ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VII 22. NOVEMBRA 1931 ŠT. 47 K TRETJI OBLETNICI NAŠE PREVAŽNE KULTURNE USTANOVE POGLED NA CELOTNO RADIO-ODDAJNO POSTAJO V DOMŽALAH KAMNIŠKIMI PLANINAMI V OZADJU 370 p. Hugolin Sattner, starosta slovenskih skladateljev, ki obhaja prihodnjo Dedeljo svojo 80 letnico. Slovenci proslavimo jubilej tega odličnega umetnika z velikim koncertom, ki ga priredi v nedeljo Pevska zveza v veliki dvorani hotela Uniona v Ljubljani pod vodstvom prof. M. Bajuka. Ob tej priliki bo okrog 400 pevcev pelo njegovo najboljšo kanta to »Jeftejeva prisega«. P. H. Sattner se je rodil dne 29. novembra 1851 v Novem mestu, študiral je istotam in vstopil nato v ondotni fračiškanski samostan, s.'daj pa živi že skoro 40 let v ljubljanskem frančiškanskem samostanu, kjer vodi tudi svoj priznani pevski zbor. Zgornja slika nam kaže skladatelja v njegovi colici. 3lfupina tujih poslanikov, ki so akreditirani na našem dvoru. Od leve na desno sede francoski poslanik Dard. češkoslovaški poslanik Flider, romunski posla'nik Gurauespp in poljski poslanik Gunter. Zgoraj na desni: Ljnbljvnski ^ebqticpilt, najvišja stavba na Balkanu in v srednjii Evropi sploh, je dozidan do vrha. Z njim si je naša doihada »Ljubljanska gradbena družba«, ki ga je zidala, napisala najlepše izpričevalo svoje sposobnosti. Na desni: \koi na novo urejeno pokopališče padlih francoskih vojakov, ki je bilo dovršeno za letošnje vse svetnike v Belgradu. 371 Spodaj: »Naš dom« na Skali v Tržiču, ki so ga zadnje čase prezidali in dozidali ter so ga zadnjo nedeljo blagoslovili. V spodnjih prostorih imajo sedež razne tržiške katol. organizacije, v zgornjih je pa otroško sirotišče in zavetišče, ki ga vodijo šolske sestre. Res moderno, krasno in higijeuično novo šolo so blagoslovili pred kratkim v Rušah pri Mariboru. Učilnice so opremljene vse s stoli in mizami. Gradilo je šolo podjetje ing. Jelene & Šlajmer, mizarska dela je pa izvršilo podjetje Potočnik iz Maribora. Novi »Planinski dom« na Mrzlici, ki ga je letošnjo jesen otvorila agilna podružnica SPD v Trbovljah. Na levi: Eden najpridnejših mladih kolporterjev »Slovenca« je 15 letni Herletov France i na Duplici. s Zavetišče sv. Jožefa v št. Vidu nad Ljubljano, last Vincencijeve konference, ki že trinajsto leto z vso požrtvovalnostjo in le s podporo dobrih src skrbi za sirote. Dobrot tega zavoda je bilo deležnih doslej že nad 300 otrok. Zavod toplo priporočamo. Zgoraj je videti sirotišče, na levi pa pogled na skupino sirot pri igranju. 372 373 Naša slovenska kulturna ustanova Ob svoji tretji obletnici je ustanovil »Radio Ljubljana« še šolski radio s tem, da naia Prosvetna zveza upravlja nai radio, se ni aaino gliiLa]no izoblikovala neka posebna znaSiluost nafie postaje. Ta značilnost je v tem, da ne nudi radio le in zgolj zabave. Zabava je vsekakor upravifena in nujno potrebna človeku, ki je ves dan delal v svojem poklicu. Prav tako potrebna pa je izobrazba. V smer temeljitega izobraževanja Širokih ljudskih množic je iilo vse naie prosvetno delo zadnjih desetletij. Zato Je upravičena trditev, da smo Slovenci na slovanskem jugu najbolj izobraženo in dozorelo ljudstvo. Badio pa je krona tega prosvetnega dela. On predstavlja za to ljudsko prosveto isto, kar predstavlja univerza za prosveto vsega naroda. Zares je radio uaiia — ljudska univerza. Štirideset odstotkov oddaj služi izrazito samo temu namenu. Pred tem kulturnim delom se odkrijmo! Važuo dopolnilo prosvetuega delovanja radia pa je Šolski radio. Napredni Šolniki so že davno spoznali čudovite možnosti, ki jih ima radio za Izpopolnitev današnjega pouka. Anglija in Kemčija kažeta v tem ozirn vsem drugim narodom pot. šolski radio so torej oddaje, namenjene Šolam in vrSeče se v času Šolskega pouika. Sole, na katere se oddaje posebej ozirajo, so osnovne, meSčanske, srednje, srednje strokovne, učiteljske Sole, nikakor pa ne visoke Bole. Oddaje nudijo razredu tisto, kar bi učitelj težko sam podal aH česar sploh podati ue more. So torej v važno oporo Šolskemu pouku, to pa le tedaj, če se uvrSčajo v ves sistem pouka in tvorijo njegov organski del. Svoj namen dosezajo oddaje redkokdaj v obliki suhoparnega predavanja. Baje segajo po načiuih, ki jih je rodila praksa zadnjih petih let razvoja radiofonije (dialogi, sluSne slike, reportaže, poučne igre itd.). Predmeti, ki jih podpirajo oddaje, so med drugimi sledeči; materinščina, zgodovina, zemljepis, priroiloslovje, tnji Jeziki, vzgojstvo. glasba. NaSa postaja je pričela s Šolskimi oddajami sicer za kakSen mesec kasneje od beograjske, to Je aprila letošnjega leta, je pa usmerila ta prizadevanja v siiiotreno delo in studij posebnega odbora, ki ga Je sestavilo na pobudo Prosvetne zveze in poziv kr. banske uprave dravske banovine Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcija sa dravsko banovino, v LJubljani sledeče: predsednik, zastopnik kr, banske uprave, g, A n d r é e Leopold, profesor v LJubljani, člani: gg. K u r e t Niko, suplent v Kranju, Dimnik Ivan, urednik »Učiteljskega tovariia« in sedanji predsednik .TUU, sekcije za dravsko banovino, Ribičič Josip, urednik iProsvete«, M 1 e k u ž Veko-slav, tajnik odseka za nar. izobraževanje JUU, K r ž 1 S -n 1 k Ivan, Šolski upr. v St. Petru pri Novem mestu, in R u p n i k Josip, Sol. npr. pri Sv. Emi. Maja Je ta odbor pričel 8 svojim delovanjem, danes pa more pokazati sledeče uspehe: v Ljubljani in Mariboru sta se med počit-uicuuii vršila tečaja za učitelje-radioama- t e r J e , na pobudo odbora sem napisal brošuro »Šolski radio, — bistvo, organizacija, razvoj drugod in možnosti pri nas», ki Je izšla v založbi Učiteljske tiskarne v LJubljani pred mesecem dni. in v torek 3. nov. t. 1. so se pričele poskusne oddaje, ki jim je spored do Božiča določil odbor, ozirajoč se pri tem na vse v poStev prihajajoče predmete, vrste Sol in starostne stopnje. O teh oddajah gl. moja izvajanja v tedniku »Badio LJubljana«, tekočI letnik. St. 42, 43 in 44. Za Božič pa bo izSla prof. Andréeja knjiga o radijski tehniki, namenjena Solnlkom-radioamaterjem, Delo odbora ni omogočil samo idealizem. Imelo Je tudi mnogo prijateljev. V prvi vrsti Je to vodstvo postaje samo, ki mu gre zasluga za iniciativo. Prav tako sta tudi Jugosl. učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino, oziroma njen predsednik g. Ivan Dimnik, pokazala obilo zanimanja in požrtvovalnosti v vsakem oziru. Končno gre tudi vse priznanje agilnomu predsedniku, g. prof. L. A n d r é e -J u . ki je znal na merodajnih mestih predočiti vso važnost in dalekosežnost Šolskih oddaj za ves naš pouk. K r. banska uprava Je dokazala svoje razumevanje za delo odbora, za kar jI gre hvaležnost vseh naprednih Šolnikov. Nujno dopolnilo dela vsake postaje je šolski program, nujno dopolnilo pouka v naSein šolstvu pa so šolske oddaje. V ta namen Je treba na vsaki šoli aparata. Le redke 80 Sole, ki aparat zares posedujejo. V vsej naši banovini ima svoj aparat komaj 27 osnovnih, 10 meščanskih in 3 srednje šole. Od šolnikov imajo lastne aparate: 51 upraviteljev osn. šol, 1 ravnatelj meščanske Sole, 283 učiteljev osnovnih Sol. 17 učiteljev meSčanskih šol, 15 profesorjev srednjih šol. Ta statistika Je kajpak še zelo klavrna. Kljub temu ima že sedaj vsaka oddaja lepo število poslušalcev, ki ogromno naraste, ako predpostavljamo, da dado tudi šolniki sami svoje aparate na razpolago. Naj bi bilo ob letu povsod že drugače! Skoda je truda in oddaj, ki bodo poslej uhajale skozi eter mimo mladih ušes! Zato naj si vsaka naša šola letos nabavi lasten aparat! V tem pogledu je vsem Šolam na razpolago prodajni oddelek naše postaje s posebnimi predlogi. Interesenti naj se takoj obrnejo nanj. Ob letu pa se nadejamo že Izgrajenega kompleksa oddaj, ki bodo odgovarjale ne samo učnemu načrtu, ampak tudi dejanskemu poteku pouk a po posameznih vrstah Sol. To ogromno delo bo naloga našega odbora za šolski radio v letošnjem šolskem letu. Nadejam se, da bo pri tem našel razumevanje vseh odločilnih činiteljev, pa tudi Šolnikov, pedagoškega naraščaja in vse naše javnosti, ki ji Je mladina pri srcu! Xiko K u r e t. Radiu je nnjboljSi prijatelj v>nko ubrtne delavnice, igornja (lika num kaie krojuSki atelju g. ZDidsrja iz Ljubljane. Na drsni: »Naia mala je vsa navduiena .,.«. Spodaj: Prof. Leop. Andree, predsednik od-'^ora za šulskt raiiio, znani tennični pisatelj, ter eden prvih propajatorjer radija v Sloveniji. Spodaj: Senzacija letošnje sezone: moderen radijski aparat >Eumig< na električni lok, z vdelanim mogneto-dinamičnim zvočnikom, ki sprejema vse eviopske postaje. Cena J500 Din pri našem prodajnem oddelku. Z etvorilve šolskega radija; pisatelj Finžgar bere svoj znamenit govoi »kaj bi rad povedal mladini c. Spodaj: Priljubljen troelekir. aparat »Radionei s Pbilipsovim zvočnikom (ceoa za oba 4160 Din), ki sprejema nad 90 postaj na zvočnik. skupina zadnjih modelov nij'iđernejših radijskih aparatov v prodajnem oddelku »RadioHub]jana« na Miklošičevi c. 5. Na kmetih je zbranu v nedeljah popoldne okrog radija staro In mlado, zlasti kadar oddaja narodne pesmi, lahko glasbo itd. Na levi: Celo tej radio očividno prija. Spodaj: Prof. Niko Knret, noi znani radijski pisatelj, organizator iolskega radija in urednik naše radijske revije »Radio Ljubtjanac. Spodaj: Nai »6olski radio«; skupina učiteljev, prijateljev radija, pri obisku naše oddajne postaje v Domžalah. Jolanda Sivizzl (šivicU). napovedovalka nove velike oddajne postaje t Trstu, ki ie pričela oddajati 28. p. m. Spodaj: Priljubljen vzgojeslovni predavatelj našega radija Pero Horn, v krogu svoje družine.. 374 Tu je Bog razglasil svojih 10 zapovedi M. Sprengliiigu, profesorju chicaškega vseučilišča, se je nedavno posrečilo prebrati prastar napis iia gori Sinaj in je ob tej priliki ugotovil, da je semitskega izvora, ne pa feničanskega, kar so mislili doslej. Podrobneje Sinaja in Sinajske gore, ki je vsakemu kristjanu poleg Palestine gotovo eden najsvetejših krajev na svetu ne bomo opisovali, kajti mi Slovenci imamo izredno lep, nazoren in poučen popis teh krajev in vseh njegovih zanimivosti že izpod peresa univ. prof. dr. M. Slaviča, ki je 1. 1927. sam prehodil vse te kraje. Na ta popis ob tej priliki še posebno opozarjamo: izšel je predlanskim v 32. zvezku »Ljudske knjižnice«, ki jo izdaja Jugoslovanska knjigarna. Eden najstarejših rokopisov sv. pisma (sirski evangeliji), ki ga hranijo v sinajskem samostanu sv. Katarine. Rokopis izvira iz 4. stol. in je ena največjih dragocenosti samostanske knjižnice. Na levi: Pogled z džebel Meraja na goro Sinaj, kjer je dal Bog Mozesu 10 zapovedi. Na desni: Zgodovinski prostor, kjer je udaril Mozes s palico po skali in je pritekla voda. Spodaj na desni: Pot na goro Sinaj skozi »vrata pokore«. Spodaj: Pod zidov jem sinajskega samostana sv. Katarine; na steni je videti pokrit vhod in goste potegnejo z vrvjo navzgor. Tako je samostan zavarovan pred napadi Arabcev. Na levi: Vrh gore Sinaj, kjer je razglasil Bog po Mozesu svojih 10 zapovedi; v ozadju je videti flolino »vadi er-Raha«, kjer je medtem taborilo izraelsko ljudstvo. 375 Fašizem se skuša uveljaviti tudi na Grškem in sicer pod imenom narodnega socializma (kakor v Nemčiji). Spodnja slika nam kaže parado grških fašistov po cestah Fiorine. Dr. Kaspar novi praški nadškof -Na desni in spodaj: Kitajsko-japonska vojna Vkljub prizadevanju zveze narodov so Japonci zasedli sedaj vso južno Madžurijo in sicer z naj-različnejšemi izgovori, kakor imajo ob takih prilikah imperijalisti pač navado. Rusija in Amerika gledata ta silen ekspanzivni korak Japonske pač po strani, toda ukrenili očividno ne bodeta ničesar, ker imata sama s seboj dovolj skrbi. Glede na to seveda tudi ni več verjetno, da bi Japonri ogromne zasedene pokrajine še kdaj izpraznili, temveč jih bodo v eni ali drugi obliki obdržali, pač je pa ta japonski korak silno razvnel staro kitajsko sovraštvo proti Japoncem. De^na slika nam kaže veliko protijaponsko zborovanje v Šanghaju, spodnja slika pa pogled na pekinško ulico, kjer častniki po ulicah in po zemljevidih razlagajo prebivalstvu položaj v ogroženih pokrajinah. Spodaj: Izredno dragocena moštranca, ki jo hranijo oo. kapucini na Hradčanih v Pragi. Nad 200 let stara umetnina je iz čistega zlata, v katero je vdelanih 6580 diamantov. Tehta 12 kg in je vredna baje pol miljarde dinarjev. Na levi: Prizor z zadnjih volitev na Angleškem, ki so bile sicer jako'živahne, vendar popolnoma svobodne, kar je v kulturnih deželah samo ob sebi umljivo. V volilni agitaciji so se krepko udejstvovale tudi ženske kot agitatoriee in kandidatinje. Leva slika nam kaže shod konservativne kandidatinje T. Cazalpt, ki je zmagala proti delavski kandida-tinji Manning. 376 Razne zanimivosti in posebnosti Na desni: Največja nemška elektrotehnična družba je izvršila nedavno senzacijonalne poskuse z električnim ogrevanjem polj m ob tej priliki dosegla na teh poljih petkratno normalno žetev. Kabel (glej sliko na desni) se zakoplje 30 cm pod površino. Spodaj: Ginliiv spomenik padlim vojakom so si omislili v vasi Beunitz (Nemčija), namreč v obliki cerkvenega lestenca. Nad vsakim imenom je sveča, a vsako nedeljo gore tiste sveče, katerih smrtna obletnica je bila prejšnji teden. V Kalkati (največje indijsko mesto snažijo ceste zaradi velikega pomanjkanja vode v vročih mesecih na izredno primitiven način. Na ulice namreč pošljejo mestne delavce z mehovi, napoljenimi z vodo in ti polivajo potem ceste tako, da ne gre nobena kaplja v izgubo. Na levi: Za 60 centov lahko jeste kar in kolikor hočete, seveda ne v Ljubljani, ampak v New Yorku, kjer so nedavno otvorili tako restavracijo. Pri vstopu plačaš 60 centov, potem si pa lahko izbiraš kar hočeš in kolikor hočeš. Športni vestnik Na desni: Ž. S. K. Heripes, ima polej; lliriie in Primorja najboljše moštvo. Slovi po izbornih igralcih n.pr. Pleš, Do-linar. Zemljak, Uršič, brata Svetica itd., ki so po večini že danes opora vsem klubom v Ljubljani. Tudi slavni >Mak8c Mihelčič, ki je eden naših najboljših vratarjev v državi ie bil član Hermesa. Na levi; Prizor iz hazena tekme Pros\e(nepa društva v Kranju in Svobode z Jesenic. V okrilju Prosvetne zveze je ustanovljenih na Gorenjskem več novih bazenskih družin, ki so marljivo igrale. Po mestih ta sport propada, zato pa se lepše razvija po di-želi. V Tržiču imajo kar 4, haz. družine. 3o»am«3satO «uh dovol/en le • prfvol/eo/eia undniétva