj se to nas tiče! Če bi teh šest za eno leto poslali v tovarno za stroj, tekoči trak in normo in bi (če bi) konec meseca dobili kakšnih 30.000 SIT plače, bi se kaj hitro streznili in bi jih minile vse oslarije. Imeli bi toliko skrbi za svoje preživetje, da bi jim bilo kaj malo mar (tako kot ni nam), ali »nekaj mandeljcev tam gori« ima neka odlikovanja ali ne. Urban Mlakar, Cirkulane Bojimo se, da bomo ostali brez tovarne Dne 30. 6.1993 smo se zbrali, da bi s svojo prisotnostjo izrazili nezadovoljstvo in ogorčenost zaradi položaja, v kakršnem je kovinska in elektroindustrija v slovenskem prostoru. Zavedamo se, da smo po številu članov najmočnejši panožni sindikat. Iz tega pa izhaja, da najtežje breme sloni na delavcih v naši panogi, ki pa so v tej mladi, a namesto tega bi upravičeno lahko rekli dragi slovenski državi, tudi najbolj socialno in materialno ogroženi. Obenem govorimo tudi o pravni državi. Mar je pravna država to, da se z zakoni nižajo že tako nizke plače in omejujejo pravice iz zakona o zaposlovanju in zavarovanju delavcev za čas brezposelnosti? Poznamo razmere v gospodarstvu, in če jih primerjamo z negospodarstvom, se lahko samo zgrozimo. Veliko nas je med nami, ki že leta nismo prejeli regresa za letni dopust, prispevke in ostale dajatve pa smo morali plačevati, da so si lahko nekateri izplačevali krasne regrese. Zanima me, kako bi reagirali delavci v negospodarstvu, če bi namesto plač prejeli bone. Zato je stavka kmetov kot tudi učiteljev navsezadnje najbolj prizadela delavca, ki že tako ali tako komaj životari. Obenem lahko spremljamo tudi početje naših ministrov, poslancev in parlamenta ter medsebojno obračunavanje med strankami in samo nemočno opazujemo. Skrajni čas je, da se zresnimo in da tudi na tak način opozorimo na nemogoče razmere, v katerih se nahajamo, in da z vsemi oblikami pritiska že enkrat postavimo in ustvarimo pogoje za delavca dostojno in socialno varno življenje. Prepričan sem, da je med strukturo, ki je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, ali pa še tam ne več, večina naših članov ali bolje rečeno naših sodelavcev in prijateljev. In zakaj je tako? Ker je vlada dopustila, da se kljub moratoriju na stečaje s programiranimi stečaji in divjimi privatizacijami delavca dobesedno postavlja na cesto. Prihajam iz enega nekdaj najboljše stoječih kolektivov v mariborski regiji, to je iz Tovarne stikalnih naprav. Od nekdaj več kot 700-član-skega kolektiva nas je ostalo le še 253, ki se že več kot leto dni iz dneva v dan tolčemo za preživetje nas samih in naših družin, še pred tremi leti pa smo se borili za več kot 400 ljudi, od katerih pa jih je zaradi stečaja, malomarnosti in zakulisnih iger nekaterih veliko moralo na Zavod in jih je že veliko, ki še tam niso več. Vse kaže, da se jim bomo v kratkem pridružili še ostali. Kljub temu, da smo v Sloveniji še edini proizvajalec stikalne tehnike, električnih naprav in postrojenj, in kljub temu, da smo še likvidni, za nas nobeden ni pokazal interesa za pomoč pri reševanju tako proizvodnega programa žd G)} 'š kot tudi delovnih mest, pa smo se še pred stečajem ELhu kot tudi še potem obračali tako mariborsko vlado, Gospodars zbornico, Ministrstvo za delo m n, , * nazadnje tudi na samega predse0' Or nika vlade. Na žalost pa se bo se V 0 takrat, ko bo že prepozno (včer j Po je bila že druga licitacija), u9°t0 ^ ‘Otr vilo, da je ta proizvodni Pr09rcl, terr za slovenski prostor potreben, 1 7 .. . . . • 7 . 7 • L__ lavci pa bomo ostali brez Prost 0 94 rov in vsega drugega, kar srn z odrekanjem dolga leta grad) 1 Za prostore, ki smo jih na rac u< nižjih plač gradili, in za stroje: bc smo jih večino v celoti, nekaj P . pos 1 sedaj delno sami plačali, moramo j, plačevati najemnino, in to kt) . ,_______________________ . ■ St0, temu, da smo delavci drugi, na^ večji upnik v stečaju ELKOM-a1* j ^ da smo izpraznili že več kot p°f < aa smo izprazniti ze vec kui r.i vico prostorov in več kot P°l°vl. v , zemljišča. Mar je cilj vlade in s[. ,a« venske politike to, da sana(j‘L bank, preko njenih izpostav, k tioy je v našem primeru FINEb > Zač, d. o. o., zruši še tista podjetja, ki jjjj • še likvidna in solventna in zaj ^ tavljajo vsaj tista minimalna sre ^ ObČ Tez tri ( stva, ki omogočajo preživetje. Ne samo pri nas, ampak v ved (če ne že v vseh) mariborskih P° djetjih se preštevamo. i , • Namesto da bi zagotavljali prč ^ živetje in človeka dostojen stat JV1 dard, da bi pridobili delo za ati delavce, tudi za tiste na čakanF ohr; in na Zavodu, direktorji, mene , staj žerji in upravni odbori delavce z^ naprej odpuščajo. činc Vedno znova in znova PoS^„ tleč šamo: »Slovenija v Evropo«. Ta« pre; kot pa se sedaj obnašamo, pa p0 j kaže, da bomo čakali na to, “j C Evropa pride k nam (pa ne bo Vn\ ,. šla Evropa, še Albanija ne), in H ,111 to kaže tudi vladna politika. kdo na koncu »J: § Ve p a največje breme - delavec. odločno podpiramo stavko1m ln zahteve, ne samo zaradi tega, « tik smo sami v težkem položaju, an pra< pak tudi zaradi tega, ker se \a.*L Pa 5 v enakem položaju danes ali )ut znajdete tudi vi, naši kolegi ,, sz Kd, podjetja TSN Man? ES h cese 15. julija 1993 TRIBUNA so se občine skorajda vedno počutile premalo močne do centralne državne oblasti. Tako so ljudje občine združevali, da bi bili močnejši partner centru. Tudi v povojnem času so se občine v glavnem združevale, da bi bile močnejše do republiških oblasti in republiškega središča. Ko pa je nekaj časa delovala velika občina, se je izkazalo, da je morda res močnejša do državne oblasti (kar pa sploh ni nujno), vendar je zaradi svoje velikosti in raznolikosti problemov začela zamirati samouprava. In na koncu se je velika občina tako oddaljila od ljudi, da so jo spremenili v nove, manjše. Verjetno je podobne probleme občutila in še občuti tudi Ljubljana. Današnja slovenska občina ima v povprečju 31 tisoč prebivalcev in zavzema 321 kvadratnih kilometrov površine. Po številu prebivalcev je približno petkrat večja od nemške občine, po površini pa desetkrat večja. Pripravljavci zakona o lokalni samoupravi v Sloveniji menijo, da bodo tudi nove slovenske občine manjše in da bodo imele povprečno osem tisoč prebivalcev. Zato jih bo toliko več. Še pomembneje pa je, o čem bodo občine odločale oziroma kakšne naloge bodo imele. Tomaž Kšela Kakšna naj bo torej slovenja občina, ki je po naši ustavi temeljna oblika lokalne samouprave, da bo lokalna samou-r Prava zaživela in ne bo samo jrtva črka na papirju? Pri ‘fr tem gre za več vprašanj: kako jC Velika naj bo občina, koliko Prebivalcev naj ima, kakšne jb P°goje za delovanje mora 'i- jieti, še posebej pa je pomem-v odgovor na vprašanje, kakšne pristojnosti in naloge 0 naj ima. ri ^ Za lokalno skupnost je zelo 'j P0niembno, kako veliko obli' ii\ v 0’ ti teočje obsega in koliko prebiralcev ima, saj morajo imeti Pid j e v lokalni skupnosti več kupnih interesov in potreb. , Francija ima denimo več l! Kot 37 tisoč občin, od katerih ;l- ' V a 'd fj ] oj Ph ima okoli 23 tisoč manj kot 500 prebivalcev; obstajajo pa jdi občine, ki imajo manj kot j prebivalcev in več kot 650 hsoč prebivalcev. Občina Pa-riz šteje tri milijone prebivalci jv. Kar 99 odstotkov francoskih občin ima manj kot dva 0' tisoč prebivalcev. , Tudi v nekdanji Zahodni ji Nemčiji imajo veliko občin " Več kot osem tisoč podeželju sKih in okoli sto mestnih. Pov-Prečna nemška občina ima t '200 prebivalcev. :l . Podobno velike občine < teiajo tudi drugod po Evropi. Avstrijska občina ima v povprečju 1900 prebivalcev, dan-ska 3700, španska občina ima Prav tako 3700 prebivalcev, v povprečni belgijski občini Pa živi 3600 prebivalcev. In tudi naši dedki in babice so obči poznali takšne evropske - Združevanje in | ^združevanje občin j " Štajerska folklora 6 , “Območje današnjega Mari-' jra, Ruš in Pesnice je bilo v občine razdeljeno leta 1850 . P° avstro-ogrskem zakonu iz i |eta 1849. Takrat je bilo na - em območju, ki je imelo tudi - teatno manj prebivalcev, kar 1 ’ občin,« pravi diplomirani ; Politolog Peter Hedžet iz Ma-■ "teora, ki je organiziranost , Poln v tem delu Slovenije še j Posebej proučeval. ) ‘‘število občin se je nato po- • popoma zmanjševalo. Proti 1 Koncu stoletja jih je bilo 84, j ,ete 1933 pa 27. Po drugi sve-’ °vni vojni je tod zopet delo-\ olo kar 76 narodnoosvobo-, telnih odborov in sedem rajo-, J°v. Leta 1952 je v Mariboru j 20celo delovati 19 občin, ki so • |te leta 1955 združili v sedem. "eta 1960 se je sedem mariborskih občin združilo v tri 1 Počine (Center, Tabor in iezno), leta 1967 pa so se še te ,r’ občine združile v eno, mri-b°rsko občino. Leta 1982 je : ; Mariboru zopet začelo delo-j šest občin. Dve od teh sta , °hranili samostojnost, preo-stele štiri pa so se leta 1990 teiružile v eno mariborsko ob-?Oo,« našteva podatke Peter Ktedžet. Podobno usodo so Poživljale občine tudi drugod P° Sloveniji. Fri mariborskih občinah vi-teifto, da so pri nenehnem razkuževanju in združevanju Pojavlja nekaj magičnih šte-- najbolj izstopajo 70, 7, *u 1. Kako je mogoče, da so bUkrat lažje lokalno samoupravljali v 70 občinah, drugič Pa zopet v eni? *N° bo koga: občina kzavo ali obratno? c Feter Hedžet, ki je te pro-ese proučeval, pojasnjuje, da Kako srednješolski učitelj izkoristi svoj delovni čas NAŠ UČITELJ JE TRPEŽEN Konradu Obrščku se na njegov članek Profesorji učitelji imajo lepe plače (DE, 17. 6. 1993, št. 27, str. 2) ne bi splačalo odgovarjati, saj so njegove neresnične trditve ter zasmehovanje učiteljev ponižujoče predvsem za njega samega. Kot še nekateri članki pa tudi on omenja delovni čas učiteljev ter seveda pokaže namerno podcenjevanje vsega tistega dela, ki ga učitelj opravi izven razreda, zato da lahko uči. Vprašanje, kako in v kolikšni meri učitelji izkoristijo delovni čas, je prisotno v naši javnosti, in le zaradi tega bi rad ponudil odgovor na ta pomislek. Obstaja sicer več metod za ugotavljanje časovnih delovnih obremenitev učitelja, pa tudi med posameznimi učitelji so določene razlike, ki nastajajo zaradi različnega značaja poučevanih predmetov, zaradi različne narave šole različnih smeri ter drugih specifičnosti, ki jih je težko zreducirati na skupni imenovalec. Zaradi tega bo pričujoči opis delovnega časa učitelja predstavil le tista skupna dela, ki jih opravlja večina učiteljev. Upoštevane pa niso tudi prav vse posebnosti dela učiteljev na osnovnih šolah, ker sem sam pač srednješolski profesor. Pri izračunih imamo torej pred očmi predvsem srednješolskega učitelja teoretičnih predmetov. Ne glede na te uvodne zamejitve pa bo po preprostem seštevku samo časa, ki je nesporno potreben za posamezna delovna opravila učiteljev, povsem jasno, da učitelj opravi več delovnih ur kot delavec v tovarni. Z drugimi besedami: učitelj mora kljub temu, da je v razredu na dan le po štiri učne ure (ki trajajo po 45 minut) in kljub temu, da trajajo počitnice dva meseca, opraviti še prenekatero delo brezplačno. Marsikdo tega ne verjame. Poznam nekaj šol, katerih ravnatelji tudi niso tega verjeli in so zahtevali, da vse delo učitelji opravijo v šoli od sedmih do treh. Imeli so enoizmenski pouk, zato so to lahko zahtevali (dobršen del šol ima pouk tudi popoldan in tega sploh ni mogoče pomisliti). V nekaj mesecih so si učitelji nabrali toliko nadur, da jih šole nikoli niso mogle izplačati. Pri 42-urnem delovniku mora opraviti delavec na leto 2.184 delovnih ur, v katere so vključene tudi ure, ki jih država plača za državne praznike (9 dni ali 81 delovnih ur), ter polurni obvezni odmor (133 ur letno) ter letni dopust (30 dni ali 240 ur). Če te ure, ki jih imajo plačane vsi delavci, odštejemo od letnega fonda ur, znaša neto delovni čas 1.730 delovnih ur, ki jih učitelj izkoristi za delo v razredu ter za druga opravila. Del tega drugega dela mora opraviti doma. Delo na domu poznajo tudi drugi poklici in ga opredeljujejo pravni predpisi s področja delovne zakonodaje. Upoštevati je tudi potrebno, da je delovni čas učitelja neenakomerno razporejen med koledarskim letom. Intenzivno poteka med šolskim letom, se zelo zgosti ob koncu in na pričetku šolskega leta, bistveno zložneje poteka delo okrog državnih praznikov ali med časom, ko ni pouka, kar je povezano z ritmom šolskega dela. Takšno razporeditev delovnega časa poznajo tudi v drugih strokah, ki so vezane na sezonska dela. Med šolskim letom, ki traja v srednji šoli 38 tednov, učna obveznost učitelja pa 20 učnih ur tedensko, opravi učitelj 570 delovnih ur (38 tednov po 20 učnih ur pomnoženo s 45 minut, kar delimo s 60 minut, da dobimo delovne ure). Osnovnošolski učitelj pa ima učno obveznost 22 ur tedensko, šolsko leto pa traja še dlje, zato opravi bistveno večje število delovnih ur, vendar ni toliko obremenjen z izpiti. Tu niso upoštevane tiste ure, ki jih učitelj izgubi zaradi neprimernega umika, ko ima »luknje« in ne gre v razred, pač pa ima prosto uro. Ker na šolah izven razredov ni pogojev za zbrano in ustvarjalno intelektualno delo, ta čas učitelj pač zapravi, čeprav v gospodarstvu prištevajo v delovni čas tudi izgubljen čas zaradi zastojev v proizvodnji. Za vsako učno uro se učitelju priznava 30-minutna neposredna priprava, ki je navadno pisna in obsega snovno pripravo ter metodično didaktično obdelavo snovi. Tega dela ni težko kontrolirati, če pa ni opravljeno, se učitelju zelo hitro maščuje. Tako porabi učitelj letno 380 delovnih ur. Če v učiteljevo delo vključimo le 30 minut na dan za dolgoročno pripravo, kar ne more zadostovati za spremljanje razvoja stroke, pač pa le za prelistanje strokovnih revij in časopisov, potem porabi učitelj letno še dodatnih 182 delovnih ur. Če hoče učiti, mora učitelj svoje delo načrtovati in vsako leto izdelati vsaj predpisani podrobni učni načrt, ki je pisni in vsebuje razporeditev snovi ter druge podatke za vsako učno uro v šolskem letu in za vsak različen razred posebej. To delo zahteva od verzira-nega učitelja, ki že natančno pozna obvezni okvirni učni načrt in kataloge znanja, najmanj 42 delovnih ur letno. Učitelj se mora vsako leto udeležiti tudi treh redovalnih konferenc, na katerih se obravnavajo učni uspehi ter druga problematika dijakov, ki jih uči. Poleg tega imajo še vsaj dve pedagoški konferenci letno, na kateri obravnavajo splošno učno vzgojno problematiko šole. Na vsaki konferenci, o kateri se vodijo zapiski, se porabi najmanj 5 ur ali 30 delovnih ur letno. Poleg tega se mora vsaj štirikrat letno udeležiti tudi sestankov strokovnega aktiva učiteljev, ki učijo isti predmet, da uskladi svoje delo in reši različne tekoče probleme ter tako porabi najmanj 12 ur, o čemur se navadno tudi vodi zapisnik. Prav tako se mora vsako leto udeležiti tudi nekaj obveznih seminarjev, na katerih se seznani z novimi učbeniki, učili, predpisi itd. Za to potrebuje vsaj 24 ur letno. Tudi če ni član kakšnega upravnega organa šole, ki vedno zaseda izven pouka, ostane učitelju tako 490 neizkoriščenih delovnih ur. Če učitelju priznamo samo 15 minut za popravo ene šolske »kontrolne« ali druge pisne naloge učenca in upoštevamo, da predmetni učitelj poučuje v povprečju 180 dijakov, ki pišejo pri njegovem predmetu vsaj štirikrat takšne preizkuse znanja, potem porabi učitelj za to delo najmanj 180 delovnih ur (180 dijakov po 4 naloge po 15 minut, deljeno s 60 minut), ki so seveda preverljive, saj so naloge in izdelki pisni ter se hranijo. Med tako imenovanimi počitnicami, pa tudi med šolskim letom vsak učitelj sodeluje kot član komisije ali izpraševalec pri pisnih in ustnih popravnih izpitih, pri diferencialih, razrednih, zaključnih in drugih vrstah izpitov. Med letnimi počitnicami so najprej pisni in ustni popravni izpiti za zaključne razrede, nato so ustni in pisni zaključni izpiti, nato so ustni in pisni popravni izpiti za vse ostale »nezaključne« razrede, ki se jim pridružijo še vse vrste posebnih izpitov, ki jih je izumil zakon o usmerjenem izobraževanju. Zgodba se ponovi avgusta in vsaj še med zimskimi počitnicami, navadno pa v manjšem obsegu tudi med letom, v skladu z delovnim programom šole. Tako preživi učitelj brez korektur pisnih nalog najmanj 24 delovnih dni ali 192 intenzivnih in odgovornih delovnih ur, ko nemalokrat odloča o nadaljnjem življenju učenca. Na ekskurzijah, kulturnih, športnih, naravoslovnih in podobnih dnevih, za katere mora pred tem tudi pripraviti vse potrebno metodično gradivo, porabi poleg že upoštevanih štirih ur pouka (ki mu v tem primeru odpadejo) najmanj še dodatne štiri ure na vsakem takšnem dnevu, ki terja skrajno odgovornost, saj so se je že nekajkrat pripetile tudi strašne nesreče. Različni programi sicer zahtevajo precej različen obseg teh dejavnosti, v povprečju pa lahko učitelju priznamo, da pri tem delu porabi najmanj 42 delovnih ur. Za razredništvo se učitelju priznava ena do dve učni uri zmanjšanja tedenske učne obveze (ki smo jih že všteli v izrabo letnega fonda ur), vendar ta čas porabi samo na pogovornih urah s starši, ki so vsak teden najmanj enkrat, večinoma pa imajo tudi tako imenovane skupne pogovorne ure, ko so določenega popoldneva vsi učitelji na razpolago staršem. Poleg tega mora voditi še vso zakonsko predpisano dokumentacijo (matične liste, dnevnike, razne evidence) ter tiste papirje, ki jih izumi zdaj ta zdaj drugi predpostavljeni, izdelati mora spričevala, imeti razredne ure z učenci, voditi različne statistike, izdelati poročila, imeti z zakonom določene sestanke razrednega učiteljskega zbora, pisati zapisnike o tem delu itd. Tako poleg ur priznanih z zmanjšano učno obveznostjo porabi letno še najmanj 80 delovnih ur letno. Če učitelju priznamo v povprečju samo 20 minut na dan za delo pri vzdrževanju reda v kabinetih in specializiranih učilnicah, učilih, laboratorijih, za didaktični material in učila (torej manj kot potrebuje delavec ob pričetku in koncu delovnega dne za ureditev delovnega mesta v proizvodnji ali pisarni), potrebuje za to delo 63 delovnih ur letno (20 minut po 5 delovnih dni na teden pomnoženo z 38 tedni deljeno s 60 minut). Ne glede na vse tisto delo, ki ga nismo časovno ovrednotili in na katero smo sproti opozorili, opravi srednješolski učitelj najmanj 67 delovnih ur (dober poldrugi teden z 42-umim delovnikom) letno brezplačno. In kaj še mora učitelj postoriti brezplačno in izven delovnega časa? Udeležuje se različnih organiziranih oblik stalnega izobraževanja, ki v glavnem potekajo ob sobotah ali v času počitnic, popravlja z učnim načrtom predpisane šolske naloge, domače naloge in druge izdelke, izdeluje pomožni didaktični material (grafoskopske folije, delovne lističe, razne vaje, zbira demostracijsko gradivo, pripravlja material, ki je potreben za izvedbo določenih metodičnih enot, zbira avdio in vizualni material, izdeluje skice, grafikone, posterje itd.), pripravlja in predhodno preizkusi različne eksperimentalne vaje, sodeluje pri določenih upravnih delih (npr. pri inventuri, pobiranju denarnih prispevkov učencev ipd.), skrbi za fonde pomožnih učbenikov, ki jih šole posojajo učencem (deli knjige, jih pobira, evidentira izposojo, ocenjuje poškodovanost...), nadzira učence med odmori, obedi, ob prihodu ter odhodu s šole; opravi dodatni in dopolnilni pouk; je mentor sposobnejšim učencem, jim pomaga pri pripravi referatov, esejev in podobnega; se individualno ukvarja z učenci, ki imajo težave, pripravlja različne šolske prireditve (proslave, razstave, dneve odprtih vrat šole...). In še bi lahko naštevali, pa ne bi zajeli vsega. Zakaj? Ker vsega dela nihče ne evidentira in ker dober učitelj ne gleda na uro, ko gre za njegov poklic. Tudi učitelji se namreč tolažijo s počitnicami pa s predčasnim prihodom domov, potem pa se konča tako, da delajo ob nedeljah in praznikih, pa ponoči brez dodatka za nočno delo in da so počitnice krajše kot normalen letni dopust. Prav tako se noben učitelj ne upira, ko mu obesijo novo, dodatno nalogo, in če vidi njeno smiselnost, ne vpraša, kaj od zastarelega mu bodo odvzeli ali koliko delovnih ur mu bodo za dodatno obremenitev priznali. In tako postane učiteljev nevidni delovni čas vlakec, ki mu dodaja vagončke delovnih obvez zdaj ta, zdaj drug, nemalokrat pa tudi učitelj samemu sebi. Zoltan Jan Te dni nam je parlament blagohotno podaril resolucijo o družinski politiki. Pri tem so zagnali takšen slavospevni vik in krik, kot da bi šele v tem, 1993. letu gospodovem, odkrili družino. Pravo odkritje za del parlamenta je bila tudi ugotovitev, da je družina temeljna celica družbe. To smo seveda kot papige ponavljali vsa desetletja po osvoboditvi in se je menda nekaterim tako priskutilo, da taka celična družina nazadnje ni prišla v resolucijo, čeprav so jo predlagali krščanski dempkrati. Krščanskodemokratski poslanec gospod Štefan Kociper je sploh doživel v parlamentu pravi fiasko. Pa ne zaradi te nesrečne družine kot celice in tako naprej, ampak zaradi kakovostne zakonske zveze, ki jo je na vsak način hotel videti kSK" r - zapisano v orrienjeni .resolu^ ne), da so za skakanje čez plot k J Blagoslov in podobne športne dejavnosti. Pomenilo je, da so proti favoriziranju kakovostne zakonske zveze, še posebej, ker nihče ni povedal, kaj kakovostna zakonska zveza sploh je, razen gospoda Jelinčiča, ki je dejal, da je za kakovostno zakonsko zvezo nujen predvsem določen kakovosten organ in še nekatere druge reči. Kaj je gospod Jelinčič natančno mislil, lahko sicer samo ugibamo, povedati pa je treba, da taki njegovi definiciji ni nihče nasprotoval, kar tudi veliko pove. Seveda je bilo popolnoma jasno, da sta se okrog kakovostne zakonske zveze v parlamentu udarila dva svetovna nazora. Krščanski demokrati so pač v resolucijo hoteli vnesti krščansko moralo, na kateri da temelji vsa evropska morala, in če bi ostalo pri njihovem, bi na Slovenskem kajpak imeli nove »špetirje«, ko bi bilo za marsikatero priložnost potrebno dokazovati tudi trdnost svoje zakonske zveze. Po Jelinčičevi definiciji bi sicer to utegnilo biti celo zelo zabavno, v politiki pa ne. Resolucija je pač tak dokument, da rabi za osnovo za sestavljanje zakonov; in ko bi šlo za družino, bi seveda vedno imela prednost tista s kakovostno zakonsko zvezo, matere samohranilke (pa tudi očetje), tisti, ki imajo družine brez zakonske zveze itd., pa bi seveda postali drugorazredna temeljna celica družbe, ki bi jo vsak kaplan ali referent lahko mimogrede popljuval. K sreči ne bo tako in bo zakonska zveza še naprej stvar posameznika. Če pa bodo še vedno zasebna stvar, razen izjem, kot pravi ustava, tudi telefonski pogovori, je pa drugo vprašanje. Parlament nas je tokrat namreč osrečil s še eno svojo odločitvijo, ki naravnost smrdi po brezzakonju. Da je legaliziral tisto nesrečno prisluškovalno afero, seveda ni bilo nepričakovano, saj jo je bilo res dobro že enkrat dati z dnevnega reda in nehati s sramotenjem pred vsem svetom. (Kdo pa dandanašnji še javno priznava in se hvali, da je prisluškoval tujim diplomatom?) Prekletstvo Katastrofalno pa je, da je parlament obenem legaliziral celotno delovanje Varnostnoinformativne službe. Da je ta prisluškovala tudi nezakonito, je namreč splošno znano. Vika Potočnik si je (in ne samo ona) zaman prizadevala, da česa takšnega parlament ne bi »požegnal«; opozarjala je na veliko nevarnost prihodnjega kršenja osnovnih človekovih pravic, toda ni nič pomagalo. Celo tako resen gospod, kot je Ivan Oman, se je znebil trditve, da mu je prav vseeno, če mu prisluškujejo. Sploh pa so bili med poslanci tudi takšni, ki so gromko zatrjevali, da je v korist države vse dovoljeno. In to so bili prav tisti, ki sicer najglasneje grmijo proti udbi in njenim metodam, saj je prav njej bilo vse dovoljeno v korist njene države. Kot je znano, morajo dovoljenja za prisluškovanje dati sodišča. Le kateri sodnik si bo sedaj upal zavrniti zahtevek tajne policije, da bi nekomu prisluškovala, saj je prav tako splošno znano, da so tajne policije zato, da delujejo v korist države. Z drugimi besedami, parlament je uzakonil neomejeno in nekaznovano prisluškovanje. Ker se naprave za prisluškovanje dajo kupiti v vsaki boljši trgovini na Zahodu, lahko pričakujemo razvoj novega hobija, to je prisluškovanja vse povprek, saj je obramba države in delovanje v njeno korist vendar patriotska naloga številka ena. Telefon po taki odločitvi parlamenta seveda ne more nikakor več biti zasebna stvar, in seveda ne samo telefon. Tajna policija se bo vse večne čase lahko sklicevala na omenjeno odločitev parlamenta in še ploskati ji bomo morali, če bo delovala nezakonito, saj bomo v nasprotnem primeru sovražniki države. Žal je tako tankočutnih gospa, kot je poslanka Vika Potočnik, v tej državi še vedno premalo. Boža Gloda ^©ikaina samouprava pred vrati (3) Bo grandioznim občinam odzvonilo? SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ONEMOGOČA ADMINISTRIRANJE Splošna KP za gospodarstvo je podpisana. S pogodbo se strinjajo prav vsi, ki so se o njej pogajali. To so vse sindikalne zveze in posamezni sindikati dejavnosti z gospodarskega področja ter gospodarska in obrtna zbornica, ki predstavljata delodajalce. Ob slavnostnem podpisu splošne KP so povedali: Dagmar Šuster: »Samo velika vztrajnost in odgovornost pogajalcev je pripeljala do sklenitve pogodbe. Podpis te pogodbe je eden od največjih dosežkov v ekonomsko-soci-alni zgodovini nove države, ki nima tradicije socialnega partnerstva. Delodajalci nismo za omejevanje plač, am- pak za stimuliranje dobrega dela. Neizvajanje kolektivne pogodbe bi deskreditiralo podpisnike, zato bom pisal direktorjem in lastnikom, naj spoštujejo to, kar smo podpisali. V GZ bomo kršitelje tudi javno obsojali. Podpis KP je obvezna za vlado, da naredi konkretne korake za zmanjšanje javne porabe in da omogoči sklenitev socialnega pakta. Omejevanje plač pa mora rezultirati v ohranjanju delovnih mest in tudi v novem zaposlovanju.« Dušan Semolič: »S podpisom splošne KP ohranjamo sistem kolektivnega dogovarjanja in preprečujemo pravno praznino ter zmanjševanje pravic delavcev. Vladi onemogočamo poseganje v plače na področju gospodarstva. Cena delovne sile, kot jo določamo s pogodbo, naj sili direktorje k iskanju novih programov in novih trgov. Sindikati smo s podpisom pogodbe naredili prvi korak k socialnemu premirju. Zdaj je na vrsti vlada. Splošna KP pomeni minimalne standarde za vse zaposlene. Na njeni podlagi moramo utrditi sistem panožnih KP. Če omejitve plač, za kar smo se zavestno odločili, ne bodo dale rezultatov, se za drugo leto ne bomo mogli dogovoriti o novi tarifni prilogi.« Po devetih mesecih rojevanja sta tudi Dušan Semolič in Dagmar Šuster podpisala novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Prvo pogodbo sta leta 1980 podpisala le takratna predsednika GZS Tomaž Košir in ZSSS Miha Ravnik. Sedanje plače dokazujejo, da je leta 1990 nekdo držal figo v žepu. Upamo, da tokrat ni enako. uredi z zakO' France Tomšič: »Podpis pogodbe dokazuje 'napredek v medsindikalnih odnosih. Sindikati smo se pogovarjali strpno in našli skupni jezik..« kljub vsemu nom.« Dušan Rebolj: »Podpis te pogodbe lahko primerjaj I s sprejetjem zakona. Zato o* bilo idealno, če bi pogodbo podpisala tudi vlada. Treba pa § bo urediti vse tisto, kar vphva yje na plače v gospodarstvu, p°' si trebujemo tudi nove panožti* kolektivne pogodbe.« ^ Miha Grah: »Država bo tn°' 0 z, rala urediti pogoje poslovil- q nja. Menedžerje moramo s0l p k menjanju programov, narnt' ^ ^ sto da odpuščajo delavce.« $Q Jožica Puhar: »Podp& tries| splošne KP je zmaga prepriča' nja, da se mora cena delovne z V( sile urejati s kolektivnimi p°' s]ari gajanji. To prepričanje začf' railj nja prevladovati tudi v vladi. Seg Čaka nas vrsta aktivnosti sten sprejem socialnega pakta- tija Smo zelo blizu skupnega tri' Boris Mazalin: »Razdelitev splošne KP na dva dela je pomembna tudi zaradi možnih namer vlade, da to oodročie partitnega organa. Če bo ta pjSg plače direktorjev veljal pred' volj log iz dogovora, ki ste ga pod' ga)a pisali danes, je to boljše koi ki s posebni zakon.« ^ ^ steč N ii TARIFNA PRILOGA K SPLOŠNI KOLEKTIVNI POGODBI ZA GOSPODARSTVO 1. Izhodiščne plače iz 35. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo so po posameznih tarifnih razredih naslednje: Za julij 1993: Tarifni razredi Izhodiščne bruto plače v SIT za polni delovni čas I. enostavna dela 35.548 II. manj zahtevna dela 39.120 III. srednje zahtevna dela 43.685 IV. zahtevna dela 48.699 V. bolj zahtevna dela 55.096 VI. zelo zahtevna dela 65.759 VII. visoko zahtevna dela 74.656 VIII. najbolj zahtevna dela IX. izjemno pomembna, najbolj 88.883 zahtevna dela 106.629 Osnovne plače zaposlenih se lahko določijo tudi nižje od zneskov izhodiščnih plač iz prejšnjega odstavka, vendar največ za 20 %. Podrobnejša merila tega znižanja se določijo v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Odločitev na podlagi teh meril sprejme v podjetju poslovodni organ, na podlagi predhodnega mnenja organov upravljanja in sindikata. Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950 SIT. Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: (061) 321-255, 110-033, 313-042, faks 311-956. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) .......... izvod(ov) SPLOŠNE KOLEKTIVNE POGODBE ZA GOSPODARSTVO s komentarjem. Naročeno pošljite na naslov: ......................................... Ulica, poštna št., kraj: ............................................. Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne:........................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju. Žig Podpis naročnika Dokler v kolektivnih pogodbah dejavnosti ne bodo določena merila iz prejšnjega odstavka in če bi izplačilo plač, določenih v skladu s 1. odstavkom te točke, ogrozilo obstoj organizacije oziroma delodajalca, določi organ upravljanja oziroma delodajalec na podlagi tekočih in razvojih možnosti ter mnenja sindikata nižje osnovne plače, kot so določene v 1. odstavku te točke, vendar največ za 20%. Ne glede na določbe 3. točke te tarifne priloge ima delavec v skladu s 1., 2. in 3. odstavkom te točke pravico do osnovne plače za polni delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje v višini, ki ne sme biti nižja od 80% zneska izhodiščne plače za posamezen tarifni razred. 2. Izhodiščne plače se v naslednjih petih mesecih, ko vključno plače za december 1993, povečujejo v skladu z naslednjo eskalacijsko lestvico: - v primeru rasti cen življenjskih potrebščin do vključno 3% mesečno se izhodiščne plače ne povečajo, - v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 3 % do vključno 5 % se za vsak odstotek rasti cen življenjskih potrebščin nad 3 % izhodiščne plače povečajo za 0,7%, - v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 5 % do vključno 8 % se za vsak odstotek rasti cen življenjskih potrebščin nad 5 % izhodiščne plače povečajo za 0,8%, - v primeru rasti cen življenjskih potrebščin nad 8% se za vsak odstotek rasti cen življenjskih potrebščin nad 8% izhodiščne plače povečajo za 0,9 %. Za valorizacijo izhodiščnih plač v tekočem mesecu se uporabi indeks rasti cen življenjskih potrebščin za pretekli mesec. Eskalacijska lestvica velja od 1. julija 1993 dalje. 3. Pogodbene stranke se sporazumejo, da se bodo dejanske plače zaposlenih izplačevale skladno z eskalacijsko lestvico iz 2, točke te priloge. Z dejanskimi plačami zaposlenih iz prejšnjega odstavka so mišljene plače, obračunane za mesec junij 1993. Za organizacije oziroma delodajalce, ki izplačujejo osnovne plače v višini manj kot 80% izhodiščnih plač, ne veljata omejitvi glede izplačevanja plač v dejanski višini in glede usklajevanja plač po eskala-cijski lestvici iz 2. točke te priloge. Ti omejitvi tudi ne veljata za zaposlene, ki prejemajo nižje osnovne plače, kot je določeno v 4. odstavku 1. točke te priloge. 4. Višina regresa za letni dopust za leto 1993 znaša, v skladu s 1. točko 44. člena te pogodbe 60% zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Regres za delavce, katerih plača je nižja od povprečja gospodarstva, je lahko višji, vendar ne sme presegati 100% povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije. Če se regres za letni dopust izplača v več delih, se od nove osnove lahko računa le neizplačani del. Stranke Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo so še hkrati z njenim podpisom sprejele DOGOVOR 1. Podpisniki Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) so trdno prepričani, da so s sklenitvijo te pogodbe in tarifne priloge prispevali največ, kar je v danih pogojih gospodarjenja in življenja mogoče, za ustvarjanje razmer za ponovni gospodarski vzpon Republike Slovenije. Zato utemeljeno zahtevajo od Vlade Republike Slovenije, da tudi ona nemudoma sprejme ukrepe, s katerimi bo obrzdala previsoke stroške javne porabe (še posebej klasične stroške države) in jo spravila v razumne uresničljive in ekonomsko sprejemljive okvire. Hkrati pa sprejela ukrepe, s katerimi bodo ustvarjeni še drugi pogoji za gospodarsko rast. 2. Podpisniki so sporazumni, da se takoj začno priprave za sklenitev tarifne priloge h kolektivni pogodbi za leto 1994, s ciljem, da se določijo zneski izhodiščnih plač v taki višini, da bo odpravljena možnost zniževanja osnovnih plač. 3. Podpisniki soglašajo, da se čimprej začno oziroma nadaljujejo pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb dejavnosti. 4. Podpisniki predlagajo Vladi Republike Slovenije skupen dogovor o poenotenju zneskov oz. višin nekaterih osebnih prejemkov in povračil materialnih stroškov; gre zlasti za odpravnine ob odhodu v pokoj, regres za prehrano in za povračila stroškov na službenem potovanju (doma in v tujini). Podpisniki menijo, da ni resnih razlogov za sedanje razlike, ki so uveljavljene v kolektivnih pogodbah za gospodarstvo in negospodarstvo ter predpisih. 5. Gospodarska zbornica Slovenije bo skupaj z društvom Manager najkasneje v dveh mesecih pripravila in sprejela kriterije za plače poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili, ki morajo temeljiti na uspešnosti vodenja in poslovanja. 6. Podpisniki predlagajo Vladi Republike Slovenije, da še nadalje ohrani v veljavi kriterije in nadzor za plače voljenih in imenovanih funkcionarjev v Republiki Sloveniji, katerih plače se financirajo iz proračunskih sredstev, kot je bilo to določeno z Zakonom o obračunavanju in izplačevanju plač. 7. Podpisniki so sporazumni, da so plače vseh zaposlenih v podjetjih in organizacijah s pretežno družbeno lastnino javne. Javnost plač pomeni, da so vsi relevantni podatki v vsakem trenutku na vpogled ustreznim institucijam nadzora, pooblaščenim predstavnikom podpisnikov splošne in kolektivne pogodbe dejavnosti ter pooblaščenim predstavnikom sindikatov v podjetju oziroma organizaciji. ---------- v Sl 1. točko 45 'Jv; 3. in Pi-e( 5. Povračilo stroškov prehrane med delom v skladu s člena te pogodbe za mesec julij 1993 znaša 5.200 SIT. 6. Povračila stroškov v primeru službenega potovanja v skladu s ■ točko 45. člena te pogodbe znašajo: Za julij 1993 N a) Dnevnice v SlT; °° - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur od sotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (6 do 8 ur odsotnosti, če se potovanje začne 2 uri pred začetkom delovnega časa ali konča 2 uri po njem) b) Kilometrina (30 % cene super bencina) c) Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini Prc, 2.500 Uve 1.200 Iti 1 zija 900 S Ptil hod lav] bor 900 seč, jev dot 18: kaz oie: 7. Prejemki iz 5. in 6. točke te priloge se v času od meseca julija do konca leta 1993 valorizirajo v skladu z eskalacijsko lestvico iz 2' točke. Višina kilometrine se valorizira v skladu z rastjo cene super bencina. Pogodbeni stranki soglašata, da se ustanovi skupni organ, ki mesečno spremlja gibanja inflacije in plač ter skupno ugotavlja in objavlja zneske iz te tarifne priloge. Organizacije oziroma delodajalci, ki izplačujejo višje zneske pre-jemkov od tistih, ki so navedeni v 5. in 6. točki te priloge, le-teh ne Pri Pia \ ji. Ilirov v uu uouu, m JKJ ho v ccu.hi v u. lil V. L VVZVL V C \ usklajujejo z eskalacijsko lestvico iz 2. točke te priloge, dokler se V,,. zneski ne izenačijo z zneski iz 5. in 6. točke tarifne priloge. 8. Pogodbeni stranki se obvezujeta, da se v primeru, ko bi kumulativna stopnja inflacije (računano na 1. 6. 1993) dosegla 15%, dogovorita o sprejemu nove eskalacijske lestvice. Pogodbeni stranki se dogovorita, da lahko v primeru posebnih okoliščin pri uresničevanju tekoče gospodarske politike proučita veljavnost in nadaljnje izvajanje te tarifne priloge oziroma dogovorijo njene morebitne spremembe. 9. Pogodbeni stranki soglašata, da bodo podpisniki kolektivnih pogodb dejavnosti le-te spremenili in dopolnili oziroma sklenili nove najkasneje do 31. 10. 1993; upoštevaje Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, specifične pogoje gospodarjenja v posameznih dejavnostih ter makroekonomsko in razvojno politiko Republike Slovenije. Do sklenitve novih oziroma sprejema sprememb in dopolnitev sedanjih kolektivnih pogodb dejavnosti, se tudi za te kolektivne pogodbe uporabljajo določila tarifne priloge, razen 1. odstavka L točke te priloge. Določbe tarifne priloge veljajo od 1. 7. I99j Po] Bri SK da ver 27. že VO( dii, zap zar nja ( tek 8. Podpisniki zahtevajo od Vlade Republike Slovenije, da spre]01 oziroma predlaga državnemu zboru ukrepe za znižanje obremenitev 1 bruto plač in na bruto plače, s čimer bo tudi sama prevzela del odgovor nosti za uravnoteženje cene dela in plač z možnostmi gospodarstva, življenjskimi potrebami zaposlenih ter s ciljem večje konkurenčne sp° sobnosti našega gospodarstva. 9. Podpisniki ponovno zahtevajo od Vlade Republike Slovenije, naj čimprej predloži državnemu zboru v sprejem Zakon o kolektivnih pogodbah. 10. Podpisniki predlagajo Vladi Republike Slovenije, naj z ustreznimi ukrepi zagotovi zaposlenim tujcem, ki jim bo prenehalo delovn razmerje zaradi predpisov o zaposlovanju tujcev, v načelu enake pravice, kot jih imajo delavci, katerih delo trajno postane nepotrebno. 11. Podpisniki bodo dosledno spoštovali sklenjeno kolektivno pogodbo in tarifno prilogo ter s svojim delovanjem in pristojnostmi zagotavljali njeno dosledno izvajanje. 12. Podpisniki soglašajo, da bodo uveljavljali tako izvajanje določb Tarifne priloge o zmanjšanju osnovnih plač do 20%, da podjetja oziroma delodajalci, ki bi take odločitve sprejeli, v času trajanja te odločitve ne bi odpuščali delavcev. 13. Podpisniki soglašajo s takšno razlago 2. odstavka 8. točke Tarifi1® 1 priloge, ki s posebnimi okoliščinami razume tudi tako mesečno poveča- i nje inflacije, ki bo povzročila večje realno zaostajanje plač, kot so gj* podpisniki predvidevali ob podpisu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. 14. Podpisniki pozivajo Vlado Republike Slovenije, naj nemudoma pristopi k že dogovorjenim aktivnostim za pripravo in sprejem social nega pakta ter s tem zagotovi pogoje za nadaljevanje pogajanj m sklenitev socialnega pakta. Konfederacija sindikatov 90 Slov e-Sindikat delavcev poslovnih bank pf. nije, Slovenije, predsednik Boris Mazalin predsednica Irena Milanovič jZv Konfederacija sindikatov SlovenjeZveza svobodnih sindikatov Slona PERGAM nije, predsednik Dušan Rebolj predsednik Dušan Semolič Neodvisni sindikati Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, predsednik Rastko Plohl. predsednik Dagmar Šuster Uli Im 1. ,2. Neodvisnost-konfederacija novih Obrtna zbornica Slovenije, sindikatov Slovenije, predsednik Miha Grah predsednik France Tomšič POTRPLJENJA DELAVCEV JE KONEC te TlO bi __________________________________________ t>° r> pa s,n?tino tiskovno konferenco W nj.°bodnih sindikatov Slove-to- s^e ie Dušan Semolič začel ,jP.rotestom zaradi tega, ker je ^2avni zbor zavrnil predlog 0 spremembo zakona zdravstvenem zavarovanju. e za oprostitev dodatnega - Ostovoljnega zavorovanja ezposlene delavce, za kar Za bn svobodni sindikati pred zbrali 26.000 podpisov. 2 *Sen predlog, ki je nastal _v°ljo članstva, pa so po- jiš ne to-'f: tuli L-bci državnega zbora zavr-zaradi bojazni, da bi po-s § v zakon porušil enoten si-bi zdravstvenega zavarova-v^a- Svobodni sindikati so ,Sv°j predlog pred časom zavor ’ oprostitev prosto-jjnega zavarovanja poma-| la okrog 60 tisoč delavcem, , ostali brez dela zaradi , ecajeVj odpuščanja in tistim, iščejo prvo zaposlitev. v Semolič je poslancem dr-46 j.vbega zbora očital, da sin- ji. za t0' riža •d-d-■.oi K Feč, j. -'-sd zoora ocuai, aa sm-j^ate slišijo le pred volitvami PJ-ed takrat, ko demonstrirajo zgradbo parlamenta. Se- ^ ^ °lie pa kljub vsemu upa, da sprememba, kakršno so nd iJe^a8ati svobodni sindikati, ^javljena že letošnjo jesen, .. bo na dnevnem redu revi-la celotnega zakona. 00 „ . eaiolič je opozoril tudi na k j ?r odločbe za plačilo do-19 ]a°, ine. ki jo je prejela de-, vka Elektrokovine iz Mari-era. Gre za delavko, ki me-: c®° zasluži po 23 tisoč tolar-,v in naj bi državi iz naslova dnine doplačala še d®0 tolarjev. Ta primer do-azuje nujnost takojšnje spre-stnbe zakona o dohodnini, vzava bi morala e- Dl^erih Prizadete e piaci - - ne v , ,. ti v nadaljevanju fUnt6TenCe 50 sindikalni a- g nJtcionarji iz baze govorili o- s°cialnem in materialnem P°°žaju v takšnih oprostiti Ivanja dohodnine. . ___H;_____tiskovne Ference ' Br svojega članstva. SjA?k° Medik, predsednik da v?a Podravje je povedal, večina kovinarjev na njiho-„ bj območju zasluži manj kot Že t ® tolarjev. V Podravju je Vod '000 prijavljencev na za-r];’ za zaposlovanje in v sin-Katu se bojijo še novih 4.000 ‘aPoslenih, ki bodo ob delo ,radi stečajev in ugotavljala presežnih delavcev. , Oovonia je tudi Marija Pe-k~Verdel, delavka Elektro- kovine iz Maribora, ki je vodila dolgo in uspešno stavko delavcev tega podjetja. Dejala je, da so si le s stavko lahko izborili plačo za maj. In ko so že imeli denar za neto plače, se je v Elektrokovini začela tridnevna agonija, ker je bilo treba plačati tudi davke in prispevke državi. Našim ljudem je zato prekipelo in tega, kar se zdaj dogaja, ljudje več ne razumejo. Strpnosti in socialnega miru je konec. Takšne države, kot jo imamo, si mi delavci nismo zaslužili, je zaključila Marija Petek Verdel. Dopolnil jo je predsednik sindikata Elektrokovine Alojz Železnik. »Tovarno smo zgradili delavci sami,« je povedal. »Pred leti nas je bilo več kot 5.000, zdaj nas je še 2.280. Tako Sklad kot banka, ki je zdaj večinski lastnik, pa mislita, da nas je še vedno preveč, in bojimo se, da bodo tovarno prodali po hitrem postopku.« »Ker je več kot 70 odstotkov delavcev TVT že izgubilo delo, naš sindikat ne more več organizirati velike stavke,« je povedal Ivan Selinšek. »Sklad, ki gospodari tudi s TVT, bi se moral namesto razvojni imenovati likvidacijski. Tisti posamezniki, ki govorijo, da so pridobili delo za 700 delavcev TVT, pa bi morali govoriti, da so obdržali delo za 700 od bivših 250 zaposlenih.« Kot je povedal Ivan Selinšek, TVT odpušča tudi samohranilke z dvema otrokoma, delavce, stare 48 let z 31 leti delovne dobe, in tudi delavce s Hrvaške, ki so 28 let delali v Elektrokovini. Le te so pred časom razporedili na čakanje in ne med presežne delavce, zaradi česar septembra, ko jim poteče rok, ne bodo dobili ničesar. Če državni zbor lahko o velikih socialnih vprašanjih odloča brez soglasja sindikatov, je to zelo narobe in mislim, da bo kmalu počilo. Tisti, ki so stavkali 30. junija, so bili tiho. Če pa bi v tovarno prišli vsi tisti, ki jih je TVT že odpustil, pa bi verjetno tovarno raznesli,« je zaključil Ivan Selinšek. Sekretar SKEI Železarne Ravne Janko Dežman je povedal, da so ob opozorilni stavki sestavili tudi svoje stavkovne zahteve. Predlagali so mora- Marija Petek Verdel: »Ko smo dobili denar za plače, se je začela tridnevna agonija zaradi davkov in prispevkov.« torij za odpuščanje in stečaje, ki naj bi veljal do končne odločitve o sanaciji slovenskih železarn. Dežman meni, da tisti, ki bi radi odpisali žele- Janko Dežman: »Naš sindikat ne bo več kooperativen, ker bodo ljudje mislili, da jih mi mečemo na cesto.« žarne, le-teh ne poznajo, in zato ne vedo, da železarne niso samo metalurgija, ki jo je menda treba likvidirati. Polovica železarjev je zaposlena v kovinskopredelovalnih družbah. Ravenski železarji bodo vztrajali, da se položaj železarn čimprej razčisti. Zaradi slabih izkušenj pa so se odločili, da ne' bodo več pristajali na mehke variante in da tudi ne bodo več kooperativni. Razlog za spremembo sindikalne politike je tudi sklep, da vsi delavci, ki so bili razporejeni v B podjetja, uvrstijo na spisek trajno presežnih delavcev. Ker je SKEI pristal na B podjetja, zdaj lahko posamezniki mislijo, da sindikat meče ljudi na cesto. Dežman je na koncu svoje razprave pozval državo, naj kot lastnik železarn omogoči zaposlenim lastninjenje, ki bo podobno tistemu v drugih družbenih podjetjih. »Cena delovne sile v tekstilni in usnjarski industriji znaša le 5 do 10 odstotkov stroškov podjetij,« je povedal Alojz Omejc. Kar tretjina de- lavcev prejama manj kot 20 tisočakov. Še težji je položaj v posameznih podjetjih, med katerimi je tudi Dekorativna. Po Omej cevem mnenju Sklad podjetij ne rešuje, ker tudi tista podjetja, ki so odpustila polovico zaposlenih, še ne vedo, če bodo preživela. Podatke o Dekorativni je dopolnila predsednica sindikata tega podjetja Alenka Baggia. Dejala je, da 60 odstotkov delavk dobiva minimalno plačo in da nihče ne ve, kako ljudje s tem shajajo. Dekorativna je odpustila 30 odstotkov delavcev in klub temu nima nobenega rezultata in tudi možnosti preživetja so še vedno neznanka. Srečko Čater je govoril o posledicah politično naravnane zakonodaje na kmetijskem področju. Njegovo razmišljanje objavljamo v celoti na 7. strani DE. Cater je novinarje pozval, naj pomagajo delavcem v kmetijski in živilski industriji, podobno kot so že naredili v primeru Agro-emone. DIREKTOR KVIKA TRČIL OB ZID DELAVSKE SOLIDARNOSTI Komaj so si v Elektrokovini delavci s sedemdnevno stavko izbojevali majsko plačo, je Maribor že dobil novo žarišče delavskega nezadovoljstva. Tokrat so se na sindikalnem protestnem shodu pred svojo veleblagovnico zbrale delavke in delavci trgovskega podjetja Kvik. Ker se vodstvo podjetja z njimi ni bilo pripravljeno pogovarjati in prisluhniti njihovim zahtevam, so zasedli tudi upravno zgradbo podjetja in preprečili vstop vodstvu Kvika z Gerhardom Šmidom na čelu. Po besedah Stanislave Tkalec, začasne predsednice sindikata, bo upravna zgradba Kvika zasedena toliko časa, dokler upravni odbor podjetja ne bo obravnaval delavskih zahtev. Delavkam in delavcem Kvika, v katerem je okoli 450 zaposlenih, je prekipelo, ker je direktor podjetja konec minulega tedna suspendiral njiho- NOVO - NOVO Zapisi iz sarajevskega pekla, agonija glavnega mesta kot jo doživlja in opisuje Miroslav Jančič. Pravnik, novinar, kulturnik, romanopisec in dramatik. Na začetku bosanske drame še jugoslovanski veleposlanik v Gani, zdaj tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva opisuje pustolovsko vračanje v rodno Sarajevo. Vsa tragedija in trpljenje Sarajevčanov v iskrenih, živih literarno reportažnih zapisih. Dokumentarnost akterja in priče sarajevskega peklenskega plesa, pomanjkanja, lakote, granat, ostrostrelcev. Vsak dan soočen s smrtjo, a zvest svojemu mestu vnovi knjigi naše založbe GLASNIK PEKU Knjigo bogatijo dokumentarni posnetki Zvoneta Šeruge. Za 1.850 SIT jo lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana, ualmatinova4, telefon 061 321-255, 110-033. >6 Zbor delavcev Kvika. vega sindikalnega predsednika Kurta Verdnika in od disciplinske komisije zahteval, naj mu izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja z obrazložitvijo, da kot predsednik izvršnega odbora sindikata podjetja »zlorablja svojo funkcijo na ta način, da iz osebnih pobud brez tehtnih razlogov in dokazov, tudi za vsako ceno želi umakniti s položaja svojega direktorja podjetja in predsednika skupščine podjetja.« »Tako je delavec Verdnik večkrat javno pozival delavce podjetja, naj se uprejo spremembi delovnega časa, vodenju podjetja, spreminjanja poslovnih odločitev, zlasti pa ustvarjanja pritiskov na zaposlene,« piše Šmid v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Poleg tega naj bi po pisanju direktorja Verdnik na seji sindikata v podjetju »nakazal pavšalne in nedokazane obtožbe, da direktor in predsednik skupščine podjetja vodita podjetje v propad, zato pa predlaga razrešitev obeh organov.« Kot kronski dokaz za vse navedeno je direktor Kvika predložil stališča in sklepe izvršnega odbora sindikata podjetja, ki mu predseduje Kurt Verdnik. Zaradi takšnega ravnanja direktorja Šmida, ki so ga de- Suspenz razveljavljen, direktor odstopil Nekaj ur po tem, ko so delavci pod vodstvom stavkovnega odbora zasedli upravno zgradbo in na vrata napisali »Parazit Šmid, dovolj te imamo, moraš it!!!«, so najprej odstopili člani upravnega odbora podjetja, nato sc je ob posredovanju stavkovnega odbora sestala skupščina podjetja. Imenovala je novi upravni odbor, ki je razveljavil suspenz in zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper predsednika sindikata Kurta Verdnika. Novi upravni odbor je dal direktorju dve možnosti - ali sam odstopi ali pa ga suspendirajo in zoper njega uvedejo disciplinski postopek. Za isto mizo, za katero je direktor napisal suspenz in zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper predsednika sindikata v podjetju, je nekaj dni pozneje napisal odstopno izjavo s položaja direktorja Kvika. Novi upravni odbor je za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Štefana Jambrošiča in mu naložil, naj v mesecu dni pripravi vizijo poslovnega razvoja Kvika. Naročilnica r'ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo . k*. GLASNIK PEKLA. N„„a.„= n. ............................. ° "tatafcgS Ulica, Poštna št., kraj- lektivne pogodbe se je v po- priimek podpisnika: ........................................ JiSfeTSSGgoS v centru Maribora več kot 200 2 ^ar°čeno bomo plačali v zakonitem roku °* 'ncl- kupec bom poravnal po povzetju Naroči eno dne: Podpis naročnika delavcev ter izrazilo solidarnost in podporo svojemu sindikalnemu predsedniku. Shoda so se udeležili tudi predstavniki zveze svobodnih sindikatov za Podravje s predsednico Metko Roksandič ter predsednikom republiškega odbora trgovine Wernerjem Petkom na čelu. Zbrani so od upravnega odbora podjetja zahtevali, da se še tisto noč sestane in razveljavi suspenz in zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zoper Kurta Verdnika, in naj obravnava predlog sindikata za razrešitev direktorja Gerharda Šmida, ki mu je na sindikalnem referendumu v začetku julija večina zaposlenih izrazila nezaupnico (za nezaupnico direktorju je glasovalo 63,5 odstotka tistih, ki so prišli na referendum, oziroma 52,8 odstotka vseh zaposlenih). Ker se upravni odbor po mnenju delavcev iz neupravičenih razlogov ni sestal in obravnaval delavskih zahtev, so izvršni odbor sindikata preimenovali v stavkovni odbor, nato pa so zasedli upravno zgradbo in začeli pripravljati morebitno stavko, če bo pritisk potrebno stopnjevati. Konflikt med delavci in vodstvom Kvika se je začel pred časom razraščati zaradi tega, ker je vodstvo uvedlo deljen delovni čas in začelo ugotavljati tehnološke presežke delovne sile. Poslovodje in prodajalci pa so kmalu ugotovili, da jim zaradi deljenega delovnega časa upada promet. Vodstvo je bilo za vse pripombe zaposlenih in sindikata gluho, kar je med delavci sprožilo plaz nezadovoljstvo. Nekaj delavk je v znak protesta več dni gladovno stavkalo. Člani sindikata v K viku so že doslej terjali razrešitev direktorja, ki je po njihovem mnenju ravnal nepremišljeno in povzročil škodo delavcem in podjetju. Direktorjev poskus, da bi se maščeval predsedniku sindikata - tako namreč direktorjeve ukrepe razumejo številni delavci v Kviku - pa je porušil še zadnji most med vodstvom in delavci. Sindikat in delavci so se odločili braniti svojega predsednika ki je samo glasno govoril tisto, kar so oni občutili in želeli. Tomaž Kšela sindikalni |l" H|| l""l milj "«i 11**11 Mt| j* 15. julija 1993 Mo izboljšati obveščanje v podjetjih Vodstvo sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se je na delovnem razgovoru sestalo s predstavnicami sekcije novinarjev v podjetjih, ki jih je vodila predsednica sekcije Lidija Jež. Pobuda za srečanje je prišla iz vrst novinarjev, v Zvezi svobodnih sindikatov pa smo jo z veseljem sprejeli. Novinarji iz podjetij pogrešajo tesnejše stike in seznanjanje z dejavnostmi sindikatov. Ni slučajno, da so bile v razgovoru večkrat omenjene Zelene informacije. Obe strani sta bili enotnega mnenja, da je obveščanje v podjetjih na zelo nizki ravni, ker ga marsikje smatrajo za nepotrebno delo, ki samo povečuje stroške. Zato je ena najpomembnejših skupnih aktivnosti sekcije in sindikatov osveščanje delodajalcev in sindikalnih zaupnikov o potrebnosti in pomembnosti obveščanja. Zato je nujno tudi usposabljanje tako sindikalnih zaupnikov kot tudi delavcev, ki se ukvarjajo z obveščanjem. Govor je bil tudi o položaju novinarjev v podjetjih. Pri tem je bilo dogovorjeno, da bodo skupaj z delodajalci poskušali izoblikovati nekatera pravila. Eden pomembnih dogovorov je tudi dogovor o posredovanju določenih gradiv (tudi za seje), občasnih razgovorih o pomembnejših vsebinskih vprašanjih, delovnih srečanjih in podobno. Vse to naj bi omogočilo ponoven vzpon obveščanja v podjetjih, s tem pa tudi večjo obveščenost zaposlenih. Gregor Miklič KDO KOCKA S ŠTORSKIMI LIVARJI ancs, v sredo, 14. julija, je 15. dan stavke štorskih livarjev. Delavci zahtevajo zlasti plače naj, pa tudi za junij. Želijo vedeti tudi, kakšna bo usoda družbe, v kateri dela 320 livarjev. Danes,' za ma Zahtevajo odgovornost in odstope vseh, ki vodijo sanacijo slovenskih železarn. Delavci bentijo, ker nimajo denarja niti za golo življenje. Pošli so jim tudi boni za topli obrok, za katerega morajo zdaj kljub njegovi slabi kakovosti zasebniku plačevati po 300 tolarjev. Jezijo se tudi na svoje šefe, ki so se iz Livarne zaradi prahu preselili na oddaljeno in boljšo lokacijo. Livarji pravijo, da bi stavkali kar doma, vendar hodijo vsak dan v tovarno, ker se bojijo, da bi jim sicer pisali dopust. Tudi če bi delavci dobili majske plače, pa bi lahko delali le dan ali dva, ker ni denarja za nabavo surovin. Livarji se jezijo tudi na koncem, ki je po njihovem prepričanju denar za sanacijo porabil za druge namene. tudi vračala sposojeni denar. Število delav- Člani stavkovnega odbora so na tiskovni konferenci prejšnji teden povedali, da je najtežji problem negotovost in nemoč, da bi dosegli plačilo za opravljeno delo. Zaradi tega poslušajo očitke delavcev, da se ne znajo pogajati. Kljub temu, da je stavka na neki način v slepi ulici, pa poteka zelo mimo, ker stavkovni odbor preprečuje možne incidente in morebitno blokado železarne. Stavkovni odbor vodilnim več ne verjame, da se trudijo za razrešitev položaja. Bojijo se, da bo Livarna kmalu v stečaju le zato, da bi jo kdo poceni kupil. Tako trdijo, ker so vzdrževalci, ki so zagrozili s stavko, takoj dobili denar za plače, le njim nihče ne pomaga. Livarji so nezadovoljni z obnašanjem drugih dmžb, ki jim ne pomagajo in jih po njihovem mnenju celo ovirajo pri iskanju rešitev. Le sindikati drugih dmžb podpirajo njihove upravičene stavkovne zahteve, vendar ostajajo le pri načelni podpori in ne razmišljajo o solidarnostni stavki. Na tiskovni konferenci stavkovnega odbora smo slišali tudi mnenje, da je Livarna v slabem položaju zaradi nesmotrne ukinitve tovarne traktorjev, ki jim je pred leti dajala dober kruh. Livarji so govorili tudi o slabi organizaciji Koncema Slovenskih železarn, ki ima po njihovem mnenju zelo veliko šefov in nobenega pravega direktorja. O vsem tem, kar smo slišali na stavkovnem odboru, smo skušali dobiti tudi odgovore Bogdana Kočarja, vršilca dolžnosti direktorja Livarne, in Borisa Marolta, ki v koncernu odgovarja za livarstvo. Livarna je usposobljena za delo Na naše vprašanje je Kočar povedal, da je kljub sedanjemu pat položaju optimist in da le tako zmore odgovorno delo v položaju, ko delavci upravičeno zahtevajo plače in delo. Štorska livarna ima načrt za prehodno obdobje. Če se bo ta načrt izšel, bi aprila 1994 lahko začela normalno poslovno leto in bi cev pa bo po Kočarjevem mnenju treba prilagoditi naročilom kupcev. Teh je zdaj le za eno podaljšano izmeno. Livarna išče kredit v znesku milijon nemških mark. Dobili ga bodo sukcesivno in omogočal bo pokrivanje poslovnega primanjkljaja v prihodnjem obdobju, torej ne bo namenjen za plače. Kočar misli, da je štorska livarna usposobljena za delo in da ima dovolj sposobnih kadrov. Meni pa, da se mora okrepiti prodajna funkcija, ki je v pristojnosti koncema. Toliko nam je povedal Kočar. Boris Marolt pa pravi, da ima Livarna podobne probleme kot večina drugih gospodarskih organizacij v Sloveniji. Livarna si v sedanjem položaju sama ne more pomagati, ker jo je zapustila tudi banka, ki jo je prej spremljala. Skupni dolg Livarne znaša 550 milijonov tolarjev in največji upnik je Koncern Slovenske železarne. Po Maroltovem mnenju Livarna dela kakovostno in je edina v Sloveniji usposobljena za proizvodnjo modularne litine, potrebne za avtomobilsko industrijo. Prav zaradi strokovne usposobljenosti Livarne je tudi Marolt optimist. Misli, da bo tista livarna, ki bo preživela sedanje težko obdobje, lahko zelo kmalu povečala svojo proizvodnjo. Storski livarji so svoje stalne kupce obdržali, le njihova naročila so zaradi ocen o nestabilnosti Slovenije manjša kot v preteklosti. Marolt misli, da Livarna, če ne bo stavk in če se bodo kupci lahko zanesli na redne dobave, lahko zelo hitro normalno posluje. Marolt pa je prepričan, da mora Livarna nujno dobaviti blago, ki so ga kupci že naročili, zato je denar za plače livarjev krvavo potreben. Koncern Slovenske železarne po Maroltovem mnenju ni vsemogočen in ne more pokrivati vseh lukenj. Tudi interesi v koncernu so zelo različni in tudi nasprotni. Marolt misli, da morajo biti delavci strpni, v nasprotnem primeru lahko propade tudi tisto, kar bi se sicer obdržalo. Tudi Marolt meni, da imajo livarji prav, ko zahtevajo plačilo za opravljeno delo. Prava informacija zanje je le plača in delo. Marolt ni mogel povedati, kdaj bodo plače. Povedal je, da je študiral v tujini in doma zato, da bi bil dober strokovnjak in menedžer. V sedanjem položaju pa večino časa porabi le za plače in za to, da ne bi šlo vse »v maloro«. Marolt misli, da država ne sme prekiniti sanacije Slovenskih železarn. Vsak mora nositi svoje breme Koncem in njegove dele vodijo ljudje, ki so bili uspešni v drugih podjetjih in tudi v železarnah. Če kljub temu ne gre, je seveda kriva tudi neustrezna organizacija, in tudi neuspešne kadre je treba zamenjati, misli Boris Marolt. Stečaj Livarne pa po njegovem mnenju ni smiseln, saj bi v tem primeru glavni upnik, to so slovenske železarne, utrpel največjo škodo. Tudi Marolt na svoji koži občuti, da se problemi rešujejo prepočasi. Vendar pravi, da mora svoje breme nositi sam, enako velja tudi za druge šefe in enako tudi za člane stavkovnega odbora. Tako nam je povedal Marolt, ki je nekoliko kasneje s pomočjo Alberta Vodovnika, predsednika SKEI, napisal pismo Jožici Puhar, s katerim jo je prosil za saniranje likvidnostnih razmer v Livarni. Po pogovoru s Kočarjem in Maroltom sem se pogovarjal tudi s stavkajočimi livarji. Zbrala se jih je večja skupina in dejali so, da ne vedo, ali lahko s stavko dosežejo tisto, kar upravičeno zahtevajo. Povedali so, da se jih novinarji izogibajo in da se tudi njihov direktor redkokdaj prikaže v Livarni. Glede zadolženosti Livarne poznajo različne številke in ne verjamejo v nobeno. Po mnenju delavcev dobivajo šefi previsoke plače, njim pa ne izplačajo niti otroških dodatkov, ki zamujajo že dva meseca, ker jih železarna verjetno obrača za druge namene. Po vsem tem, kar sem slišal in videl, sem pomislil zlasti na to, da se s štorskimi livarji nekdo igra na njihov račun. Gre za stvari, ki so veliko večje od tega, kar zahtevajo stavkajoči, ki v tem času dobivajo le socialno pomoč in tudi pomoč sindikata družb štor-ske železarne. Livarjem želimo, da bi čim-prej dobili plače in da ne bi uspeli vsi tisti, ki zdaj kockajo z njihovim delom in možnostmi preživetja. S stavko livarjev se vsakodnevno ukvarja vodstvo SKEI in svobodni sindikati celjskega območja. Posebno izjavo Ladislava Kaluže o položaju v Livarni objavljamo v napovedi tega sestavka na prvi strani DE. Franček Kavčič Ocenjeni življenjski stroški tri- in štiričlanske družine JUNIJ 1993 Skupina dobrin tričlanska delavska družina štiričlanska delavska družina iz košarice poprečni minimalni mini. mes. poprečni minimalni mini. mes. stroški stroški stroški stroški stroški stroški 1. Hrana 33193,38 25840,00 25840,00 41610,75 31553,82 31553,82 2. Pijača 4315,74 1597,54 1597,54 4338,88 1607,46 1607,46 3. Kajenje 2442,00 1320,00 1320,00 2442,00 1320,00 1320,00 4. Oblačila 17290,68 10814,75 453,30 21503,93 13470,07 499,97 5. Obutev 3998,76 3043,48 0,00 4714,76 3390,63 0,00 6. Stanovanje 8573,37 6145,99 4407,96 10501,09 7421,98 5318,05 7. Ogrevanje, razsvetljava 13125,97 9243,13 7615,88 16191,45 10977,59 9022,90 8. Gospodinjska oprema 9857,27 5198,60 0,00 11647,51 6007,04 0,00 9. Higiena, zdravstvena nega 8151,56 6849,46 5031,58 9325,42 7766,04 5922,24 10. Izobr., kultura, razvedrilo 16298,17 6810,22 3672,33 18906,85 7868,11 3791,26 11. Prometna sr. in storitve 21231,63 7078,30 2789,78 26303,48 9485,67 3166,35 12. Razni predmeti in storitve 1880,33 1134,01 0,00 2348,49 1280,78 0,00 13. Drugi izdatki 15348,34 3184,92 2550,15 16980,59 3366,28 2550,15 SKUPAJ (v SIT) 155707,20 88260,43 55278,54 186815,18 105515,48 64752,21 stopnja rasti VI. 93/IV. 93 2,95 2,84 2,62 2,94 2,82 2,57 Mesec: JUNIJ 1993 Struktura življenjskih stroškov 1. Hrana 21,3 29,3 46,7 22,3 29,9 48,7 2. Pijača 2.8 1,8 2,9 2,3 1,5 2,5 3. Kajenje 1,6 1,5 2,4 1,3 1,3 2,0 4. Oblačila 11,1 12,3 0,8 11,5 12,8 0,8 5. Obutev 2,6 3,4 0,0 2,5 3,2 0,0 6. Stanovanje 5,5 7,0 8,0 5,6 7,0 8,2 7. Ogrevanje, razsvetljava 8,4 10,5 13,8 8,7 10,4 13,9 8. Gospodinjska oprema 6,3 5,9 0,0 6,2 5,7 0,0 9. Higiena, zdravstvena nega 5,2 7,8 9,1 5,0 7,4 9,1 10. Izobr., kultura, razvedrilo 10,5 7,7 6,6 10,1 7,5 5,9 11. Prometna sr. in storitve 13,6 8,0 5,0 14,1 9,0 4,9 12. Razni predmeti in storitve 1,2 1,3 0,0 1,3 1,2 0,0 13. Drugi izdatki 9,9 3,6 4,6 9,1 3,2 3,9 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 indeks cen življenjskih potrebščin VI. 93/IV. 93 101.70 102,50 100,00 103.00 104,10 103,60 103,80 101,90 102.40 107.40 102.00 102.70 102,70 indeks cen življenjskih potrebščin VI. 93/V. 93 98,70 102,50 100,00 102,10 101,40 100,60 102.50 101.50 101,30 103,00 101,10 100,60 100,60 Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS KOMENTAR: V juniju 1993 je inflacija znašala 1,4 odstotka. V istem mesecu so se cene življenjskih potrebščin povečale le 0,6 odstotka. Manjša rast cen življenjskih potrebščin od inflacije je posledica sezonsko nižjih cen hrane. Hrana pa je v košaricah življenjskih stroškov pomembna postavka. Posebej pa opozarjamo, da smo že znano razpredelnico dopolnili z novo kolono (zgoraj desno), ki kaže rast cen življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem. Med drugim je iz te kolone mogoče razbrati, da se je hrana v juniju v primerjavi z majem pocenila za 1,3 odstotka. Strokovna služba Sindikalna lista , Prvi del julij l"3 1. Dnevnice SlT - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) 2-41^ - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.240 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 891 2. Kilometrina (od 16. 4. 93 dalje) 19,00 S$ 3. Ločeno življenje 24.60' 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 862 5. Regres za prehrano 5.12® Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje februar ’93 do aprila ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od februarja do aprila ’93 znaša 40.583,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 20.292,00 SIT - za 20 let 30.437,00 SlT - za 30 let 40.583,00 SlT 2. Nagrada ob upokojitvi 127.750,00 SlT 3. Solidarnostne pomoči 40.583,00 SIT Vir: podatki Zavoda RS za statistik0 KAJ DELAJO v republiških odborih Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Avstrijci usposabljajo sindikalne zaupnike KNG Sindikat kemičnih delavcev Avstrije je od 5. do 9. julij8 organiziral v Beljaku poseben seminar za sindikalne zaupnike iz sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije in lZ Pergama. Udeležilo se ga je osem zaupnikov iz našega sindikata in tri je zaupniki iz Pergama. V prvem delu seminarja srh govorili o delu sindikatov, še posebej o kolektivnih pogodbah Zanimivo je, da se plače delavcev v Avstriji letos ne bod povečale v odstotkih, ampak se bodo vsem delavcem, ne gle0 na dejavnost, povišale za 600 šilingov. Tako so se dogovorili, da bi zmanjšali prevelike razpone v plačah. V drugem delu seminarja smo govorili o delavskih zbornicah, ki imajo v Avstriji kar pomembno vlogo in bi lahko takšno vlog0 opravljale tudi pri nas. Govorili smo tudi o obratnih svetih; V zvezi s tem smo obiskali firmo Wilass, kjer smo se pogovarjal1 s predstavniki obratnega sveta in lastnikom podjetja. Ogledali smo si tudi sindikalni počitniški center ob Osojskeh1 jezeru, kjer imajo sindikati približno 600 ležišč in številu6 rekreacijske objekte. Odpravnine za tujce Z vodstvom Save Kranj se je sindikat sporazumel o odpravninah za 128 delavcev, ki jim v prihodnjih mesecih poteče delovn dovoljenje. Skladno z 10. točko dogovora, ki je bil podpis3_ skupaj s kolektivno pogodbo za gospodarstvo, smo se dogov°' rili, da jim pripada po pol plače za vsako leto dela v Savi. Janez Justi11 Sindikat državnih in družbenih organov Pomen sodelovanja sindikata v delovnih sporih v državnih organih je vedno večji tudi zato, ker delavce marsikje prerazp0' rejajo brez ustreznega sklepa organa ali pa pristojni organ n8 zahteva mnenja sindikata, ki bi ga moral po zakonu o delavcih v državnih organih (2. člen, 72. člen) in po zakonu o delovnih razmerjih (1. člen). Sindikalne zaupnike opozarjamo, da mor3 delodajalec upoštevati določilo o sodelovanju sindikata v ug°' vomem postopku, če ga zaposleni delavec - član sindikat3 prične. Če predstojnik delavca, člana sindikata razporedi n3 drugo delovno mesto, in če le-ta v roku vloži ugovor na takšeh sklep, pa predstojnik kljub temu izda sklep o razporeditvi in ne zahteva mnenja sindikata, je s tem bistveno kršil postopek' Praksa s sodišč združenega dela kaže, da takšen sklep pristop nega organa na sodišču združenega dela pade zaradi kršiti postopka, če pristojni organ pred odločitvijo ni zahteval mnenj3 sindikata. Če se delavec, član sindikata boji vložiti ugovor n3 sklep predstojnika, naj se posvetuje s sindikalnim zaupnikom predsednikom sindikata, ki v ta namen skliče izvršni odb°r sindikata, da sodeluje v ugovornem postopku in poda svoj6 mnenje. Obveščeni smo, da bo zakon o upravnih organih obravnavan 1,3 jesenski seji državnega zbora. Na pobudo ROS je ministrstvo za prav° sodje pisno naročilo (12. VII) vsem predsednikom rednih sodišč na| sindikalnim zaupnikom zagotovijo možnost seznanitve s predlaganih1 osnutki zakona o sodiščih in sodniški službi. Bistveno je zagotovi ministrstva, da vsi delavci ostanejo v delovnem razmerju na opravil* ki so jih doslej opravljali. Po novem bodo nekateri delavci dosedanj delo (strokovno, administrativno) opravljali na okrožnih, drugi pa n okrajnih sodiščih. Drago Ščemjavič, sekreto KMETIJSKI DELAVCI SO ŽRTEV POLITIČNE NOROSTI Želja po objektivnem informi-tanju javnosti o usodi delavcev, Zaposlenih v kmetijskih podjetjih, 0staja žal le želja, ker je veliko Medijev v slovenskem prostoru danes bolj kot kdajkoli v preteklosti pod vplivom politične cenzure. To ni tista cenzura, kjer so v usnjene plašče oblečeni ljudje zapirali svobodoumne novinarje, uiarveč dosti bolj prefinjena °blika odstranjevanja vseh, ki se zamerijo novim močnikom. Iz tega razloga sem tudi izbral časopis DE, ki je politično neopredeljen in kjer še vedno lahko Poveš vladajoči koaliciji neprijetna dejstva. Nastanek pluralnega političnega prostora smo tudi delavci zaposleni v kmetijstvu, sprejeli z velikim olajšanjem, pričakovali Slno nov razvojni ciklus na osnovi razvoja tržnega gospodarstva in pluralizma lastnine. Niti v sanjah Pa si nismo predstavljali, da bo Politični pluralizem spremljal oz. Napajal zgolj revanšizem, ki je bil v monopartijskem sistemu tako dobro prikrit v naših dotakratnih Prijateljih in sodelavcih. Pričakovali smo, da bo zgodovina ubrala Uov tok v korist državljanov medlem nastale Slovenije, a smo se žal bridko prevarali in zato danes Plačujemo ceno, ki je v mnogočem hujša od fizičnega uničenja. Zakonodaja, ki jo je na hitro sProduciral takratni DEMOS, je uuela en sam cilj, obračunati 2 domnevnimi krivci za štiridesetletno politično enoumje. Pri tem sPloh ni bilo bistveno, ali so krivci Pravi, saj so jih novokomponirani Ul čez noč prebarvani novi oblastniki določili po že preizkušeni iz ne tako davne preteklo-Kot krivce za napake iz preteklosti oz. o mnenju odličnikov Kttiečke stranke za zgrešeno a8rarno politiko so določili vse ZaPoslene v družbenem sektorju kuietijstva. Ker je krivca potrebno kazno-Vati za primer in v poduk drugim, So skonstruirali vrsto zakonov, ki naj v končni fazi fizično odpravijo Vse tiste, ki so po njihovem mnenju krivi za sedanje stanje v kmetijstvu. Dr. Ludvik Toplak je govoril o nujnosti likvidacije soci-alističnih grofij in poudarjal nujnost odprave privilegijev, ki naj bi Ph družbena podjetja imela. Liderji Kmečke zveze so za krivce vseh povojnih nacionaliza-c*j v agraru proglasili delavce v družbenem sektorju, čeravno so rodili šele v šestdesetih letih. I-telo na družbeni zemlji je bilo ® strani že omenjenega ideologa Kmečke zveze proglašeno za pri-vilegij, in odvzem dela oz. privilegija ni povzročitev nove krivice. Na shodih Kmečke zveze so zaposlenim v kmetijskih podjetjih obljubljali v zameno za zaposlitev enkrat dnevno toplo juho oz. za reševanje njihovega socialnega Položaja zadolžili Karitas. „ ^ takšnem političnem razpolovni11 je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, ki je v enem svojem elu sicer resnično odpravljal Povzročene krivice, v drugem pa Povzročil še bistveno večje. Vra-naj bi samo pravne in ne tudi ,!ztčne osebe. Vračalo bi se samo rizičnim osebam z izjemo cerkve, * ie takrat prvič pokazala svojo Politično moč. Ko je avtorjem zakona postalo lasno, da samo z vračanjem nacionaliziranega premoženja ne °do nasitili vseh zemlje lačnih in ne uničili podjetij, saj je v strukturi kmetijskih podjetij nacionalizirana zemlja predstavljala manj kot tretjino, so za denacionalizacijske upravičence razglasili tudi tiste, ki so zemljo prodali in si s kupnino v mestih uredili udobnejše življenje. Tudi po tem spornem dodatku še vedno niso dokončno pokopali namišljenega sovražnika, zato so pripravili zakon o skladu kmetijskih zemljišč, ki pa ga je takratna opozicija uspešno blokirala. Prišle so nove volitve in za sklenitev koalicije je bilo potrebno tudi nekaj dati. Novokomponirani oblastniki so ponudili premoženje kmetijskih podjetij in kupčija je bila sklenjena. tualnim političnim trenutkom. V nasprotju s prvim valom odpustov je drugi val bistveno bolj krut. Na oltar politične nečimrnosti gospoda Podobnika in njegovih oprod bo žrtvovanih skoraj 4000 delavcev, ki po hitri anketi preživljajo nekaj manj kot 10.000 duš. Gre za delavce, ki po izteku zakonskega nadomestila za brezposelnost praktično nimajo nikakršne možnosti zaposlitve. Za preusposabljanje so prestari, za pokoj premladi, zdravstveno zaradi pogojev dela v kmetijstvu oporečni, in ne ostane jim drugega kot Karitas. Kaj pa se bo zgodilo z njihovimi družinskimi člani, pa si ta trenutek ne upam niti predvideti. Po tem dolgem uvodu je vsakomur, ki ga je prebral, jasno, da je usoda 11.600 delavcev zapečatena ne iz ekonomskih in ne iz tehnoloških, marveč zgolj političnih razlogov. Zakon o latninskem preoblikovanju podjetij je v petem členu premoženje kmetijskih podjetij izločil iz postopka, ker je bilo po dogovoru med LDS in KD nacionalizirano s 5. 12. 1992. Država si je s tem zakonom nakradla premoženje v vrednosti 1.500.000. 000 DEM (ocena ZOP) in povzročila kmetijskim podjetjem znižanje bruto prihodka za 778.000. 000 DEM. Po mehki varianti, kar pomeni z dokupom let in drugimi zakonskimi postopki je bilo ob delo 1320 delavcev. Verjetno ni potrebno poudariti, da država, ki je te delavce okradla, ni prispevala niti tolarja. Podjetja so se, da bi se izognila nadaljnjemu odpuščanju delavcev, odločila za predlog moratorija na 5. člen. zakona o lastninskem preoblikovanju in hkrati podala predlog preverjanja ustavnosti. Ustavno sodišče je predlog zavrnilo z razlago, da ni nakazanih dovolj velikih ekonomskih razlogov za podani predlog. Ta trenutek je kot rezultat omenjene zakonodaje že izdano 3989 odločb o prenehanju delovnega razmerja s 1. 1. 94, in če vsako delovno mesto stane 200.000 DEM (po izjavi ministrice) je to 797.800.000 DEM. Če naša država lahko za potešitev revanšizma nekaj političnih veljakov žrtvuje skoraj milijardo DEM, potem je bistveno bogatejša, kot se predstavlja, ali pa ustavno sodišče razsoja v prid ak- Toda vsi ti ljudje so še včeraj uspešno delali, proizvedli so 54 odstotkov vseh odkupljenih presežkov hrane. Plačali so milijarde tolarjev dajatev za to državo. Imeli so slabe plače, ker so vlagali v nakupe zemljišč, ki jih je ukradla država, in bili so zadovoljni z doseženimi rezultati, ki so bili priznani tudi v Evropi. Ti isti delavci so na manj kot desetih odstotkih kmetijskih zemljišč pridelali več kot vsi ostali kmetijski proizvajalci skupaj. Samo malo večje kmetijsko podjetje je plačalo državi več davka na dohodek kot vsi Slovenski kmetje skupaj. Solidarnostno so napajali sklad za kmečke pokojnine, plačevali prispevke za šol- stvo in zdravstvo tudi za vse kmete, po 1. 1. 1994 pa bodo prepuščeni zgolj in samo sami sebi. Med SISTEMSKIMI presežki so delavci s 30 in večletnim stažom v kmetijstvu, to so delavci, ki so na traktorju prebili 60.000 ur. Odločbe so bile izdane delavkam v živinoreji, kjer so le-te ob petkih in svetkih 20 in več let v gnoju in na prepihu vztrajale v hlevih. Takšna delavka je v dolgih letih namolzla preko 5.000.000 litrov mleka in je že pozabila, da obstajajo cerkveni in od države zapovedani prazniki. Knjižico bodo dobili kmetijski strokovnjaki, ki so naše kmetijstvo približali Evropi, in to samo zato, ker je nekoga treba kaznovati. Edina korist omenjene zakonodaje bodo dolgotrajni spori med novimi lastniki in morda za zelj-nik večja posestva posameznih kmetov. Za minimalno korist strukturi, ki danes ne živi dobro, ne trpi pa pomanjkanja, bo uničeno 11.600 družin delavcev, ki imajo to nesrečo, da so izbrani za žrtveno jagnje političnega obračunavanja. Ljudje, ki za ocvirek na kosu belega kruha trgajo drugemu iz rok še zadnjo bomo skorjico, se danes dičijo s krščansko etiko in prepevajo pred Trnovsko cerkvijo. Ti ljudje so živi dokaz, da boga ni, kajti če bi bil, bi jih za takšno bogoskrunstvo morala ubiti strela iz jasnega neba. Škoda, ki nastaja, je tako velika, da se danes ne da niti oceniti, ima pa več dimenzij. Prav gotovo bo najpomembnejša, z narodno-ekonomskega in socialnega vidika, ki sem jo poskušal prikazati. Delavec pa jo bo občutil vsakodnevno pri nakupih prehrambenih izdelkov. Vzpostavitev enolast-ninske oblike kmetijske proizvodnje bo pomenilo dražjo, manj kakovostno in ne na koncu količinsko omejeno proizvodnjo hrane. Ker so še vedno možne korekture političnega maloumja v kmetijstvu, pozivam vse tiste, ki še znajo trezno razmišljati in jim boj za pravico do dela ni prazna beseda v političnem programu, naj nas v našem neenakem boju pod-pro. V zameno garantiramo podporo in lojalnost pri reševanju vaših težav, hkrati pa se obvezujemo, skladno z dokazanim znanjem proizvajati kakovostno in delavcu cenovno dostopno hrano. Srečko Čater, predsednik ROS kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije Pismo dr. Francu Zagožnu Po začetnem zmagoslavju ob podpisanem sporazumu med LS in predstavniki vlade je vse kmetijce obšlo upanje, da je končno vzpostavljen dialog med vlado in kmetijskimi proizvajalci. Upali smo, da živali, ki so poginile med blokado, niso nekaj dni zaman trpele. Prepričani, da bodo odločnost, pogum in vztrajnost slovenskih kmetov vlili vsaj osnovno spoštovanje politikom v pisanih kravatah in teniških copatah, smo zopet dočakali hladen tuš. Tuš je prišel v obliki pravilnika o kakovosti mleka. Spremenjena merila sicer nepoučenemu opazovalcu vlivajo lažno upanje, da bo končno užival kvalitetnejše mleko in da bo mlekarska industrija s pomočjo večje kvalitete osnovne surovine lahko prodrla tudi na zahtevnejše trge. Toda to je žal le lažno upanje, pravilnik ima namreč osnovno slovensko napako, ni ga možno izvajati oziroma ne v vseh delih Slovenije. Pravilnik, na osnovi osnovnih meril za kakovost mleka določa ceno, ki bo v takšnih okoliščinah za 3 do 5 odstotkov nižja od tiste pred velikim kmečkim puntom. Če odmislimo sporno vzorčenje, kadija te toži, kadija te sodi, moramo Slovencem povedati, da je za kontrolo kakovosti mleka in za kontrolo super vzorca zakonsko pristojen edino in samo Mlekarski inštitut Slovenije. Dejstvo je, da štirje popolnoma enaki vzorci, analizirani na štirih koncih Slovenije, ta trenutek dajo štiri popolnoma različne rezultate. Rezultat se recimo med ŽZ Murska Sobota, ŽVZ Celje, Mlekarno Arja vas in institutom BF razlikujejo tudi za 1000%. To pa pomeni, da bo kmet za mleko lahko dobil tudi do 50 % manj, kot je njegova osnovna cena. Za omenjeno trditev imam pisni dokaz, saj sem nekajkrat nosil mleko na omenjene štiri kraje. Takšnim rezultatom ne botruje neizkušenost laborantov, marveč različna opremljenost laboratorijev. Plastično bi razlike v opremljenosti lahko primerjal s kolesom na eni in jaguarjem na drugi strani. Sodoben bactoscan, to je naprava za kontrolo mleka, namreč stane pri proizvajalcu celih 26.000.000 SIT in ob pomanjkanju denarja se kontrolorji pač poslužujejo metod, ki so daleč od natančnosti. Za mleko, vzeto direktno iz vimena ene same krave ob istem času, so mi na omenjenih krajih dokazovali od 0 do 5 % vode, kar pomeni 30 % razlike v ceni. Gospod Kračun ob podpisu imenovanega pravilnika tega verjetno ni vedel, vedel pa je to sopodpisnik oziroma strokovnjak, ki je dal soglasje in nosi zveneči naziv kmetijski minister. Nedvomno pa je o dejanskem stanju poučen tudi prof. dr. Zagožen, ki je postal medijska zvezda ob kmečkem puntu, kar je konec koncev žal tudi edina korist le-tega. O tem so se prepričali tudi konjiški kmetje, ki se ne morejo načuditi, da njihove Šeke, Liske in drugo nič krivo živinče danes po celjskih merilih daje neoporečno mleko, po arjeva-ških pa gnojevko, že jutri pa se stvar za isto mleko zrcalno obme. Plačevanje po kakovosti ob taki opremljenosti za kontrolo je, spoštovani gospod profesor Zagožen, zelo vprašljivo in za kmeta bistveno pomembnejše od rušenja ministra Kozinca ali vaše medijske promocije. Pozivamo vse slovenske proizvajalce mleka, naj dvignejo svoj glas in zahtevajo za izvajanje omenjenega pravilnika enotna merila in ustrezno opremo. Po novem letu se pripravlja ponovna poostritev pravilnika, kontrola pa bo takšna, kot bi se z gledališkim daljnogledom šli astrologijo. Za politično neopredeljene proizvajalce mleka Srečko Čater NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! Pri založbi ČZP Enotnost je izšel roman Petra Božiča Zdaj, ko je nova oblast Božiča literarni teoretiki uvrščajo med začetnike slovenske modernistične proze pa tudi modernističnega gledališča. Objavljal je v vseh kasneje prepovedanih slovenskih literarnih revijah, njegova avantgardna gledališka dela so uprizarjali v alternativnih gledališčih, marsikomu je šel in gre v nos kot neutruden aktualnopolitični publicist, člankar, polemik in pamfletist v večini slovenskih časnikov. Svobodni Sindikati Slovenije ”Literatura v bistvu vedno pomeni negacijo ali afirmacijo vrednot in vrednostnega sistema,« pravi Božič. »Pri mojem pisanju gre za povsem drugačno vsebino, popolnoma druge oblike.« »Pri vsem, kar sem doslej povedal, ni šlo za nekakšne literarne vzorce, bivše ali sodobne, temveč za izrazito avtopoetiko izpovedi. Na ta način je nastala tudi moja struktura romana, ki sploh ni od začetka do konca ena sama sklenjena zgodba. Gre za polifono strukturo zgodb, ki se dogajajo v enem prostoru in v različnih časih. Poenostavljeno rečeno gre za freske usod posameznih ljudi v tem času, ki se srečujejo, razhajajo in so njihove zgodbe nedokončane tudi, ko se končajo.« Naj vam prišepnemo, da je prizorišče romana predmestna gostilna nasproti psihiatrične bolnišnice, kjer se dogajajo tudi mnoge zlorabe v imenu »višjih ciljev«. Figure v romanu so avtentične, pravi avtor, veliko opisanega se je res zgodilo. Čeprav gre za aktualnopolitični naslov, se dogajanje razpenja skozi štirideset let. To je obdobje avtoritarnega sitema, zaradi katerega se je vse v romanu zgodilo, in skozi usode junakov prihaja na dan oolitikum. »Takega romana mi pred petimi leti ne bi objavila nobena založba,« pravi Peter Božič. »Še huje, tudi napisal ga ne bi, saj šele sedaj opažam, koliko podzavestne avtocenzure je bilo v nas.« NAROČILNICA ........... .....x Pri CZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam (o) . . izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST avtorja Petra Božiča. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Naročeno, dne Ime in priimek podpisnika: ................ Cena 1.720 SIT 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju Podpis naročnika 15. julija 1993 «4* KAŽIPOT POCENIMO ŽIVLJENJI I Boiza sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 27 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982; žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. POSEBNO OBVESTILO LASTNIKOM POČITNIŠKIH ZMOGLJIVOSTI Na ATRISU - BORZI SINDIKALNEGA TURIZMA zelo povprašujejo po opremljenih apartmajih in tudi vikendih v Slovenskem primorju za obdobje julij-avgust. Vabimo vas, da nam posredujete proste termine. O ceni se bomo dogovorili skupaj. Veselimo se prijaznega sodelovanja. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 35 DEM. 2. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti. 4. Podkoren - komfortne sobe s kopalnico. Najem dve- ali štiri-posteljne sobe. Cene nočitve 14 DEM, nočitev z zajtrkom 19 DEM v tolarski protivrednosti. Otroci do 10. leta imajo 50% popusta. Možnost prehrane v gostišču ob bivalšču. 5. Kranjska Gora - Jasna - tri- ali štiriposteljne sobe z etažnimi sanitarijami. Cena polnega penziona 32 DEM, polpenziona 27 DEM v tolarski protivrednosti. 6. Avto kamp Vransko - bivanje v prikolicah, penzion ali polpenzion. Kamp ima bazen z ogrevano vodo, teniška igrišča, jahalno šolo, organizira izlete, piknike in še kaj. Lahko se dogovorite za postavitev svoje prikolice. Penzion 33 DEM, polpenzion 23 DEM. člani Svobodnih sindikatov Slovenije imajo 5% popusta. Postavitev prikolice 1.100 DEM - možno plačilo na obroke. 7. Počitniški dom na Sorici - približno 50 ležišč. Cena penziona 21 DEM na osebo dnevno. Morje 1. Apartmaji v Lanterni pri Poreču: termini od 20. 7. do 20. 8. apartma za 3 osebe 57 DEM dnevno 4 osebe 71 DEM dnevno 5 oseb 85 DEM dnevno 6 oseb 98 DEM dnevno 2. Hotel Tamaris pri Poreču: termini od 20. do 20. 8. polpenzion enoposteljna s. 56 DEM dnevno dvoosteljna s. 52 DEM dnevno 3. Apartmaji Pical pri Poreču: termini od 20. 7. do 20. 8. apartma za 4 osebe 76 DEM dnevno 5 oseb 81 DEM dnevno 6 oseb 86 DEM dnevno Predlagamo vam čimprejšnjo rezervacijo, saj se bomo tako lahko ob 40 odstotni akontaciji dogovorili še za 2 obroka pred odhodom na dopust. 4. Duga uvala pri Puli - enosobna stanovanja. Cena 30 DEM na dan. Termini v juliju. 5. Apartmaji v Nerezinah, otok Mali Lošinj - za štiri osebe v drugi polovici avgusta, 7 do 10 dni. Cena 58 DEM za apartma. 6. Malinska, otok Krk - apartmaji za 2 osebi 23 DEM dnevno 3 osebe 33 DEM dnevno 4 osebe 43 DEM dnevno 5 oseb 54 DEM dnevno 7. Červar - apartma za štiri osebe. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti. 8. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Termini do 1. 9. Cena 35 DEM. 9. Kontejner v AC Lanterna - prosti termini v juliju in avgustu. Možnost bivanja za 4 osebe. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti. B. VZAMEMO V NAJEM 1. Počitniški dom z urejeno kuhinjo za približno 45 oseb v Slovenskem primorju iščemo za mesec september - šola v naravi. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7 %. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. direktor borze Metod Zalar NA TEMO: BESEDE IN DEJANJA NOVIH PRAVIČNIKOV Stanovanjska samopostrežba Naj govori minister Miha Jaz-binšek (za okolje in prostor) zdaj, kar hoče - nova (njegova) stanovanjska zakonodaja je ustvarila neslutene možnosti za vseh vrst špekulacij, ogromno »imetnikov stanovanjske pravice« je čez noč obogatelo (takšnih, ki jim po prodaji te »pravice« ni bilo treba na cesto, saj so že imeli svoje hiše), stanovalci v po vojni nacionaliziranih hišah se čutijo opeharjene, vsi, ki jim v življenju ni uspelo dokopati se do odločbe o dodelitvi družbenega stanovanja, pa so ostali povsem »na suhem«, pa čeprav so jim računovodstva ves čas delovne dobe redno mesečno odtr-govala del zaslužka za »stanovanjski fond«. Vendar na stanovanjski boben niso prišla le »navadna« družbena stanovanja, temveč tudi druga: kadrovska, vojaška, socialna in še kakšna. Tudi stanovalci v teh so čez noč postali »imetniki stanovanjske pravice.« Kako pomembna je bila ta pravica, je postalo jasno leta 1991, ko je stanovanjski zakon dal vsem tistim, ki so imeli na dan njegove uveljavitve stanovanjsko pravico, tudi pravico do odkupa. To pravico so tudi državni funkcionarji in uslužbenci dodobra izkoristili in so doslej od okrog 3.000 stanovanj, ki so sicer last države, pokupili že 2.300 stanovanj ali hiš. Preostalo četrtino lahko odkupijo še do 20. oktobra. Kdor pa se za nakup ne bo odločil, pa bo po tem datumu postal najemnik. Takšnih najbrž ne bo veliko. Poglejmo, zakaj ne, na primeru ljubljanskega naselja Mur-gle. Vile za dvanajstino cene Tokrat, ko je to funkcionarsko naselje (z)rastlo, je bila ena večjih hiš na trgu vredna okrog 300.000 DEM. (z okrog 170 m2 stanovanjske površine). Po sprejetju Jazbinškovega stanovanjskega zakona pa je bilo zanjo treba odšteti le okrog 48.000 DEM. Nikar se zdaj prijemati za glavo - vse je potekalo po zakonu, prodajo samo pa je vodil - kdo drug kot takratni pravosodni minister dr. Rajko Pirnat. Vendar cenene razprodaje kadrovskih službenih in nazadnje družbenih stanovanj niso (bili) deležni le funkcionarji iz časov-»boljševiškega režima«; tudi nove oblastnike (demokratične, pravičniško namerjene) je skušnjava premamila. Takšna »zlata jama« je postal tudi republiški stanovanjski »fond«, namenjen potrebam državnih organov, ki z njim razpolaga stanovanjska komisija republiške vlade. Gre pa za 1228 stanovanj. Od tega jih je bilo 1100 dodeljenih zaposlenim v državnih organih, ki so lahko po sprejemu stanovanjske zakonodaje uveljavili imetništvo stanovanjske pravice in stanovanja odkupili (postopek prodaje še teče). Vsa druga so službena stanovanja, ki v njih stanuje 48 funkcionarjev (od tega 38 poslancev) in 80 delavcev v državnih organih. V času sedanje vlade je službena stanovanja dobilo še (ali že?) 34 funkcionarjev, med njimi 30 poslancev: 7 liberalnih demokratov, 6 krščanskih demokratov, 4 poslanci Ljudske stranke, 4 poslanci Združene liste, 3 poslanci Nacionalne stranke, 3 poslanci poslanske skupine Zelenih, dva socialdemokrata in en poslanec Samostojne poslanske skupine. Državnim organom pa je v tem mandatu komisija dodelila 36 službenih stanovanj. Za ta stanovanja, ki večinoma niso opremljena, plačujejo funkcionarji najemnino (v opremljenih tudi obrabnino opreme) in vse druge stroške uporabe stanovanja, uporabljajo pa jih lahko samo za čas opravljanja službe oziroma funkcije. Stanovanjska komisija, ki jo vodi Miha Kozinc (praksa je, da jo vodi pravosodni minister, kot je prejšnjo dr. Rajko Pirnat), odloča, kdo je in kdo ni upravičen do stanovanja. Po pripovedi Toneta Anderliča so v državnem zboru sprejeli pravilnik za dodeljevanje službenih stanovanj poslancem: eno pomembnejših meril je, da je poslanec od delovnega mesta oddaljen 60 kilometrov. Po tem pravilniku je omenjenih 30 poslancev tudi dobilo službena stanovanja (predvsem garsonjere in enosobna stanovanja). Pri tem je ob različnih imenih v javnosti slišati vpra- šanja o upravičenosti do stanovanj, neredko pa je takšna odločitev povezana tudi s sestavo stanovanjske komisije, v kateri je poleg Mihe Kozinca in Toneta Anderliča še nekaj članov LDS (po funkciji generalni sekretar državnega zbora Bogdan Biščak in generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Po sklepu te komisije so v sedanjem mandatu stanovanja dobili tudi Vida Čadomič-Špelič iz Novega mesta (SKD), Ivo Hvalica iz Nove Gorice (SDSS), Branko Janc iz Krškega (LDS), Marjan in Janez Podobnik iz Cerknega in Idrije (oba SLS), Ivan Sisinger iz Maribora (ZLSD), Dragan Čeme- I DELAVSKA HRANILNICA, d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 7. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za julij 1993 znaša 1,5% mesečno, preračunano na letni nivo 19%. REALNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO.: - vezava sredstev na odpoklic - vezava sredstev nad 1 mesec - vezava sredstev nad 2 meseca - vezava sredstev nad 3 mesece - vezava sredstev nad 6 mesecev - vezava sredstev nad 12 mesecev MESEČNE 1,20%-1,35% 1,58%—1,92% 2,08%-2,16% 2,16%-2,24% 2,32%-2,48% LETNE 15,00 %-17,00% 20,19%—24,95% 24,95%-27,33% 27,33%-28,52% 28,52%-29,71% 30,90 %-33,28% POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev MESEČNE 1,58% 2,19% 2,27% 2,34% - do 30 dni " od 30 do 90 dni - do 10.000,00 SIT - od 10.001,00 SIT do 50.000,00 SIT - nad 50.001,00 SIT LETNE 20,19% 29,80% 30,98% 32,16% KREDITNA PONUDBA: - Kratkoročni krediti privatnim osebam: z rokom vračila 6 mes. 3,08% 43,00% Kredite lahko dobijo delavke in delavci, člani tistih sindikatov, ki svoja sredstva varčujejo v Delavski hranilnici. POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice tel. 061 312-098, 316-881. tič iz Maribora (LDS) itd. Skratka - pisana bera poslancev, ki so po črki zakona oziroma pravilnika vsi upravičeni do službenega stanovanja. Nekateri so bili s kilometri sicer na meji dovoljenega, toda pripovedovali so, da raje naredijo ovinek zaradi lepše ceste, in so si tako nabrali nekaj kilometrov več ter prišli do stanovanja. Pri dodeljevanju službenih stanovanj je (bilo) še najbolj sporno vprašanje, kako je lahko generalni sekretar LDS Gregor Golobič dobil državno stanovanje, ko pa je zaposlen v stranki. Marjan Podobnik: »Poskušajo me diskvalificirati...« Gregor Golobič je povedal, da je septembra leta 1990 dobil v Ljubljani (Grablovičeva cesta) trisobno stanovanje. Kasneje je vložil vlogo za prekvalificiranje službenega stanovanja v družbeno, kar so mu poleti 1991. leta tudi odobrili. Lansko jesen je zaradi povečanja družine ponovno vložil vlogo za dodelitev štirisobnega stanovanja »službenega na Kotnikovi, s tem pa sem se odrekel pravici do odkupa družbenega stanovanja na Grablovičevi. Novo stanovanje sem dobil kot najemnik za nedoločen čas. Stanovanje ni opremljeno, kar je eden od razlogov, da se še nisem preselil z Gra-blovičeve, nameravam pa se konec tega meseca.« Ta primer lepo priča, kako lepo je možno - po Jazbinškovem zakonu - stanovanje čez noč »prekvalificirati« iz službenega v družbeno, ali pa nazaj - če stanovalcu tako bolje kaže. V javnosti pa so se pojavile tudi govorice, da upravičenci do službenih stanovanj ta tudi oddajajo. Eno izmed poslanskih imen, ki se je te dni večkrat omenjalo v zvezi z oddajanjem službenega stanovanja (na Cigaletovi), je z vrha Slovenske ljudske stranke: Marjan Podobnik. Sam je to - kot »enega od tri tisoč različnih načinov, s katerimi me poskušajo diskreditirati« - odločno zanikal. Službeno stanovanje da je dobil še v prejšnjem mandatu in ga je, kot je sam dejal, zelo malo uporabljal, saj se večinoma vozi domov k družini. »Že pred dvema mesecema sem komisiji sporočil, da ga bom odjavil. Potem pa je prišlo do pritiskov name zaradi afere HIT in sem ga občasno še potreboval. Zdaj sem se dokončno odločil, da ga do konca tega meseca (junija, op-p-) izpraznim.« Na vprašanje, kako da so v njegovem službenem stanovanju vednar videvali tudi druge ljudi, pa je Marjan Podobnik odgovoril, da »je povsem moja stvar, če komu dovolim, da v tem stanovanju prespi«. V sami stanovanjski komisiji pisne odpovedi od Marjana Podobnika (še) nimajo, menda pa je res, da je pred časom ustno sporočil, da bo stanovanje vrnil. Za kaj vse je izpuhtela poldruga milijarda tolarjev Medtem ko »prekrščevanje« stanovanj v družbena republiška oblast še kar spretno prikriva, pa Marjanu Vidmarju, predsedniku ljubljanskega izvršnega sveta, zakoni niso kaj prida mar. Znano je, da so ljubljanske občine in njihov stanovanjski sklad že pred meseci vložili tožbo zoper mestno vlado, da bi na ta način dokazali lastništvo več kot 5000 prejšnjih solidarnostnih stanovanj, za katero je mesto že doslej iztržilo dobro poldrugo milijardo tolarjev - čeprav 113. člen Jazbinškovega stanovanjskega zakona določa, da postanejo lastnice družbenih stanovanj občine. Mestu v prid pa govori priprava novega zakona o lokalni samoupravi. Ta v 141. členu predvideva za Ljubljano le eno mestno občino, ki bo razdeljena na četrti. Tako bo sedanjih pet ljubljanskih občin že prihodnje leto takorekoc odpravljenih, zato da bi bilo nesmiselno, da stanovanjski sklad zdaj pripada njim, prihodnje leto pa spet mestu Ljubljana, sodi Marjan Vidmar. In tako je 7. julija o tem potekala glavna obravnava na Temeljnem sodišču v Ljubljani? Razsodbe senat še ni izrekel, zato pa je na dan izbruhnila nova afera o »izginotju« skoraj 1,4 mili' jarde tolarjev! »Gre za strogo na- ni dc Pc tj, le T, sv Sl, »d zb Pa ts lo: V, Pr v; Pr zb je kc Žl tri de ka je de Čil za Po za zd tal bt ta Ve kr S, rti, tri za N; te ku Pr, ttti dv ki za( sle ob' bil od- o tre Pol tir gla Ve( dp: ske (pr E in na vel sta ter (14 nat žil; no\ tier nar oki bar ste na tolj Rir: An, na vla, Pre Uda lav sta] kuj tie: sko Pra tev iar( li« skil Pol, Pr0 nik ob Pre. ?Po ze | KAJ BI RAD GOSPOD KOPAČ V prvem členu Ustave Republike Slovenije je zapisano, da je Slove-demokratična republika. Demokracija pomeni oblast ljudstva. Res pa je, da je od besed do dejanj °*8a pot. Mnogi se nanjo nikoli ne Majo. In kot je največkrat v življe-,u> svet spremenijo ljudje, ki kaj °vega prvikrat tudi v resnici storijo. udi tako je treba presojati odločitev eta Zveze svobodnih sindikatov genije na februarski seji, da prvič, “kar velja nova Ustava, v praksi Jelje zakonsko pobudo volivcev, akone lahko v sprejem državnemu °ru namreč predlaga le vlada ali i Poslanec državnega zbora. Toda I sJava določa, da zakon lahko pred-yZl. tudi najmanj 5.000 volivcev. sai 5.000 volivcev je torej treba Ptcpričati. Če ljudje ne verjamejo koristnost zakona, ga pač niso prijavljeni podpisati. Kdor torej uspe I tati podpise 5.000 volivcev, ve, da v niegova pobuda za sprejem za-ona deležna res široke podpore, jranje volivskih podpisov je torej t(*a preizkušnja za vsako pobudo. Pomagati odpuščenim presežnim lavcem, ki na novo zaposlitev ča-. alo v povprečju že dlje kot leto dni, se Pobuda, ki jo je bilo pripravljeno Podpisom podpreti 26.596 volivcev kratkih 14 dnevih od 22. februarja 8. marca 1993. Ustavnemu dolo-1 u je bilo torej več kot 5-kratno adovoljeno. h kaj so volivci podprli s svojim Mpisorn? Podprli so predlog, naj se akon o zdravstvenem varstvu in nravstvenem zavarovanju dopolni ,ako, da bo tistim, ki so brezposelni jez lastne krivde in si prizadevajo aJti novo zaposlitev, v okviru ob-eZnega zdravstvenega zavarovanja tta polna cena zdravstvenih stori- del; dni Sindikati W Slovenije trjski denar, s katerim bi bilo 2ga Po stanovanjskem zakonu xagot°viti socialna stanovanja. Podatkom, da je na poseb- Rad k6tn računu pri SKB "banki d.d. od Pnin za stanovanja, ki jih je °dala mestna vlada, le še nekaj ^vani kot 263 milijonov tolarjev, je ^ °rana 'osupnila. Na vprašanje, ga je predsednik senata zastavil govorniku mestne vlade (od odnje tako ni bilo nikogar na . ravnavi), zakaj je vlada pora-0ia ta denar oziroma kje je, je 0 potnik presenečen odgovoril, da tr k1 ne ve ničesar- »Zdaj bo 6ba pr^ odgovornih gospodih , leg moralne poiskati še materi-uto odgovornost!« je po končani Vph** obravnavi novinarjem po-Boris Andree, predsednik Pravnega odbora Stanovanj-, ega sklada ljubljanskih občin P^dstavnik tožeče stranke), ih • b mesec po tem, ko so občine njen sklad vložile tožbo, da bi v ta način dokazale lastništvo sttikega premoženja (več kot 5000 anovanj in drugih nepremičnin Premičnin), je sodišče odredilo ■ decembra lani) blokado de- ?atia, ki ga je mestna vlada iztr- a s prodajo solidarnostnih sta-neVanj-»Takrat je bilo na poseb-n 01 računu pri omenjeni banki mesto več kot milijarde le še b?°g 30 milijonov tolarjev! SKB s ^ a d.d. je vedela, kaj se dogaja em denarjem, prav tako za spor toCŠČU’ kl ie že tekel. Zato je ^znil, 6a t66-' Opomnimo naj še, da je bolj čudno, da ni sama za-Ahk>nila teb sredstev,« pravi Boris dree. Spomnimo naj še, da je tiskovni konferenci mestne vlade 17. februarja letos njen >xr . - • • rcui ncu. ja tciua njcu edsednik Marjan Vidmar po-ja a!-d> da bi vlada že zdavnaj ob-st * a razpis za dodelitev ugodnih ttovanjskih posojil, če denar od ^ Pdin ne bi bil blokiran, ter da stni sekretariat za stanovanj-6 ° gospodarstvo razpis že pri-t„ vya- Na razpolago za dodelili pa da je približno mili- li,y®?dar pa bi predstavnikom suanskih. občinskih stanovanj-Dnia s^adov (in morda sodišču) te p druge milijarde tolarjev od hit- i 6 s°lidarnostnih stanovanj oh k , r ne bil°treba iskati z lučjo pr e™ dnevu. Da ga je šlo kar šp za nakup stavbe »Slovenija žp ?a<<’ ,smo v Delavski enotnosti Pisali. Tudi o tem, da naj bi tev, tako kot to že velja za šolajočo se mladino. Obvezno zdravstveno zavarovani smo namreč vsi. Prispevek plača (seveda za zaposlene) delodajalec, za brezposelne pa zavod za zaposlovanje, sami ali pa za tiste brez dohodkov občina. Po domače povedano, ko bi šli odpuščeni delavci k zdravniku, jim ne bi bilo treba doplačevati kot samoplačnikom ali pa plačevati premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Družine dolgotrajno brezposelnih so namreč pogosto v hudih finančnih težavah in denarja za takšna doplačila k ceni zdravljenja preprosto zmanjka. Svet Zveze svobodnih sindikatov se je odločil predlagati takšno dopolnitev zakona za tiste brezposelne, ki so delo izgubili zaradi stečaja, za odpuščene trajno presežne delavce in tudi za mlade iskalce prve zaposlitve, ki po končanem šolanju brezuspešno iščejo zaposlitev. Vsi ti so namreč dolžni doplačevati k ceni zdravstvenih storitev, brez dela pa prav gotovo niso po lastni krivdi. Nekaj podatkov, ki orišejo, kakšna je brezposelnost v Sloveniji letos. Med maja 124.827 brezposelnimi je bilo 16.654 odpuščenih zaradi stečajev, 22.067 odpuščenih trajno presežnih delavcev in 21.162 iskalcev prve zaposlitve. Na delo so po aprilskih podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje čakali v povprečju 1 leto 6 mesecev in 25 dni. 40,8% vseh brezposelnih zaposlitev išče od 1 do 3 leta. 12,4% brezposelnih na delo čaka celo dlje kot 3 leta. Prav nič bolj rožnato ni iskalcem prve zaposlitve. Ti na delo čakajo v povprečju 1 leto 9 mesecev in 18 dni. Zlasti mlade iskalke zaposlitve težko najdejo delo. V' povprečju na zaposlitev čakajo kar 2 leti 2 meseca in 20 dni. 32% jih na zaposlitev čaka od 1 do 3 leta. 14,7 % zaposlitev najde šele celo po čakanju, ki traja dlje kot v njej baje dobila »profitne prostore« Krekova banka - pa ni bilo demantija. Ve se tudi, da je ljubljanski izvršni svet sklenil porabiti od tega denarja za opremo že kupljenih pet stanovanj na Slomškovi 23 in 25 2,9 milijona tolarjev. Toliko naj bi namreč stalo lakiranje parketa in pet novih kuhinj z vgrajenimi električnimi štedilniki, hladilniki in zamrzovalniki ter pet telefonskih priključkov. Hkrati so določili, da bo v teh profitnih stanovanjih (namenjenih osebju tujih veleposlaništev) najnižja najemnina znašala 14 mark za kvadratni meter. Nekaj za profitna stanovanja, nekaj za lepe oči... Po pripovedovanju Marjana Vidmarja, predsednika ljubljanskega IS, so se odločili za nakup profitnih stanovanj in njihovo opremljanje tudi zaradi kritik zunanjega ministra, češ da mesto ne naredi nič za reševanje stanovanjske problematike najvišjih državnih uslužbencev in osebja tujih veleposlaništev. Vlaganje denarja v profitna stanovanja se mu ne zdi napačna poteza, saj mestni stanovanjski sklad s tem le bogati. Pa tudi pri oddaji neprofitnih stanovanj ubira mesto Ljubljana čudna pota. Tako je mesto Andreju O. in Romani B. dodelilo »neprofitni«-kadrovski stanovanji za nedoločen čas. Prvemu je kot direktorju LPP Ljubljana na Opekarski 13 dodelilo dobrih 65 kvadratnih metrov veliko stanovanje, drugi pa 14 kvadratnih metrov manjšega. Ce pogledamo 4. člen stanovanjskega zakona, lahko vidimo, da kadrovsko stanovanje ni nikjer omenjeno. Zakon pozna le službeno stanovanje, ki ga lahko lastnik oddaja v najem za določen čas, torej za čas, ko je prosilec zaposlen v eni od njegovih služb. V našem primeru je mesto oddalo stanovanje prosilcu za nedoločen čas, kar pomeni, da najemnik v njem lahko ostane celo, če gre v službo kam drugam ali se upokoji. Poleg tega je sporna tudi dodelitev stanovanja Romani B. Mesto ji je dalo precej veliko stanovanje, čeprav naj bi bila le študentka 15. julija 1993 3 leta! Torej dovolj časa, v katerem človek lahko zboli. Državni zbor je sklenil, da predlagane dopolnitve zakona ne potrdi kot osnutek zakona. Z uvrstitvijo zakonske pobude volivcev na dnevni red seje državnega zbora je bilo sicer ustavi zadoščeno, zakonodajalni postopek pa se je z nepotrditvijo osnutka vseeno ustavil. Prevladalo je stališče vlade, da bi taka dopolnitev zakona porušila komaj dobro leto stari koncept novega zdravstvenega zavarovanja, v katerem morajo k ceni zdravstvenih storitev doplačevati vsi odrasli prebivalci Slovenije. Poslanci so se zbali, da bi kaj podobnega že jutri zase zahtevali še drugi. Prav vsi poslanci pa so priznavali, da je zdravstveno varstvo brezposelnih problem. Le tega niso vedeli, kako se ga lotiti. Vlado so zato na predlog poslanca ZLSD Mirana Potrča zadolžili, naj ta problem do jeseni razišče, in če ugotovi, da je potrebno ukrepanje, pripravi svoje predloge. Vsaj to so s svojim sklepom zagotovili poslanci! Svet Zveze svobodnih sindikatov je lahko zadovoljen vsaj z dvema dejstvoma. Najprej jim zbrano število podpisov zagotavlja, da so pravilno ocenili voljo volivcev (in seveda članov svojih sindikatov), da želijo biti solidarni z brezposelnimi, ki brezuspešno iščejo zaposlitev. To je pomembna ugotovitev! In drugič, zakonska pobuda volivcev je poslance in vlado opozorila na ogroženo zdravstveno varnost dolgotrajno brezposelnih. Sedaj so na potezi oni! Zakonske pobude v državnem zboru nekateri niso hoteli podpreti tudi zaradi drugih razlogov, ki niso povezani z doslednostjo koncepta novega sistema zdravstvenega zavarovanja. Poslanec LDS Janez Kopač je ocenil, da se za pobudo ne skriva solidarnost z brezposelnimi, ampak da je do pobude prišlo zaradi prestižnih razlogov v sindikatih. Sindikati, ki se borijo za višje plače zaposlenih, naj bi bili sokrivi za naraščajočo brezposelnost. Poslanec dr. Vladimir Topler je še zatrdil, da sindikati še najbolj ščitijo sami sebe. Kako naj razumemo očitek o prestižnih razlogih, ko pa je državni zbor uvrstil zakonsko pobudo na dnevni red zaradi podpisov 26.596 volivcev in ne zaradi sindikalne pobude? Le kakšnemu namenu služijo takšne žalitve? Lučka Bohm, svetovalka S ZSSS filozofske fakultete in torej ni zaposlena v kateri od mestnih služb. Prav tako ni »mestna« štipendistka. Zastavlja se vprašanje, po kakšnih pravilih mesto dodeljuje ta (kadrovska) stanovanja, in če je R. B. zares tako obetajoča, da bi ji ob kopici že uveljavljenih in priznanih mestnih strokovnjakov brez stanovanj smeli dodeliti takšne prostore. O tem, da pri vseh teh »kadrovskih« in »profitnih« stanovanjih smrdi po dogovarjanju v ozkih krogih, verjetno ni treba nikogar prepričevati. Sam Marjan Vidmar pa se ob pogovorih z novinarji takole izmotava: Dodelitev stanovanja Andreju O. kot direktorju ene od mestnih služb ni preveč sporna, izvršnemu svetu pa se je tudi v drugem primem zdelo primemo, da pomagajo hčeri priznanega ljubljanskega akademika. Priznal pa je, da imajo še vedno prek sto podobnih prošenj nerešenih, in da se bo morda zato odločitev IS zdela komu sporna. Miha Jazbinšek je na vprašanje novinarjev, kako komentira stanovanjsko politiko v Ljubljani dejal, da stanovanjski zakon res ne pozna kategorije »kadrovska stanovanja« in da bo o zares svojevrstni mestni stanovanjski politiki morala v kratkem razpravljati vsaj ljubljanska skupščina... Vendar: kako naj ta skupščina o tem razpravlja, ko pa se že poldrugo leto ne sestaja. Je pa le pomembno, da se je tudi republiškemu ministrstvu za okolje in prostor začelo počasi svetlikati, da pri uresničevanju stanovanjskega zakona ne poteka vse tako, kot bi moralo. In je Miha Jazbinšek zato uradno ugotovil: »da je nujen celovit inšpekcijski nadzor nad porabo sredstev, pridobljenih s prodajo občinskih stanovanj«. In naslovil na centralo SDK Slovenije poziv za inšpekcijski nadzor poslovanja s stanovanjskimi sredstvi občin. Predlagani inšpekcijski pregledi naj bi, po mnenju ministrstva, »pomenili dodatno opozorilo za dosledno izvajanje stanovanjskega zakona, sicer aktualno za večino občin v državi«. Kako vse to komentirati? Ni potrebe: sodbo o teh dejstvih naj si ustvari vsakdo sam. Vinko Blatnik NA TRŽNEM PREPIHU Regionalna razvojna politika Gospodarska rast (povečevanje produkta različnih primanjkljajev v gospodarstvu in na prebivalca) in zaposlenost v regiji sta od- bankah. visni od različnih dejavnikov, ki so ljudem Pri koncepciji razvojne politike moramo v tej regiji bodisi »dani« od zunaj in njeni upoštevati komparativne prednosti dane re-prebivalci nanje ne morejo vplivati (naravne gije. Te prednosti se delijo na tiste, ki so okoliščine, konjunktura na svetovnem in dru- posledica naravnih danosti oziroma lege, in gih širših trgih, včasih tudi šolska, kulturna, t.i. pridobljene komparativne prednosti (de-monetama, davčna, zunanjetrgovinska in ■ lovna sila z dolgoletno industrijsko tradicijo znanstveno tehnološka politika prebivalcem in pa znanje na področju specialnih del ozi-regije nadrejenih državnih oblasti), ali pa so roma specifičnih sektorjev). V načrtu raz-ti dejavniki takšni, da lahko ljudje v regiji vojne politike je treba s posebnimi projekti nanje vplivajo (prostorska, infrastrukturna, opredeliti nadaljnji razvoj področij, kjer ima šolska, kulturna, športno-rekreativna, soci- regija naravne komparativne prednosti. Pri-alna in zdravstvena politika; v naših razme- dobljene komparativne prednosti so odvisne rah pa vsaj deloma tudi davčna politika, poli- od podjetništva, deloma pa tudi od šolstva, tika trošenja za javno porabo v občinski pri- Ukrepi za pospeševanje takšnih dejavnosti stojnosti in pa znanstveno-tehnološka poli- morajo zato omogočiti čimveč svobode izva-tika, t.j. spodbujanje uvajanja novih izdelkov jalcem, ki jim regija oziroma občina nudita in tehnologij v obstoječih podjetjih ter usta- predvsem za razvoj prijazno okolje (trg, sode-navljanja novih podjetij). lavce in nobenih zaviralcev). Kadar so razmere za gospodarsko rast in Načrt regijske razvojne politike mora opre-zaposlenost v regiji neugodne, je še večja po- deliti: treba po vodenju premišljene in agresivne po- - ukrepe prostorske politike (dovoljenja za litike na področjih, na katera lahko ljudje, ki dejavnost, dodelitev stavb in zemljišč, s kate-žive na tem območju, vplivajo. Uspešnost rimi razpolagajo občine, itd.); takšne politike je običajno odvisna od časa, - ukrepe davčne politike (davčne olajšave v katerem se je lotijo. Kadar reagirajo na in subvencije za uvajanje novih izdelkov, teh-poslabševanje zunanjih okoliščin hitro, so nologij, podjetij ter za odpiranje novih delov-uspešnejši, kot če z ustrezno reakcijo zamu- nih mest) — na občinski in republiški ravni; dijo. - projekte razvoja področij z naravnimi Regija lahko v razvoju zaostane iz različnih komparativnimi prednostmi. Ti projekti bi vzrokov. Med njimi so naraščanje prebival- morali vsebovati oceno potreb oziroma trga, stva ob nespremenjeni tradicionalni gospo- produkcijskih kapacitet in njihove optimalne darski strukturi (temelječi na kmetijstvu, ru- širitve, najboljših prodajnih kanalov za te iz-darstvu ipd.); zaostajanje produktivnosti in delke in storitve, najučinkovitejšega načina konkurenčnosti nekoč propulzivnih indu- promocije ter najprimernejše cene teh izdel-strijskih panog (npr. metalurgija), na katerih kov in storitev. Na osnovi tako oblikovane temelji gospodarska struktura regije; odliv informacijske osnove, bi morali biti določeni kapitala oziroma selitev podjetij v druga, za- nosilci posameznih ukrepov za izvedbo pranje prijaznejša okolja (zaradi nižjih plač, jekta (podjetja, specializirane marketinške boljše delovne sile, ekoloških, fiskalnih, var- ustanove in posamezni občinski organi) in nostnih in podobnih vzrokov), presihanje kontrolno telo, ki bi nadziralo izvajanje in rudnih virov, na katerih temelji gospodarstvo hkrati sproti prilagajalo regionalno razvojno regije; sprememba prometnih in trgovskih politiko na teh področjih; poti, na katere je bila vezana gospodarska _ vzpostavitev informacijske (pravne, ra-dejavnost regije; poslabšanje življenjskih po- čunovodske, tržne) infrastrukture za nove go-gojev (pitna voda, zrak) v regiji; itd. Zaradi spodarske programe. Zagotovitev občinskih različnih vzrokov, zaradi katerih lahko go- in vpUv na republiške nakupe pri novih po-spodarstvo kakšne regije zaostane v razvoju, djetjih. Običajno ima namreč podjetnik naj-ni enotnega načina odpravljanja tega zao- ye£ težav, da pride do prvih kupcev; Stanka (nižjega per capita dohodka in večje , • ____ brezposelnosti). - ukrepe za razvoj solstva, kulture m zna- Regionalna razvojna politika mora izhajati nosti v regiji, iz ocene razmer v širšem gospodarskem pro- ~ ukrepe socialne politike za zaščito os-storu. Pri tem bi pri nas kazalo upoštevati novnega življenjskega standarda tistim, ki povečano integracijo Zahodne Evrope, ban- Pm v gospodarski tekmi spodleti; krot Vzhodne Evrope, razpad in samouniče- - ukrepe za zaščito okolja pred naravi nje nekoč enotnega jugoslovanskega trga in‘ škodljivimi posegi novih podjetnikov in velike stroške oziroma visoke davke zaradi ukrepi za sanacijo okolja zaradi dosedanjega prelivanja državnega denarja za pokrivanje onesnaževanja. • Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij • Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij • Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Zakon razlagajo: mag. Tone Rop, dr. Alenka Žnidaršič - Krajnc (oba s seminarja ZSSS) in Gregor Miklič Cena 1.800 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefona: 321-255, 110-033, telefaks: 061-311-956. Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ... izvod(ov) brošure ZAKON l O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. Naročeno nam pošljite na naslov:..................................................... Ulica, poštna št., kraj:............................................................. >o o <5 Ime in priimek podpisnika:.................... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: žig Podpis naročnika 10 RAZUM IN SRCI I TE 15. julija 1993 Naš kulturni namig: Kostanjevica Izletniške in kopalne cilje si gotovo znate izbirati sami, mi pa vam ponujamo še obogatitev vašega počitniškega potepanja v teh vročih poletnih dnevih. Morja imamo malo, zato se vse pogosteje odločamo za kopanje v zdraviliških bazenih. Na Dolenjskem je kar veliko izbire: v Čateških Toplicah imajo kar termalno riviero, blizu so tudi Šmarješke in Dolenjske Toplice. Morda bo poletna nevihta, gneča ali pa kar želja po kulturnem uživanju vaš izlet zaključila še v Kostanjevici. Poleg Krke vas tam to poletje čakajo še najmanj razstava znanega umetnika, ki namesto barv uporablja barjansko zemljo, Toneta Lapajneta - ta je v galeriji Božidar Jakac - v Lamutovem likovnem salonu pa si lahko ogledate razstavo izbranih slik Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Obe razstavi vas čakata do konca poletja. Trebče kot primer Dobro desetletje je tega, ko se je utrdila misel in z njo zavest o potrebi po ustanovitvi krajinskega in zgodovinskega parka Trebče na Kozjanskem. Takrat je bilo Kozjansko skupaj s Halozami simbol nerazvitega območja. Tam ni bilo industrije in ne turizma, samo od kmetovanja pa se je težko živelo. Povrhu vsega pa so imeli za sabo tudi izkušnjo s potresom in popotresno obnovo. Začelo je nastajati novo Kozjansko s podobo, ki je imela sila malo skupnega s stanjem pred potresom. Tako je tudi park Trebče v resnici nastal predvsem kot razvojni projekt, ki naj bi ljudi in kraje pripeljal v 20. stoletje. Toda z vsakim parkom je na začetku hudo, še posebej, če v takšnem projektu ljudje vidijo zgolj omejitve, mnogi celo rezervat in sebe v njem kot staroselce. Tako je bilo tudi v tem primeru, le da v primeru Trebč ni šlo za Triglavski narodni park, ki je že imel uveljavljeno tradicijo in tudi gospodarsko dejavnost, ki mu je pomagala uveljavljati ideje. Vsega tega na Kozjanskem ni bilo. Bili so številni zaselki, razmetani po kozjanskih gričih, ni bilo pravih prometnih povezav in bila je množica ljudi, ki se je po razdrapanih kozjanskih cestah vsak dan vozila na delo v okoliška gospodarska središča. Pred dnevi se je prijatelj vrnil z dopusta v Atomskih Toplicah, ves navdušen nad ravnijo storitev, urejenostjo krajev in domačij ter izjemno prijaznostjo domačinov. V svoji navdušenosti je dejal, da je urejenost okolja, naselij in prijaznost ljudi moč mirno primerjati s turistično razvito tujino. Prehodil in prevozil je Kozjansko in videl, kaj je zmoglo napraviti dobro desetletje strpnega, usklajenega in strokovnega dela pri uresničevanju ideje o parku Trebče. Vse je prerojeno, ljudje cenijo tradicijo in izročilo in se ne počutijo staroselce v rezervatu. Slovenija je majhna, a čudovita. Primer Kozjanskega pa nazorno dokazuje, da je mogoča dokaj hitra in kakovostna pot naprej tudi takrat, ko se odločimo varovati značilnost in kultiviranost kakšnega dela slovenske zemlje. Zato nas ne sme biti strah, ko bo govor o novih parkih in zaščitenih območjih, saj je to najboljša pot, ki nas ohranja kot Slovence in našo pokrajino v vsej njeni lepoti. Tudi to je del odgovornosti do naroda in domovine. Milan Bratec Mladinski ekološki tabor v Cerknici Mladinski ekološki tabor Cerkniško jezero ’93, ki je potekal od 29. junija do 9. julija v cerkniški osnovni šoli, je o tvoril minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc Organizator tega tabora je bil Mladi forum Združene liste. Vodila sta ga njegova predstavnika Ivana Žolgar in Danilo Tomšič, predsednik Mladega foruma. Poleg njiju je sodelovalo še šest mentorjev, večinoma domačinov, študentov in absolventov 4. letnikov fakultet in 35 srednješolcev iz vse Slovenije. Ivana Žolgar je povedala, da je program njihovega tabora uvrščen v Nacionalni program uvajanja ljudi v znanost in tehnologijo, ki ga je pripravilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. To je prvi tak projekt, prijavljen na Uradu za mladino, njegovi rezultati pa naj bi pripomogli k ustanovitvi Notranjskega krajinskega parka. Glavni namen tabora je bilo mlade s praktičnim delom seznaniti s stanjem okolja na področju Cerkniškega jezera, predvsem s kakovostjo, onesnaženostjo jezerske vode, poseljenostjo s ptičjimi vrstami in nekaterimi redkimi žuželkami, z iskanjem črnih odlagališč odpadkov in s kartiranjem poškodovanosti gozda. Delo mladih raziskovalcev je potekalo v šestih skupinah, ki so večinoma delovale na terenu. Zoološka skupina se je ukvarjala z zelo atraktivno živalsko skupino donata (kačjimi pastirji) in z biološko analizo vode. O mitološka skupina je preučevala in opazovala ptice na Cerkniškem jezeru. Ob njem živi kar 150 različnih ptičjih vrst, določala pa jih je po oglajašnju. Tretja skupina je popisala predvsem črna odlagališča odpadkov in razmere na odlagališčih okoli jezera. Arheološka skupina je sodelovala pri izkopavanju v krajinskem parku Rakov Piknik udeležencev ekološkega mladinskega tabora v Rakovem Škocjanu Škocjan, ob srednjeveški cerfo ( sv. Kancijana, ki je skoraj na 58 mem Velikem naravnem mos*5' 1 Gozdarska skupina je ugotavlj8*8 poškodovanost mladega drevja15 J vzroke zanjo, etnološka skupi5* __ pa je raziskovala, kako in koli*10 je Cerkniško jezero vpeto v življ8-nje ob njem in njegovi okolici' js Ob delu v skupinah so poteka1 ^ tudi nekatere dodatne dejavno®1' ^ Udeleženci so bili na izletu v Ra z kovem Škocjanu, Škocjanskih j8 mah in v Planinski jami. Zor®11 z. Tomšič, direktor podjetja Rast 5 Ljubljane jim je predaval o odi* ^ gališčih odpadkov. Dr. Rado če C( norio, državni sekretar v Minish ^ stvu za znanost in tehnologijo, j111, jE je predaval o mednarodnem sode lovanju in izmenjavi študent0' Sergij Pelhan, minister za ka* h turo, in Stane Peterlin, direk'01 p Zavoda za varstvo naravne in k1" h turne dediščine Republike Sl°ve 0 nije, pa sta udeležencem tab°r8 v predstavila varovanje in zaščit0 n naravne in kulturne dediščin0 ]t v Sloveniji. Zadnji dan ekološkega tab°r8 p so vse skupine predstavile svoj g rezultate na zaključni razstavl’ b Širši javnosti pa jih bodo z br° šuro posredovali v septembr5 Mladi raziskovaci - udeleženci ta z bora so povedali, da so si na nje11 0 pridobili znanje, kot ga šola 5Č ) more nuditi. Vsi si tudi želijo, °a g bi lahko naslednje leto organi® s rali svaj dva podobna tabora, i” g sicer z mednarodno udeležbo. Raziskovanje narave v cerk® e ški občini je znano tudi v zgod0 t vini. Tako je pred 300 leti uwr ' Janez Vajkard Valvazor Pra' ' z razpravo o Cerkniškem jezet5 š postal član angleškega kralj0'' ' skega društva. Morda se je kakšd1 ( udeleženec letošnjega mladi5 < skega ekološkega tabora navdus' nad naravnimi lepotami cerku1-ške občine in bo s svojimi razisk0' vanji ponovno ponesel v svet i51* s tega notranjskega bisera. j Petra JVftŠ,V ' _______/V V založbi ČZP Enotnost bo predvidoma jeseni izšla knjiga pisatelja in kulturno-političnega delavca Vladimirja Kavčiča »Stebri družbe« z avtorjevim podnaslovom »Psihosocialni portreti sodobnikov«. Nekatere od portretov je avtor že objavil v revijah. Da gre zanesljivo za zanimivo branje, dokazuje avtorjeva opomba takoj v uvodu, da je vsaka podobnost z živimi osebami namerna, pa tudi moto knjige, vzet iz Kafkove »Preobrazbe«. Takole se glasi: »Ko se je Gregor Samsa nekoč zjutraj zbudil iz nemirnih sanj, je ugotovil, da se je med spanjem preobrazil v velikanski mrčes.« Danes objavljamo drugi del portreta za naslovom »Prečiščevanje duha«. O svojih medvojnih podvigih je Martin znal pripovedovati napete štorije, kajti naloge, ki jih je opravljal, so ga večkrat vodile globoko v sovražnikovo ozemlje, kjer je bil s svojimi ponarejenimi dokumenti skoraj povsem odvisen od iznajdljivosti in sreče. Pri njem doma so se oglašali bivši vosovci in kasnejši udbovci in od njih je Janez Pavel slišal grozljive zgodbe; pripovedovali pa so jih s takšno neprizadetostjo, da ga je spreletaval srh, saj marsikaj ni bilo v skladu z njegovim odnosom do življenja. Vendar za drobnjakarsko razlikovanje dobrega in zlega tu ni bilo priložnosti. Marjeto in njenega očeta, vse okrog njiju je moral jemati scela. To je tudi počel, in spoznan je bil za vrednega, da se povsem vključi v družino. Samo nemarnosti obrtnikov je bilo pripisati, da se z Marjeto že na sam dan poroke nista vselila v lastno hišo v predmestju, zgrajeno po Martinovem premisleku. Pol v mestu, pol na deželi, da sta združljivi obe kvaliteti življenja. Nadaljnje življenje Janeza Pavla se je odvijalo pred našimi očmi. Rojevali so se mu otroci. Janez Pavel pa je iskal svoje mesto pod soncem. Višek njegove kariere je bil Projekt 2000, a tudi ta se ni zanj dobro končal. Njegov intelektualni status je postajal vse bolj dvoumen. Medtem ko je za nekatere še vedno bil bistroumen in nekonvencionalen mislec, so se drugi že nagibali k temu, da bi mu očitali šarlatanstvo. Nihal je iz stroke v politiko. Ker sta medtem pretekli skoraj dve desetletji in tudi njegovega tasta že nekaj let ni bilo več med živimi, je bil v času pred zlomom boljševističnega sistema navezan le še na svoja lastna spoznanja. O tem je večkrat pripovedoval, tudi vam, gospod predsednik, ko se je prihajal dogovarjat za prestop v našo stranko. Po njegovem zatrjevanju je bilo njegovo nazorsko in politično dozorevanje postopno. Da je socializem utopija, naj bi bil spoznal že zdavnaj in po njegovem so to vedeli vsi, tudi prenovitelji sami. Že zdavnaj tudi njim ni šlo za nič drugega kot za oblast. Če je bila ta oblast vezana na določene rituale in obvezne zarotitvene obrazce, ki so se jih oklepali mnogi ljudje, jih pač ni kazalo prepričevati o nasprotnem. Napačno so ocenili le število tistih, ki so se že odločili za spremembe. Žrtev napačne kalkulacije je bil očitno tudi Janez Pavel sam, sicer ne bi bil tik pred razpadom sistema kandidiral za članstvo v ce-kaju. Tudi trditev, da mu je socialna demokracija od vseh strank naj bližja, se zdi razumljiva. Zadrega je nastala ob njegovem prestopu. Ljudje ne cenijo tistih, ki se obračajo po vetru. Pričakujejo značajsko trdnost, tudi če je dogmatična; takšni se seveda posmehujejo. Morda drugim le ne dopuščajo tega, česar sami niso zmožni. Ko je bila v Dnevniku objavljena zgodba o Judi Iškarijotu, ki je Kristusa dvakrat izdal, preden je petelin trikrat zapel, so vsi vedeli, da govori o Janezu Pavlu Sodarju. In privoščljivo so namigovali, da je naša stranka pridobila uglednega strokovnjaka za izdelovanje utopij. Pohiteli naj bi z njegovo vključitvijo v strankino vodstvo, sicer se nam utegne zgoditi, da nas bo zapustil, še preden bomo izkoristili njegove »ustvarjalne« sposobnosti. Kot ste pravilno ugotovili že vi sami, gospod predsednik, človeka s takšnim, javnim statusom, s katerim je nedvomno povezan tudi določen ugled, ni mogoče pustiti ob strani in ga obravnavati kot navadnega člana. Če smo ga že sprejeli medse, mu je treba zagotoviti ustrezno mesto, tudi glede na siceršno strukturo strankinega vodstva, v katerem ni dovolj izobražencev, zlasti ne takšnih, ki bi znali javno nastopati, kot to zna Janez Pavel Sodar. Nenazadnje gre tudi za vzorec odnosa do drugih prestopnikov. Ne glede na moralne sodbe o njih, je njihov vstop v naše vrste zaželen. Ne toliko zaradi krepitve nas samih kot zaradi slabitve drugih. Pri tem je seveda treba oceniti, da moralna škoda, ki jo lahko utrpimo, ne bo večja od koristi, ki jo pridobimo. Ta presoja pripada vam, gospod predsednik, in direkciji stranke, moja naloga je le, da osvetlim nekatere nekonvencionalne vidike, s katerih je mogoče osebnost in njen razvoj presojati danes, z aspekta nove duhovnosti in okultnih zanosti. Pojasnilo o novi duhovnosti V preteklosti so filozofi poskušali svet razložiti, vsak na svoj način, se razume. Revolucionarji pa so tem igram brez konca obrnili hrbet in se odločili, da svet spremenijo. Kaj je uspelo enim in drugim, je znano. Zato nam zdaj ne preostane nič drugega, kot da ga skušamo razumeti. Pot do razumevanja sveta pa je v človeku. Kajti človek je edino živo bitje, lahko bi rekli, da tudi edina materija, ki vsebuje duha. Duh je tisti, ki osvešča človeka, omogoča njegovo samozavedanje. Možnosti tega samozavedanja so neizmerne, takšne, da jih lahko samo slutimo. Kajti vsako človeško Vladimir Kavčič: Prečiščevanje duha (2.) Poročilo o raziskovanju osebnosti na okultni način bitje nosi, zaklenjeno v svoj celični spomin, celotno izkušnjo vsega človeštva, izkušnjo vseh njegovih soočenj z veseljem. Da bi to izkušnjo spoznali in jo začeli uporabljati, moramo v temelju spremeniti odnos do nas samih, do izkušenj, do katerih se je človeštvo v svoji zgodovini že dokopalo, a smo jih v modernem času zanemarili, pod vplivom novodobnih gibanj, zlasti pod vplivom tako imenovane izkustvene znanosti in logike, po kateri se usmerja mišljenje sodobnega človeka. Ta človek se vse preveč ukvarja s svojim trenutnim položajem in njegov odnos do sveta je vse preveč racionalističen, zato so mu spoznanja preteklosti nedostopna ali pa jih je zanemaril kot neznanstvena. Kriterij takoime-novane resničnosti zavrača večino duhovnih sporočil preteklosti. Ob tem se seveda ne zavedamo, da je devet desetin resničnosti nevidne in da sfera telesnega bivanja ni edina bivanjska sfera. Ne zavedamo se, da tudi čisto logično mišljenje ne more nuditi nikakršnega novega spoznanja empiričnega sveta. Vsako novo spoznanje resničnosti se začne pri človekovi izkušnji in se pri njej tudi konča. Sklepi, do katerih pridemo na povsem logičen način, ne vsebujejo nobene resničnosti. To ni kakšno novo spoznanje. Einsteina, kateremu ga pripisujejo sodobniki, niso prav razumeli in mu niso posvetili potrebne pozornosti. Kajti Einstein je samo ponovil misel, ki jo lahko srečamo že pri Budi, tuja pa tudi ni bila ne stari kitajski ne stari grški filozofiji. Zdaj nam ne preostane drugega, kot da se k tem virom vračamo in jih spoštljivo preučujemo. Vse, kar je bilo nekoč zapisano ali se je iz roda v rod prenašalo po ustnem izročilu, je povezano s človekovimi davnimi izkušnjami. Naj je na prvi pogled videti še tako fantastično in brez zveze z realnostjo, temu vtisu ne smemo podleči. Misel, ki je ne razumemo, ni tudi nujno brez smisla, smisel ji moramo šele odkriti. nosti odkrijejo nove resnice, ^ bolj skladne z nami samimi, čutimo, da z njimi svoje življe°I bolje razumemo ali da smo z nj11^ lahko celo srečni, kaj je po iteri tem višja resnica? Kaj je kri- ^ Bariera, pred katero se misel sodobnega človeštva večinoma ustavi, je smrt, prenehanja našega fizičnega bivanja. Razkroj naše časovno omejene oblike v večnost pa nikakor ne zmanjšuje smisla našega življenja, kajti naša telesnost je naseljena z dušo, je začasno prebivališče večne duše. Ta nikoli ne umre, nikoli ne preneha obstajati. Racionalisti in logiki ugovarjajo, da je obstoj duše nedokazljiv. A od kod zavest o duši, če ta ne bi bila del človekove davne izkušnje. Nenazadnje pa je obstoj duše tudi v skladu s pojmovanji modeme znanosti. Spet se lahko sklicujemo na Einsteina. Po njegovem je energija neuničljiva, prav tako kot materija sama. Po zakonih termodinamike sicer spreminja svoje oblike in se navidezno izgublja, v resnici pa se le razprši in v vesolju prevzame novo obliko. Nič drugačno ni prastaro indijsko pojmovanje duše. Seli se iz telesa v telo in, če gre njen razvoj v smeri popolnosti, pridobiva vedno višjo obliko. Na koncu se združi z bogom, ki združuje vse energije in je končni cilj vsega duhovnega. Tam je tudi skupni vir in začetek vsega življenja. resničnosti, če ne naša uglašen1 z veseljem, če ne sreča, ki jo “ . za dnem odkrivamo v svojem vanju? .ad- Obstoj duše, sprejemanje na imimi Vi ravnrVotii c nnmflClO O . naravnih razodetij s pomočjo in ponavljajoča se prizadeva za rešitev duše so skupna vsebi5* vseh verovanj tega sveta. To more biti slučajnost, a tudi °e . pojav razlagamo s slučajnostjo, . vprašanje nismo odgovorili TU reinkarnacija ne pomeni nič dri gega kot vero v povezanost vS živih bitij in postopno prečišče« . nje človekove du.se (sli duh ^ kler se ta ne vrne k skupnemu začetku vsega življenja. Spozn8 nja kažejo, da je na pot duše m goče zavestno vplivati. Da obs jajo višje in nižje oblike življenj višje in nižje oblike duhovnosti ^ da je z zavestno izbiro mogoče 5 predevati k višjim oblikam ali 5 zadevati k nižjim. Pot navzdoL navadno konča s skoraj pop01^ degradacijo duha in potem se lahko naseli le še v živem bitju, ni več sposobno samozavedanj v živali. ..J Ta pot duha se preseneti]1 ujema s spoznanji sodobne p: sih0' logije, ki trdi, da je človekovo ŽiV E Obstoja duše ni potrebno dokazovati. Zadostuje, da vanjo verjamemo. To velja tudi za vse druge stvari. Če smo spoznali vse, kar je mogoče spoznati z močjo logike in na način znanosti, pa naša vedoželjnost ni potešena ali se v svetu mišljenja, ki je sposobno vse razložiti, ne počutimo srečne, se sami odločamo za preizkušanje novih možnosti. In če nam te mož- ljenje v glavnem realizacija notr8 njih nagibov, ki so človeku da Da je življenje oblika samore8 zacije po načelih, ki so v bi®1' moralne narave. Kajti naj'™. oblika življenja je služenje dr5 gim. To je tista ljubezen brez zloga, ki jo je oznanjal tudi Jr stus in katera daje smisel živi) nju tudi v drugih verstvih. ^ Da bi lahko svojo dušo usm° na pot samorealizacije, k vem novim oblikam življenja, k ved5 fr Obiskali smo... i Bistra včeraj in danes il!0 ' ----------------------------------- f , Naselje Bistra z nekaj hišami in Poimenskim gradom leži 19 kilo-ale Petrov zračne črte jugozahodno stij ^ glavnega mesta Slovenije, ir iubljane. Do gradu vodi cesta jr 2 Vrhnike proti Borovnici; na tej ■a” ^oti tudi naključni popotnik it 2azna vonj gradu, saj ga popelje \r f*°zi njegovo dvorišče, pod oboje- 0tna nekdanjih grajskih vrat. Ta tr- Cesta je tudi meja med kraškim iia Pogorjem in Ljubljanskim barje- Jem. Grad krasita velik park in rib-11 nik z otočkom. Obiskovalec je ta Presenečen nad številom rib v _ in divjih rac,ki veselo racajo ,eJ °o njem. Od zunanjih objektov ^ v bistri je vredno omeniti še sa-* ^Oftanski zid, katerega večji del P1 N žal že porušen. Vrh klanca, na robu gozda, pa stoji obnovljen a tazgledni stolp, s katerega se od-\e ^ra pogled ne samo na celoten j pajski kompleks, ampak celo do l bela Ljubljane. & ^al moramo vse tiste bralce, ki ir s° pričakovali kakšno zanimivo »J z8°dbo o viteških turnirjih ali ne ° sežiganjih čarovnic, razočarati, ja ia objekt je namreč dobil podobo zi- ^aščine šele leta 1826, ko je poit sl°Pje in okoliško posest kupil tr-S°vec in tovarnar Franc Galle. V prejšnji podobi je bila Bistra f, izmed štirih najmočnejših jj kartuzijanskih samostanov v Slo-'r. Vehiji. Ustanovljen je bil 1. no-^ yembra leta 1260. Bil je zelo uspe-:, Sen> saj so ga podpirali razni cerk-Vetli velikaši, zlasti pa celjski _ grofje, ki so bili v tistem času [ji aiočni in bogati. ii" Kartuzija je dosegla vrhunec :0- v H. stoletju. Njena velika poselit stVa so se raztezala po vsej Kranj-s^, na Gorenjskem, v Istri, na Vinskem, največ pa seveda v ne-0 okolici, južno od Ljub- >___ ljanice do Cerknice. Pod oblastjo je imela celo cerkniško faro. Hiše je imela po vsej Sloveniji, in sicer v Kranju, Ljubljani, Kopru. Žal pa naslednja stoletja samostanu niso prizanašala, saj je kar dvakrat pogorel. Požar je uničil tudi takrat bogato založene knjižne police, zato so iz te dobe ohranjeni le redki knjižni spomeniki. Nesreča pa ni počivala! Poleg večkratnih turških vpadov se je med menihi porajalo reformatorsko gibanje. Val novih idej, ki je krhal nazore, nauke in dogme tedanje družbe, je pljusknil na bistriška tla. Prior Gregor ni bil samo vnet Trubarjev pristaš, pač pa tudi tesno povezan z vsemi ljubljanskimi protestanti. Razrešen službe, je odkrito stopil na njihovo stran. Kljub vsemu pa je Bistra pridobila Grad Loško pri Cerknici. Cesar Leopold je bistr-skega priorja Ciriana povzdignil v prelata s pravico dedovanja leta 1660 in red ga je imenoval za vizi-tatorja province Alemania. Dobrih trideset let kasneje je postalo bistrsko področje s cerkniško faro samostojen arhidiakonat Bistra (upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij). Močnemu potresu leta 1670 je po sto letih 1773 sledil požar, ki je bil za Bistro katastrofalen. Uničil je večino samostanskega poslopja. Kljub temu je Bistra vztrajala! V devetih letih ji je uspelo obnoviti velik del samostana. Še istega leta (29. januarja) j e Jožef II. s posebnim odlokom kartuzijo razpustil. Po tem dogodku je Bistra prešla v roke verskega sklada. Konec 18. in v začetku 19. stoletja pa so nas okupirali Francozi. V času francoske zasedbe se za Bistro ni zgodilo nič pomembnega. Po padcu Napoleona je celoten objekt prešel v državno last - pod avstrijsko oblast. Takrat je bila Bistra gosposka in sodnija za občine Vrhnika, Polhov Gradec in Borovnica. Kot sem že prej omenil, je leta 1826 posestvo kupil Franc Galle. Bistri je dal podobo graščine, ko je odstranil zadnje sestavine kartuzije. V posesti je imel tudi štiri žage in mlin, na Pokojišču pa lovsko kočo. Po drugi svetovni vojni pa je Galletova rodbina vse zgubila; grad je ostal ljudsko premoženje vse do leta 1951, ko je prešel v roke Tehniškega muzeja Slovenije. Po odpravi centralizma so se specialni tehniški muzeji osamosvojili, le grad Bistra je ostal pod okriljem Tehniškega muzeja Slovenije, ki je z izseljevanjem privatnih strank začel pridobivati prostore še za druge tehniške panoge. Danes so v Bistri gozdarski, tekstilni, lovski, lesni in mnogi drugi oddelki, ki se jih splača ogledati. Zaenkrat ima grad v rokah Tehniški muzej Slovenije, slišati pa je, da je že vložen zahtevek za denacionalizacij o. Poleg vseh teh tehniških oddelkov pa se Bistro splača ogledati tudi kot arhitekturni spomenik. Iz prve dobe, to je iz 13. stoletja, se sicer ni nič ohranilo, ker so bile prvotne stavbe verjetno lesene. Najstarejši deli pa segajo še v 15. stoletje, ko je bila kartuzija zaradi požarov temeljito prezidana. Ne bom na dolgo in na široko opisoval značilnosti gradu, ker bi bilo tega preveč. Osredotočil se bom le na nekatere dele, ki najbolj padejo v oči. Zanimiv je stražni stolp nad cesto. V njem je naslikana freska velike stoječe Marije z Jezusom, ki je hkrati tudi zavetnica samostana. Nasproti njega, le nekaj metrov nižje, zagledamo vrata, ki vodijo v kapelo sv. Jožefa. Najbolj zanimivo je, da je to edini del samostana, v katerega so lahko vstopale ženske. Če z zunanjega stopimo na notranje dvorišče, najprej zagledamo tri velike sončne ure, ki krasijo fasade treh sten. Nosijo letnici 1669 in 1672. Seveda pa je skoraj za vsak samostan značilen ribnik, saj so menihi smeli jesti le ribje meso. Poskušal sem vas popeljati skozi ta magični svet srednjega veka, v katerem je pomembno mesto zavzemala tudi Bistra. Na koncu vam res priporočam ogled tega gradu, tako Tehniškega muzeja kot tudi mogočne stavbe, ki nosi ime - BISTRA. M. D. oblikam duha, se mora člo-se* najprej spraviti v sklad sam seboj. Uskladiti se mora s svojo °tranjostjo, šele potem lahko azvije senzibilnosti, ki mu omo-vOCajo vedno širše in vedno glob-N.^zumevanje samega sebe, ve-, 4a in neizmernih prostranstev . una. Ali kot pravi veliki učitelj ) ge: Ko človek doseže najvišjo t0Pnjo popolnosti, lahko prestopi a)višjo goro, preplava največje nrje in se lahko odpravi na kateri planet v vesolju, jp uhovnost, o kateri govorimo, najtesneje povezana s karmo, i®ravnim zakonom, po katerem s) t vsaka dejavnost, dobra ali ana, posledice, ki človeka še bolj Povezujejo z njegovo telesno eksi-enco in krogom ponovnih roj-in smrti. Spoznavanje tega aravnega zakona je dolga pot s‘ nJ’°P°inosti. Pogoj, da na tej poti ji aPredujemo, je enako spoštovali K negativnega in pozitivnega, ji nje vrednotenje duhovnih in ta az°rskih sprememb Janeza Raja Ra Sodarja z vidikov nove duhov-$ 5°®^ Pomembno ali ne, bomo sku-ir it r OJ 'i o >■ a ii >■ r it ta K a 5 1. au 11C, VU111U S1S.U- n pokazati z eksploracijo nje-Potf ^Kovnosti po ezoteričn: ZaPisi Akaši Odkar je Slovenija samostojna Zava, se v njej sproščajo tud nracije, ki so bile prej na perfi-n način zatirane. Na perfider _ Cln zato, ker se skoraj nihče n v®dal, da je tako, a je tako ven-k Ne bilo, odkrilo pa se je šele asneje. Kot v vseh nanovo osvobojenih deželah vzhodne Evrope n Sa tudi tu igre na srečo, prodaja domu in vključevanje v de-i Nte verige (catsh the cash edno razmahnile. Sproščene ,c ^apsihološke energije bode r . dvorimo prispevale ne le k na-j. n *?u vključevanju v Evropo, am-i- v univerzum nasploh, j. ; V tem času, kar tudi ni slučaj, se i- n„^0Javtt tudi prvi trans medij pri « V^svetu so takšni primeri bili I s an(ze P°prej, a sporočila o njih i- .Pohajala k nam le po zasebnih r i7 °*jmacijah. Gre za pojav, ki je i- vnVe™0 občutljiv in ni mogoče do-J /ti, da bi se ga polastili mediji re12 njega nedvomno hoteli na-j) oh Ul senzacijo, s tem pa bi preveč o hai menili 4udi, prek katerih pri-t 0 h nam skrivnostna in dra-ena sporočila iz preteklih ča- sov. Trans mediji so namreč rahločutni ljudje, da bi jih smeli izpostaviti javnim pritiskom. Svojo vlogo razumejo intimno in posvečeno, ne morejo pojasniti docela in včasih tudi ne razumejo do konca, kaj se z njimi dogaja, zato je njihovo delovanje mogoče le v krogu prijateljev in razumevajočih. Trans medij je namreč človek, ki govori v tretji osebi, s tujim glasom, z glasom osebe, ki je živela v davni preteklosti, je trenutno breztelesno bitje, ki ve o nas stvari, o katerih sami nič ne vemo ali pa jih samo slutimo. Ko pa zanje zvemo, začutimo, da se sporočila neverjetno skladajo z našo izkušnjo, odkrivajo globlje plasti našega bivanja in prek njih se zavemo svojih vezi s preteklostjo, prek njih preteklost postane del sedanjosti in prihodnosti. Analiza delovanja trans medijev je pokazala, da oni trenutno breztelesnemu, duhovnemu bitju svoj glas le posodijo, da je to, kar govorijo, od njihove zavesti in podzavesti neodvisno. Večkrat namreč govorijo o stvareh ali posredujejo strokovna mnenja s področij, na katerih so sami popolni laiki in o katerih v budnem stanju ne vedo prav nič povedati. Stik s trenutno breztelesnim bitjem vzpostavijo v transu, tega pa so zmožni le po daljših pripravah. Bistveno pri tem je, da dosežejo nujno potrebno notranje soglasje, da se uskladijo sami s seboj in postanejo dostopni duhovnim bitjem, sprejemati in kanalizirati njihovo energijo. Le najboljšim medijem uspe prodreti v univerzalen spomin narave, ki so ga že v davnih časih poimenovali s sanskrtsko besedo Akaši. Akaši zapisi ali knjiga življenja so osnovna eterična snov narave. Sestavljena je iz etrov, hlapljivih energij, iz katerih je sestavljeno vse vesolje. Ti etri imajo različne ultramagnetne energijske naboje in različne vibracijske značilnosti. Vse, kar počnemo, vidimo, mislimo, govorimo, ali vse, na kar se odzivamo, oddaja ali ustvarja vibracije, se odziva v teh etrih, ostane v njih trajno prisotno, kot neuničljiva energija, če govorimo z jezikom znanstvene fizike. Akaši zapise si lahko predstavljamo kot nekakšno magnetno ploščo, ki privlači vse elektro-magnetske vibracije. To so nekakšni panoramični zapisi vsega, kar je bilo kdaj mišljeno, rečeno ali storjeno. Miselni valovi so enaki zvočnim ali svetlobnim valovom. Kdor je dovolj občutljiv in sposoben ustrezne koncentracije in je sposoben doseči pravo valovno dolžino, lahko vidi stvari, ki so se že dogodile. Vsi imamo prirojene sposobnosti videti Akaši zapise, pod pogojem seveda, da so naše duhovne in mentalne moči dovolj razvite. Dober medij, psihik, lahko pove, kakšna so bila naša prejšnja življenja, iz tega pa je mogoče sklepati, kakšna bo naša prihodnja duhovna pot. Bomo šli navzgor in naprej, k višjim oblikam duhovnosti, ali pa morda naša pot pelje navzdol, k nižjim oblikam ali izničenju naše duhovnosti. Vsako novo utelešenje je kazen ali nagrada za naše prejšnje življenje in vsaka duša ima na razpolago več možnih utelešenj in tudi možnost izbire različnih moralnih ciljev. Psihiki niso nikakršen nov pojav, ne gre za odkritje novejše dobe. Njihovo prisotnost je moč dokazati v vseh zgodovinskih obdobjih. Dobri psihiki so na primer bili Mojzes, Buda, Pitagora ali Platon. Kako bi sicer mogli storiti vse tisto, kar so za človeštvo storili dobrega, če ne bi bili v največji možni meri duhovno uglašeni. To pa je tudi tisto, kar jih ločuje od njihovih sodobnikov. Kot je zapisano že v uvodu teg< dela poročila, je s svobodnim razvojem naše dežele nastala tud možnost za pojav in delovanji psihikov. Najsposobnejši in najuglednejši med njimi, znan poc imenom Alain, tako se namreč predstavlja duhovno bitje, s katerim komunicira in katerega govoi kanalizira, nam je, pod pogojem da njegovim sporočilom in njegovemu delovanju zagotovimo popolno diskretnost, omogočil vpogled v predhodno inkarnacijo Janeza Pavla Sodarja. Zvedeli smo, da je ta bil v prejšnjem življenju eden od številnih pisarjev na dvoru egiptovskega faraona Ramzesa III., da je tam bilo njegovo delo spoštovano in cenjeno. Ker nam je Alain lahko posredoval sporočila le na energijskem nivoju prostora, v katerem je komunikacija potekala, namreč na medije-vem stanovanju, nismo še mogli dobiti zanesljive informacije o duhovni vrednosti Sodarjevega takratnega delovanja. Sprejeto sporočilo pa že zagotavlja, da je njegovo predhodno inkarnacijo mogoče razumeti kot napredujočo stopnjo duhovnosti, iz česar bi smeli sklepati, da so tudi njegova sedanja duhovna prizadevanja usmerjena navzgor, k napredku. To, kar bi v jeziku ulice in vsakdanjosti morda poimenovali kot prevrtljivost, prilagajanje novim razmeram, kot pomanjkanje poštenosti in odsotnost morale, kot zavrženo in pravega človeka nevredno mešetarjenje, je po večnih merilih duhovnosti mogoče razumeti le kot pozitivno stremljenje z visokim moralnim ciljem: služiti svojim bližnjim, služiti svojemu času. Kaj pa je v večnem moralnem kodeksu ovrednoteno višje kot življenje za druge, kar je najčistejša oblika ljubezni do bližnjega. Prastaro spoznanje, da volk dlako menja, nravi pa nikakor ne, lahko z vso upravičenostjo uporabimo tudi v našem primeru. Nrav je namreč oblika duhovnosti, trajno gibalo, ki ne more biti usmerjeno drugam kot k dobremu, dlaka pa je tisto zunanje, telesno in banalno, kar samo po sebi nima nikakršne vrednosti. Spoštovani predsednik, iz mojega sporočila je torej mogoče razbrati, da Janezu Pavlu Sodarju lahko naklonimo vse naše zaupanje in mu smemo biti celo hvaležni, da je pri uresničevanju svoje karme kot pot napredka izbral prav sodelovanje v naši stranki. Splošna nerazvitost povprečnega človeškega uma, ki povsod prevladuje, nam za zdaj še ne omogoča, da bi naša spoznanja utemljevali na način, kot je to opisano v tem poročilu. Toda glede vaše intimne odločitve vam je to poročilo lahko v veliko pomoč. Končna presoja, kakšno mesto mu boste določili v našem javnem delovanju, pa je seveda odvisno od učinkov, ki jih lahko predvidevamo v okolju, kjer bi Janez Pavel Sodar deloval. Če razmere zanj še niso ugodne, se bodo gotovo spremenile, ko bo splošna stopnja duhovnosti našega članstva bolj napredovala. PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič Cena 950,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in III. kategorije invalidnosti. Cena 680,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 580,00 SIT --------------------------------------------—-M----- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri enotnost , Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Sploš. kol. pog. izv. • Moje pravice na izv. O Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... . izv. • Kariera kot...... . izv. • Socialna država ... . izv. • Zdrav, zav....... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:....................... Ulica, poštna št. in kraj: .... Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne:.................. Žig Podpis naročnika Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 12 15. julija 1993 NAJPOMEMBNEJŠA STRAN r Humoreska Heiminsyuga! M »A ste slišali, da nas spet rinejo v Jugoslavijo?« je zadovoljno cmoknil tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ko je odpil pivo in vrček trdo postavil na šank bifeja Bližnje srečanje posebne sorte. - Pa saj je to nemogoče! smo ponosno dejali. »Veste kaj, nikoli ne recite nemogoče. Sicer pa, ali bi si upali pred petimi šestimi leti trditi, da bo kdaj Slovenija samostojna država?« - No, nemara seje takrat zares zdelo nemogoče, ampak zdaj bi se Slovenci kot en mož uprli, če bi jih kdo rinil nazaj v Jugoslavijo. "Ampak zakaj? Saj nam je bilo v Jugoslaviji tako zelo luštno, ali ne?« - Kako morate reči kaj takega? Petinštirideset let, kaj petinštirideset, čez sedemdeset let so nas izkoriščali... ».Ali pa mi njih? Navsezadnje smo vsaj imeli trge. Vse, kar smo naredili, smo prodali na jugu...« - Ampak ravno zato, ker smo imeli privilegij na njihovem trgu, je naša industrija vse bolj in bolj izgubljala stik z razvitim svetom; saj sami pravite, da smo prodali, kar smo naredili. In nazadnje smo prodali vse, tudi najslabše, ker je še vedno bilo boljše kot njihovo. In ko smo spoznali, da lahko prodajamo tudi manj kvalitetno robo, smo kar tekmovali, kdo bo bolje prodal slabšo robo... •>Ja in kaj je v tem slabega?« - Navsezadnje tudi to ni nič hudega, bi se pač imenovali alpski Srbohrvati...« - Ja ampak še vedno bi morali plačevati v sklad za nerazvite... »Pa saj bi ves tisti denar dobili nazaj s prodajo naših izdelkov.« - Torej bi jim izdelke dajali takorekoč zastonj! "Saj ste sami rekli, da so bili slabi, vedno slabši...« - No, zdaj ste tudi sami priznali, da je bila Jugoslavija za Slovence hudičev krog in če se nam ne bi pred dvema letoma prikazala Marija, bi se jih nikdar več ne bi rešili. Ampak čudi me, da se tako navdušujete nad Jugoslavijo? Seveda se, ko pa smo krasno živeli. Vsi so imeli službe, vsi so dobili kredite, kdor se je znašel, se je imel dobro...« - Ja, ampak na račun tujih kreditov. Takrat so nam denar dajali, da bi ostali ne tič ne miš med Vzhodom in Zahodom. Zdaj so ti časi minili. "Oho, spet bi dobili kredite, samo da bi se morija v Bosni končala. Svet bi dal denar, če bi se ustanovila spet Jugoslavija, mirna in stabilna. Še zlasti zdaj bi nam dali denar, po tej moriji. Svet bi se tako najlaže odkupil za svoje cincanje in diplomatske neuspehe pri reševanju krize.« - Veste kaj, vi kar pojdite v Jugoslavijo, jaz pa bi bil raje zunaj. Jaz se nove Jugoslavije bojim. ••Saj se je jaz tudi.« - Oho, malo prej ste bili čisto blaženi nad možnostjo nove, četrte Jugoslavije. Zakaj pa zdaj nenadoma strah? "Ena zoprnost je. Naši bratski narodi bi nenadoma potuhtali, da smo Slovenci namenoma začasno razbili Jugoslavijo, in sprovocirali bratomorni boj med Srbi, Hrvati, Muslimani, Albanci, samo zato, da bi Slovenci po končani vojni še več in še dražje prodajali vse, kar bi razrušene republike potrebovale za obnovo.« - Pa saj to bi bilo naravnost sijajno. To bi bil začetek novega razvojnega ciklusa in konjunkture slovenskega gospodarstva za desetletje in več... \ "Ampak hkrati tudi začetek novega razvojnega ciklusa očitkov na račun Slovenije. Nazadnje bi se kakšen Miloševič še spomnil, da moramo Slovenci vsem plačati vojno škodo, drugače bodo pridrli s tanki...« - Torej priznate, da bi bila Jugoslavija za Slovence sila tvegana država? »Nič tvegana! Bi jih pa še enkrat namlatili. Točno tako. Oštir, daj še en pir!« Bogo Sajovic »BY PASS« Privatizacija po sindikalno V času vsesplošne privatizacijske evforije bi bilo seveda hudo narobe, če se sindikat ne bi znal prilagoditi duhu časa in plavati s tokom dogodkov. Zato smo funkcionarji Sveta kranjskih sindikatov oni dan na vrat na nos sklenili, da moramo tudi mi čimprej privatizirati sindikat. In lotili smo se priprave ustreznega privatizacijskega programa. Najprej smo razmišljali, da bi olastninili kar delavce kot glavno sindikalno vrednoto. Pa se je takoj izkazalo, da so le-ti že dovolj sami svoji in se ne dajo za nobeno ceno. Vsi pa so nam bili takoj pripravljeni brezplačno prepustiti v lastninjenje vse svoje delavske probleme. To pa je vsekakor tudi ponudba, ki je ne kaže kar tako zavreči, kajti gre za ogromno bogastvo problemov različnih oblik, vsebin, tež in velikosti. Treba je le najti pravi način, da se iz tega naredi kapital. Seveda to ni niti najmanj enostavno, ampak splača se; in po dolgem tuhtanju nam je le kapnilo. Uporabili bomo pač izkušnje iz že utečene prakse, in sicer: 1. Najprej bomo ustanovili zasebno »by pass« (vzporedno) podjetje z nazivom »Arbeiter Consulting« in nanj prenesli vso sindikalno članarino, delavske probleme pa bomo do nadaljnjega pustili kar na sindikatu. S tem bodo dani vsi pogoji za dobro poslovanje »zdravega sindikalnega jedra« tudi v perspektivi, članarina se bo tekoče prilivala na žiro račun Arbeiter consultinga, delavski problemi pa se bodo lahko še naprej nemoteno stekali na sindikatu. Ko bo Arbeiter Consulting ustrezno napolnjen s članarino, sindikat pa ustrezno blokiran s problemi, bo mogoče slednji predlagati stečaj nad sindikatom. 2. Takoj po uvedbi stečaja nad sindikatom bo Arbeiter Consulting kot svetovalna firma izdelala delavcem študijo z naslovom »Kako si z uveljavljanjem terjatev v stečajnem postopku lahko podaljšate nos« ter zanjo izstavila račun v natančni protivrednosti zneska dotlej zbrane sindikalne članarine na žiro računu Arbeiter consultinga. Ker delavci zaradi stečaja ne bodo imeli več sindikata, seveda od dneva stečaja tudi ne bodo več plačevali članarine, in nadaljnje sodelovanje Arbeiter Inforraocijc kranjskih sindikatov iks e > AVTOR BOJAN ARKO OBRATZA IZDELAVO KOTLOV DIRKAČ PROST G.MESTO KOLORADA VZDA PRIPRAVIL SALOMONOV UGANKAR KRANJSKI ALPINIST (FRANCE) IZMED ČUTOV NAPAKA PRI KOŠARKI ŠPANSKA LETALSKA DRUŽBA LEVI PRITOK LABE V NEMČIJI IVANA KOBILICA PREBIVAL- CI SEVERA VZKLIK PRI BIKOBORBI 12 MESECEV POKRIVALO V VOUNG LESTER V VERDIJEVA OPERA ŠVICAR. KNJll AVT.OZ. BOLGA- RIJE IGRALEC NA BOBNE NEMŠKA LUKA DELAVSKA ENOTNOST TUREK, OTOMAN SENENI DROBIR KONEC HRBTENICE RIMSKI NARAVO- SLOVEC DRŽAVAV SV. AFRIKI IT. KIPAR LUCADERA SLOV. PEVKA (MARJANA) REKA V SIBIRIJI IZBAJKAL JEZ. 2853 N ŽIDINJA FIG. PRI ČETVORKI NOVA GORICA OBNO- VITEV NIZOZ. FIZIK NOBELOVEC 1902 PIETER PRITRDIL. POMANJ- KANJE HRANE INVER AKRA BOLZANO (NEMŠKO) ORODJE ZA POME- TANJE PAPIRNI DENAR SR.VEŠKI NEMŠKI ZAČETNIK ARIA- NIZMA SORODNICA OSATA KOMPAVA LETOVIŠČE NA AŽURNI OBALI NAGRADNA KRIŽANKA ČISTOČA NEPO- POLNA RIMA RIMSKO PODZEMLJE IGRALEC RANER NAJV.SL. DRAMATIK (IVAN) FR. IGRALKA (ISABELLE) B0ŽJE- POTNIK RUSL. SLIKAR REALIST (ILJAJ.) VEZBA AVT. OZNAKA FINSKE POKRITJE SONCA. LUNE HRV. PEVEC VUKOV DIKTI- RANJE SMUČAR, PETROVIČ RUSKA PLESALKA PAVLOVA MUSLI- MANSKI BOG RIMSKA SEST RASTLINA INZAČIMBA BOLNIK Z GOBA-V0STJ0 NEGAT. ION BOKSAR RUSEV- SKI SLAP SAVINJE m T časopis slovenskih J delavcev Nagradna križanka št. 31 KAVA, OKORN, TRBIŽ, ENIJ, KASA, CVITAN, ZUG, TSAVO, OVES STIHIJA, OREL, RAAB, KEJ, NOVITETA, ARA, ASTRAHAN Rešeno križanko nam pošljite do 26. 7. 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 31. Nagrade so: 1.000, 700 m 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 29 MOSKVA, IZPIS, ASTRONAVTIKA, SLOVENSKA, RAD IGRALKA, NRAVI, PTA, RJA, OMOTEK, OTTO, ŠNJUR, RIBICA NEEL, JATAGAN, TRLO, SOL, JOLANDA, ALEN, TRNKA, OTOOLE, Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 29 1. Anica Robič, Gradnikova 8, 64200 Radovljica, 2. Ludvik Zupanc, Drobničeva 1, 63000 Celje 3. Jerica Rauter, Savska 23, 68290 Sevnica Nagrade bomo poslali po pošti. SALOMONOV UGANKAR Križanko pripravil b>~~f Horoskop Uspešna reklama Ameriški pisatelj in Nobelov nagrajenec Ernest Hemingway (rojen 21. julij3 1898) se je že mlad opredelil za pustolovščine. Med prvo svetovno vojno s® je prostovoljno prijavil za voznika sanitetnega vozila v italijansko vojsko 'n služil na soški fronti. Po avstrijsko-nemškem preboju fronte je Hemingv^ dezertiral iz italijanske vojske in se zatekel v Švico. Po prvi svetovni vojni p® se je naselil v Parizu. Tam je živel kot eden izmed mnogih pripadnikov tak® imenovane »izgubljene generacije« mladih umetnikov, ki je v Parizu živ0la precej divje. V Parizu je Hemingway začel pisateljevati. Svoje medvojn® dogodke je uporabil v romanu Zbogom orožje. Med špansko državljansko vojno je bil v Španiji in na to temo napisal delo Komu zvoni. HemingvvaV I® v svojih delih prikazoval neolepšano resnico, deloma celo brutalnost, velik poudarek pa je dajal tudi moškemu pogumu. Torej ni čudno, da je bil tud' znan lovec na težko divjad, bil pa je tudi velik ljubitelj bikoborb. Za svoje del® Starec in morje je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Še ved®° slaven je leta 1961 iz nepojasnjenih razlogov naredil samomor. Zelo verjet®0 oiavon jo toia i J Včasih so juliju rekli mali srpan. Če dandanes pogledamo na polja, le redkokje vidimo še nepožeto njivo ob koncu meseca. Ali so vzrok za to morebitne podnebne spremembe ali je to le posledica novih, donosnejši vrst žita, ki tudi prej dozorijo? Prvo zagotovo ne drži, o drugem vzroku pa vprašajte agronome. »Če je Aleš (17. julij) suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh,« so menile modre in izkušene glave, ki so upoštevale pričevanja prejšnjih rodov. Morda je malce smešno sredi poletja razmišljati o kožuhih. Toda čas teče, in če dnevi ne bodo minevali malce počasneje, bo zima še prekmalu tu. Na začetku poletja je pred nami »dolgo, vroče poletje«. Ko pa se znajdemo na sredini, ga ostane presneto malo. In pametni mislijo(-mo) vnaprej! No, sonca je poleti največ, in če se ga ne bomo naužili sedaj, bomo to težko nadoknadili. Ali sploh veste, koliko ur nam v povprečju sveti naš »vir toplote«? Julija nas v Ljubljani ogreva (ali praži) povprečno 262 ur. V Portorožu je še bolj radodarno, saj sije skoraj 319 ur. Letos, ko se na široko govori o ozonski luknji in o škodljivem UV sevanju, se pred soncem verjetno bolj skrivamo ali vsaj ščitimo kot prejšnja leta. Resnici na ljubo pa naj povem, da je meritev UV sevanja še malo po svetu in da ne segajo več kot nekaj let nazaj. Povečano količino UV žarkov pripisujejo stanj-šanju ozonske^plasti v stratosferi na višini okoli 25 km. Vendar so v zadnjem času ugotovili, da prašni delci v ozračju dodatno oslabijo UV sevanje. Tudi ozon, ki se pojavlja v prizemnih zračnih plasteh, kot škodljiva posledica onesnaženega zraka, prispeva k zmanjšanju količine UV svetlobe. Koliko več UV svetlobe zagotovo pride do nas, bomo lahko šele ugotovili. Po osvežitvi v prvi polovici tega tedna bo konec tedna prevladovalo sončno, poletno vreme s temperaturami okoli 30°C. Predvsem v gorskem svetu sodijo k poletnemu vremenu tudi vročinske nevihte v popoldanskih in večernih urah. Dež se znova obeta v začetku prihodnjega tedna.