TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice G l a s i l o Občine M o r a v s k e Toplice Gotovo pride za vsakega izmed nas čas, ko mora na vrli svojega seznama prioritet uvrstiti sebe. Takrat in samo takrat je življenje drzna pustolovščina. Ob vstopu v širni evropski prostor pa je ta razmislek še posebej pomemben. V novem letu 2004 želim mladim, da bi si pridobili čim več dragocenega znanja, ki jih bo edino lahko popeljalo med uspešne evropske državljane, generaciji, ki ustvarja in je nosilka našega vsakdana, da bi znala izkoristiti danosti, ki so nam na voljo in predvsem ohranila pokončno držo med velikimi evropskimi narodi, in starejšim, da bi s svojimi izkušnjami, ki so si jih v življenjskem toku pridobili v različnih državah in ureditvah, prispevali delež k naši čim boljši vključitvi v nove razmere. Vsem pa želim veliko smeha, dobre volje, ljubezni in osebne sreče ter zdravja in zadovoljstva v letu 2004 in lepe božične ter novoletne praznike Franc Cipot, župan UVODNIK V 45. številki Lipnice izčrpneje predstavljamo stališča in sklepe Občinskega sveta na novembrski seji. Tri izmed sprejetih odlokov tudi objavljamo, med drugim odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo v novem letu na novo obremenil naše družinske proračune. Prisrčno so se o različnih temah razpisali učencih osnovnih šol, od aktualnih dogodkov je največ pozornosti pritegnila nedavno objavljena namera Save Kranj o kapitalskem prevzemu naših Term 3000. 0 tem poročamo s tiskovne konference v zdravilišču, tematike se je dotaknil tudi župan v svojem božično-novoletnem nagovoru občanom. Leto se izteka. Opravili bomo »bilance« in ugotavljali, kako uspešno je bilo iztekajoče se leto. Razumljivo je, da se veselimo uspehov, a razmislimo tudi o tem, kako duhovno vznemirljivo, raznovrstno in bogato je bilo naše življenje. Želim Vam prijetne praznike in srečno, uspešno ter zadovoljno leto 2004. Újévi köszöntö Mindnyájunk számára egyszer elj'ón az ido, amikor a fontossági sorrend élére ónmagunkat helyezziik. Az élet ugyanis csak így lehet kaland, egyébként sohasem lesz az. A széles európai térséghez való csatlakozás idejében még fontosabb az ilyen megfontolás. A 2004-es évben minden fiatalnak kívánom a minél t'óbb értékes tudás elsajátítását, hiszen csak ezzel lehetnek sikeres európai állampolgárok, csak így tartozhatnak a mindennapjainkat alakító alkotónemzedékhez, csak ezáltal tudnak élni a felkínált lehetdségekkel, és nem utolsósorban a nagy európai nemzetek k'ózótt csak így orizhetik meg tartásukat. Az iddsebbeknek pedig azt kívánom, hogy a múltban, a külónbózo országokban és rendszerekben szerzett tapasztalataikkal segítsék az új kórülményhez való alkalmazkodásunkat. / Es persze mindenkinek sok kacagást, jókedvet, szeretetet és boldogságot, egészséget és megelégedettséget a 2004-es új esztendobeji, valamint kellemes és örömteljes karácsonyi és újévi iinnepeket kívánok! Urednik Franc Cipot, polgärmester FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR V SLIKI IN BESEDI ■I■■■ 'lil IH I I »II— ■ lili II— GORIČKI KMETJE SE SPRAŠUJEJO - Bomo prisiljeni z ograjami zaščititi naša polja pred divjadjo? so se spraševali na razpravi o predlogu zakona o lovu. DRŽAVNI PRVAK MED ORAČI - Študent Kmetijske fakultete Štefan Cigut iz Noršinec je osvojil naslov državnega prvaka med člani. Iskreno čestitamo! KOLESARSKI MARATON TREH DEŽEL -Prvi poskus je lepo uspel kljub nenaklonjenemu vremenu. Čilji so ambiciozni in daljnoročni. ČETRTI MARTINOV POHOD - Od Martjanec do Jelovškovega brega, pred turistično kmetijo Janija Emiše pa potem: »Aj ja ja jaj, je liišno!« TRADICIONALNI RALLY PARAPLEGIKOV IN VOZNIKOV OLDTIMERJEV - Po spretnostni vožnji so udeleženci prevozili lep del Prekmurja in v Sebeborcih opravili še teste. POMURSKI POKAL V TEKIH - Prvi ciklus tekmovanja - izjemno uspešen: na 13 tekih je nastopilo 2.691 tekačev, v svoji kategoriji je bil najboljši naš sodelavec Geza Grabar. MARTJANCI - Lani ustanovljeno turistično društvo Martin si prizadeva spremeniti proščenje ob martinovem v sejem domačih obrti. Vojna napoved ceneni plastiki in razbohotenemu kiču! OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE IN ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE MOR. TOPLICE ŽELITA VSEM OBČANKAM IN OBČANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, USPEŠNO IN VARNO LETO 2004. * * * VSEM UPOKOJENCEM IN OBČANOM ŽELIMO MIREN BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2004. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVSKE TOPLICE * * * VELIKO USPEHOV IN SREČE TUDI V LETU 2004! OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE Uh, kako zoprno vroče je! Kaj, če skočimo na kopališče! i LIPNICA 17. december 2003 SREČNO 2004! IZTEKA SE ZADNJE NEEVROPSKO LETO Večina nas je prepričanih, da je bilo teh 13 let premalo, da bi lahko zaznali pomen in smisel lastne države in identitete, kaj šele, da bi jih tudi dejansko izrabili za organiziranje države in izkoristili vse danosti takšne samostojnosti. Kakšen bo prehod in kakšne bodo posledice tega prehoda, nihče ne ve dovolj dobro napovedati. Večina se pri tem zanaša na gospodarske koristi in prosti pretok blaga ter pozneje tudi ljudi v skoraj 500-milijonski Evropi, ki naj bi bila na ta način konkurenčna velesili na drugi strani velike luže, Združenim državam Amerike. V senci tekmovanja za svetovno prevlado med ZDA in EU bo potrebno poiskati tudi lastno identiteto. Kako se bomo v tem velikem svetu znašli Slovenci in Prekmurci, je vprašanje, ki je neznanka tudi za posameznike; ti so sicer prepričani, da je Evropa predvsem priložnost... Franc Cipot, župan Prejšnji teden so evropski ministri sprejeli direktivo (tako se imenujejo skupni evropski zakoni) v zvezi s prevzemi podjetij. Ta omogoča državam, da svoje najbolj pomembne gospodarske subjekte (podjetja) zaščitijo pred tujimi prevzemi. O prevzemih naj v prihodnje ne bi odločale zgolj uprave podjetij (direktorji), temveč bi bil prevzem možen le ob soglasju države. In zakaj je prišlo do te direktive? Zato, ker so prevzemi najpomembnejših podjetij lahko za določeno okolje škodljivi ali celo katastrofalni, če se s tem izgubljajo najpomembnejša delovna mesta, ki so gonilo razvoja in možnost zaposlitve intelektualcev - stebrov vsake družbe. Ko govorimo o pomembnosti te direktive na nacionalni ravni, seveda ne moremo mimo njenih sporočil na vseh nivojih, torej tudi na lokalni ali regionalni ravni. Izgleda pa, da je ta za Pomurce, kar zadeva turizem, nekoliko prepozna. Upamo vsaj, da je za državni nivo še vedno pravočasna, saj naj bi bila Sava (novi lastnik Term 3000) slovenski pojem poslovne uspešnosti in eden od bodočih nosilcev turizma v Sloveniji. Vendar pa se bodo pravi rezultati prevzema šele pokazali v prihodnosti. Ker so izkušnje ob prevzemih Potrošnika, Radenske, Pomurske banke... slabe, je razumljivo, da smo zaskrbljeni, saj gre za resurse, naravne danosti, ki bi jih tudi sami lahko dobro prodajali in zaslužili, ob tem pa zadržali tistih nekaj sto milijonov tolarjev dobička zase... Škoda! Le za primerjavo zapišimo, da je zaradi pomembnosti avtomobilskega giganta »Volkswagen« za Spodnjesaško regijo v Nemčiji nemogoče brez soglasja tamkajšnje deželne vlade narediti kakršen koli pomemben premik v lastništvu te velike korporacije in to kljub pritiskom največjih svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Pa poglejmo na tej prelomnici še eno pomembno področje: naložbe v lastne nepremičnine. Kar 82 odstotkov ljudi pri nas živi v lastnem stanovanju, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. To pa pomeni, da je lastna hiša ali stanovanje statusni simbol slovenskega gospodinjstva in predstavlja eno izmed najpomembnejših in najpogostejših oblik nalaganja premoženja. Čeprav je sicer res, da lastno stanovanje in nepremičnina lastniku daje večjo stanovanjsko varnost, pa je na drugi strani ta nepremičnina tudi povezana z večjimi stroški vzdrževanja, če hočemo, da se vrednost stanovanja ne znižuje prehitro. Posebej pa je pomemben status lastnega stanovanja, ko imamo v rpi-slih preprosto možnosti zaposlitve v kraju, ki je odmaknjen od našega stalnega bivališča, torej našega premoženja. Večina lastnikov stanovanj ali stanovanjskih hiš se pri nas le težko odloči zapustiti premoženje, ki ga je pridobivala z velikimi posojilnimi obveznostmi ali z velikim odpovedovanjem in vlaganjem vsega razpoložljivega denarja. To pa bo v prihodnji Evropi brez meja lahko postal velik problem, saj bodo ljudje prej ko slej prisiljeni iskati delovna mesta tam, kjer bo za njihov profil izobrazbe in usposobljenosti prosto delovno mesto. Bolj kot kadarkoli doslej se bodo morali pred vlaganjem v lastno nepremičnino -predvsem tisti, ki težko zagotovijo dovolj lastnega denarja za takšno naložbo - vprašati, ali je tako naložen denar res optimalni način našega varčevanja. Še eno pomembno področje se na hitro spreminja in prilagaja evropskim normam: davčna reforma, ki bo prav tako pomembno vplivala na premoženje posameznika oziroma se bo moral vsakdo dobro seznaniti s tem, kakšne bodo posledice njegovega vložka v izgradnjo lastne nepremičnine, nakup vrednostnih papirjev ali kar na njegovo vezano vlogo denarja v banki. Navaditi se bomo morali, da se je pred pomembnimi premoženjskimi naložbami nujno predhodno posvetovali s strokovnjaki, davčnimi in drugimi finančnimi svetovalci, ki nas bodo pravočasno opozorili na posledice naših odločitev. Sicer pa, drage občanke in spoštovani občani, poskušajmo vsaj v teh prazničnih dneh nekoliko pozabiti in odriniti težke misli in nelagoden občutek pričakovanja vstopa v evropsko skupnost narodov. Čas ob koncu leta je vsekakor primeren za obračun opravljenega, doseženega ali morda zamujenega v letu, ki se izteka. Če na kratko ocenim delovanje naše občine v letu 2003, gotovo drži, da smo veliko načrtovali, usklajevali cilje in določali prioritetne vsebine. Na izvedbenem delu pa smo predvsem nadaljevali že začete investicije, med katere sodijo gradnja kanalizacije v Bogojini, vodovod od Prosenjakovec do Motvaijavec, dokončanje ceste, kanalizacije in pločnikov v Noršincih, Mlajtincih in Lukačevcih ter nadaljevanje gradnje lokalnih, krajevnih cest po programu. Uspeli smo zagotoviti vsaj osnovne standarde za pričetek devetletke v vaših šolah in bili med tistimi občinami v regiji, ki so med prvimi pokrile svoje obveznosti do Pokrajinske in študijske knjižnice. Če na eni strani nismo uspeli urediti problematike Art centra v Središču, pa smo bili uspešni pri izvedbi poslovno stanovanjskega objekta v Prosenjakovcih. Gotovo je bil narejen pomemben premik tudi pri organiziranju športnih in razvedrilnih, predvsem pa kulturnih prireditev v okviru Košičevega tedna kulture in občinskega praznika. Seveda ne smemo pozabiti na pomembna dogajanja na področju zaščite in reševanja, na gasilske prireditve in tekmovanja, kakor tudi na uspehe nekaterih športnih ekip in posameznikov. Nenazadnje imamo evropskega prvaka v karateju in prvaka III. slovenske nogometne lige. Na koncu bi se Vam rad, občanke in občani naše okrogline, ki ji pravimo Občina Moravske Toplice, zahvalil za prispevek k doseženim rezultatom. Veliko vas je bilo vključenih v delo različnih organov, od svetov KS in vaških odborov do občinskih odborov in komisij ter različnih društev in organizacij, ki samostojno delujejo za napredek in razvoj območja. Želim Vam veliko lepega in dobrega v prihodnjem letu, sreče in osebnega zadovoljstva ter zdravja in ljubezni. Srečno torej v prvo evropsko leto 2004! Vaš župan Feri Cipot LIPNICA _L 17. december 2003 TURIZEM - JUBILEJ MORAVSKEGA ZDRAVILIŠČA Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice OB JUBILEJU NAJBOLJŠI POSLOVNI REZULTAT DOSLEJ 40 let v življenju človeka ni dolga doba. Za gospodarsko družbo Naravni park Terme 3000 iz Moravskih Toplic, ki ima domicil v naši občini in je za nameček na področju turizma že vrsto let vodila v svoji dejavnosti, pa je to pomembno obdobje. Še posebej, ker je podjetje vse od začetka 60. let prejšnjega stoletja raslo in je v velikem vzponu še danes. In kot napoveduje ambiciozno vodstvo z glavnim direktorjem Dušanom Bencikom na čelu, bo tako tudi v prihodnje. Terme 3000, ki so z namenom formirati turistični steber severovzhodne Slovenije pod imenom Panonske terme lani postale večinski lastnik v Termah Lendava in Termah Ptuj, imajo velike razvojne načrte. In kar je še pomembnejše: jasno izoblikovano razvojno strategijo. Kot zatrjuje direktor Dušan Bencik, se pri uresničevanju ne spogledujejo zgolj z lokalnim okoljem in domačim trgom, temveč so razvojni načrti usmerjeni vsaj na evropski turistični trg. Najkasneje do leta 2006 načrtujejo troje obsežnih gradenj: v Moravskih Toplicah hotel s petimi zvezdicami, na Ptuju hotel s štirimi, v Lendavi pa apartmajsko naselje. Vrednost omenjenih investicij ocenjujejo na 7,75 milijarde tolarjev. Denar bi naj ob lastnih sredstvih dobili z do- Uspešnejši kot kadarkoli v preteklosti - s tiskovne konference vodstva Term 3000. kapitalizacijo, računajo pa tudi na evropska sredstva in najetje posojila. Z uresničitvijo teh projektov in morebitnim prevzemom Zdravilišča Radenci bodo uresničili tudi svoj dolgoročni cilj: gostom ponuditi 5.000 postelj, ustvariti v enem letu milijon nočitev in realizirati prihodek v skupni vrednosti desetih milijard tolarjev. Napovedi so realne in temeljijo na dosedanjih podatkih poslovanja. Letošnje poslovanje - ob 40-letnici - bo najuspešnejše v vsej zgodovini. Do konca oktobra so v vseh treh turističnih destina-cijah ustvarili že 4,2 milijarde tolarjev prihodkov. Do konca leta naj bi jih za okrog pet milijard, čisti dobiček pa naj bi presegel 400 milijonov tolarjev. V skupini Terme 3000 - ki so že zametek Panonskih term, vključeni bi naj bili tudi Zdravilišče Radenci in Terme Maribor - ob vrhunski turistični in zdravstveni ponudbi trenutno že razpolagajo z 2.400 posteljami, več kot 9.000 kvadratnimi metri vodnih površin ter več kot 200 hektarjev športno-rekreativnih površin. Dušan Bencik pravi: »Če bo hotela Slovenija na področju turistično-zdraviliške ponudbe postati konkurenčna Evropi, bo potrebno vodne površine celo podvojiti.« Moravci nekoč ... MEJNIKI V RAZVOJU TERM 3000 1961 - Ina Nafta Lendava v južnem delu vasi Moravci išče nafto, a naleti na vročo vodo. Vrtino zaprejo in odidejo. Domačini jo na skrivaj odprejo in se kopajo v improviziranem bazenu. Opazijo zdravilne učinke vode 1963 - Uradni začetek obratovanja toplic znotraj Gostinskega podjetja Zvezda Murska Sobota. Zgrajen je bil prvi bazen za kopalce in gostinski objekt 1964 - Termomineralna voda v Moravcih je razglašena za naravno zdravilno sredstvo 1969/71 - Zgrajene so okrogla restavracija, pokriti bazen in manjša fizioterapija 1974 - Zgrajeno je turistično naselje s hišicami, kritimi s slamo, restavracija s 500 sedeži in avtokamp 1981 - Izdana je odločba o verifikaciji Zdravilišča Moravske Toplice kot naravnega zdravilišča 1982 - Zgrajen je hotel Termal z 252 ležišči 1988 - Zgrajena je nova fizioterapija 1990 - Zgrajen je hotel Ajda visoke kategorije. Zaposleni se na referendumu odločijo za izločitev iz Radenske in samostojno podjetje Zdravilišče Moravske Toplice d.o.o. 1994 - Zgrajen je bil športni park z igriščem na umetni travi 1995 - Zdravilišče se preoblikuje v delniško družbo, delnice podjetja pa so prisotne na Ljubljanski borzi 1997 - Zgrajena je prva faza apartmajskega naselja Prekmurska vas 1998 - Zgrajen je prvi del golfskega igrišča s tremi igralnimi polji in vadiščem 2000 - Začetek obratovanja bazenskega kompleksa 2001 - V kompleksu Terme 3000 odprtje igralnice Casino 2002 - Nakup večinskega lastniškega deleža v Termah Lendava in Termah Ptuj, širitev golfskega igrišča; obnova hotela Ajda 2003 - Kompletna prenova hotela Termal Štefan Voroš, novi direktor marketinga, v strateških marketinških aktivnostih v obdobju 2003-2006 načrtuje prihod gostov v Panonske terme tudi iz bolj oddaljenih krajev. Pri tem računa na posebne čarterske letalske linije do enega bližnjih letališč. Geza Grabar ... in Terme 3000 danes. ± LIPNICA 17. december 2003 FOTO: Geza GRABAR TURIZEM Kot strela z jasnega: Sava Kranj kupuje Terme 3000 GRE ZA »PRIJATELJSKI« PREVZEM? Kot strela z jasnega je dan pred miklavžem prišla v javnost javna objava, da namerava poslovna skupnost Sava iz Kranja prevzeti družbo Naravni park Terme 3000. Takšen je bil namreč sklep seje nadzornega sveta kranjskega podjetja pozno zvečer dan pred objavo. Še isti dan (v petek) so v Kranju sklicali tiskovno konferenco, ki se je je udeležil tudi direktor Term 3000 Dušan Bencik. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Moravskih Toplicah prvega moža kranjske Save Janeza Bohoriča nismo videli. Prevzemnik želi z večinskimi lastniškimi deleži v številnih turističnih podjetjih postati najmočnejša turistična organizacija v državi in je trenutno že lastnik blejskega turizma ter nekaterih hotelov v Portorožu. Za prevzem se je očitno odločil ob skrbno izbranem trenutku in točno določenem razpletu dogodkov: z večinskim lastništvom v nastajajočih Panonskih termah načrtuje, da bo v celoti obvladal turizem na severovzhodu države. Ni pa izključeno, da se bodo Panonske terme (raz) širile tudi na Madžarsko in Avstrijo. Gorenjci zatrjujejo, da gre - tako kot je to že običajna terminologija pri vseh prevzemih, ki smo jim bili priča doslej - tudi v tem primeru za »prijateljski« prevzem. Ko-mentaiji na to izjavo so seveda sila različni. Na tiskovni konferenci v Moravskih Toplicah je direktor Dušan Bencik povedal, da v tem kot manager ne vidi nič slabega. Znano je namreč, da imajo na tr- TERME 3000 NAJ KOPALIŠČE 2003 Tudi v letošnji akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna je družba Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice v skupini »večja zdravilišča« osvojila 3. mesto za urejenost. Damijan Jaklin, glavni tajnik Turistične zveze Slovenije, je prepričan, da postaja urejeno okolje v vsej Sloveniji temelj kakovostnega bivanja, ne le za turiste, ampak tudi za tam živeče prebivalce. Terme 3000 pa so po glasovanju radijskih poslušalcev, obiskovalcev turistično informativne spletne strani, portala Slovensko morje in spletnega portala SIOL postale slovensko Naj kopališče 2003. Po mnenju Štefana Voroša, direktorja za marketing, sta omenjena naziva najlepše darilo družbi ob njeni 40-letnici, obenem pa potrditev, da je bila pravilna njihova poslovna odločitev, da obogatijo zdraviliško infrastrukturo z novimi vodnimi površinami v obsegu 5.500 m2 in jo prilagodijo potrebam in željam gostov. (G. G.) gu kapitala glavno besedo (kapitalsko) najmočnejši in da na tok kapitala ni mogoče vplivati. Podjetje z velikimi razvojnimi načrti in jasno izoblikovano vizijo razvoja, kakršne so Terme 3000, potrebuje strateškega partneija, ki mu bo pomagal uresničevati zamisli. Dušan Bencik: »Strateške cilje imeti na razpolago 5.000 postelj, ustvariti milijon nočitev na leto in realizirati deset milijard tolarjev prihodkov bi dolgoročno sicer dosegli tudi sami. Sedaj se nam ponuja priložnost, da to dosežemo prej, zato ponujene priložnosti ne bomo izpustili.« Novi lastnik pričakuje, da bo vodstvo nadaljevalo proces izgradnje turističnega stebra Panonske terme. Z vstopom Save Kranj v turistični prostor na severovzhodu Slovenije, ki načrtuje, da bo z odkupom delnic postal večinski, vsaj 75-odstotni lastnik, pa naj bi se v kratkem uresničila dolgo pričakovana napoved: nakup Zdra- vilišča Radenci. Zanje naj bi v gotovini plačali štiri milijarde tolarjev. Vprašanje časa pa je, kdaj se bodo vključile tudi Terme Maribor. Poslovna skupina Sava Kranj je trenutno lastnik okrog treh odstotkov delnic Term 3000, saj je že nekaj let redno sodelovala pri dokapitalizaciji moravskega zdravilišča. Te so bile doslej tri: v letih 1994/95, ko so sanirali in delno lastninili tedanje Zdravilišče Moravske Toplice, leta 2000 zaradi izgradnje bazenskega kompleksa Terme 3000, lani pa zaradi kapitalskega povezovanja s Termami Ptuj in Termami Lendava. »Upam, da bo prevzem Term 3000 s strani Save Kranj zgodba o uspehu, a na to mi kot prevzeto podjetje ne moramo vplivati. Se pa bomo v našem zdravilišču maksimalno potrudili, da bo tako,« je optimistično zaključil Dušan Bencik. Geza Grabar Moravske Toplice SLADKA POT - VZORČNI PRIMER MIKROTURISTIČNEGA GROZDA Razvojna agencija (RA) Sinergija iz Moravskih Toplic in Pospeševalni center za malo gospodarstvo sta bila v hotelu Vivat gostitelja enodnevnega srečanja lokalnih grozdov vzhodne Slovenije (pomurske, podravske, savinjske in koroške regije) v okviru projekta Razvoj lokalnih grozdov v Sloveniji. Srečanje, ki je doživelo veliko odmevnost, je bilo namenjeno malim in srednjim podjetjem, razvojnim institucijam, zbornicam in združenjem, podjetniškim svetovalcem in drugim, ki so zainteresirani za prenos dobrih praks in izmenjavo izkušenj s področja razvoja lokalnih podjetniških grozdov. Kot vzorčni primer mikroturističnega grozda na Goričkem je Stanislav Sraka, direktor RA Sinergija, omenil grozd Sladka pot, katerega nosilec je Medičarstvo Celec iz Rat-kovec, vanj pa so vključeni še ponudnik domačega medu in voska (Čebelarstvo Kozic iz Ivanj-ševec), kulturnozgodovinskih znamenitosti (družina Petje iz Berkovec) ter gostinske ponudbe (Gostilna Ratnik v Vinogradniškem centru Goričko v Ivanovcih). Grozd naj bi vključeval tudi dva partnerja, lončarja in gostinca, na madžarski strani. Med številnimi predstavljenimi grozdi so govorili tudi o tehnološkem grozdu grozdu energetikov. Geza Grabar LIPNICA _L 17. december 2003 FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR MARTINOVO IV. Martinov pohod na Jelovškov breg SREBRNA »KI J AN CA« TUDI LETOS VESELO ZA GOSTILNO MARIČ Čeprav je zaradi zelo zgodnjih trgatev mošt zavrel v vino že veliko pred uradnim martinovim, so ljudsko verovanje, po katerem to 11. novembra stori sv. Martin, s prireditvami v naši občini zaznamovali tudi letos. Osrednji dogodek je bil tradicionalni Martinov pohod. Tudi letos sta bila organizatorja pohoda Turistično informativni center (TIC) in občinska športna zveza (OŠZ), sponzor pa občina. Od cerkve sv. Martina v Martjancih, kjer je domače turistično društvo postavilo priložnostno stojnico z okrepčilom, je skupina več kot stotih pohodnikov na pot krenila v jutranjih urah. Kljub nekoliko hladnemu vremenu je dobro razpoložene pohodnike pot vodila skozi Čreto do prve vmesne postaje - stalnega prireditvenega prostora pred Ljubljansko banko v Moravskih Toplicah - in dalje mimo zaselka Brezje. Tudi letos je bil končni cilj Jelovškov breg - tokrat vinogradniška kmetija Janija Erniše. Na cilju je pohodnike in druge zbrane nagovorila aktualna prekmurska vinska kraljica Lea Lehner; tam je potekal tudi družabni del srečanja ob glasbeni spremljavi. Že po tradiciji je bila ponudba jedi odlična. Za to so poskrbeli V Gyorekovi kleti na Notranjem bregu pri Prosenjakovcih je bila na martinovo simbolična prireditev z nastopom »vinskega duha«. Čeprav ga nihče od prisotnih ni videl, ga je ob srkanju odličnih goričkih vin in ob domačih dobrotah bržčas vsakdo začutil. Vinsko klet, ki je bila po mnenju komisije najboljša, so zgradili in obokali s staro opeko pred dvema letoma. Sestoji se iz prizadevni člani turističnih društev Moravci iz Moravskih Toplic in Martin iz Martja-nec ter kulturno-turističnega društva Filovci, ki si zaslužijo javno pohvalo. Vsi so se namreč s svojo bogato in pristno ponudbo zelo potrudili, saj so se mize kar šibile pod domačimi dobrotami: desetinami različnih pogač, »tikvinimi«, jabolčnimi in repnimi »bibami«, »pajanem«, zasekinem in Ocvirkovem kruhu, mesninah... In seveda vinu. S ponudbo so se predstavili: gostitelj Jani Erniša, vinotoča Lipič-Passero s Suhega Vrha in Vugrinec iz Kobilja ter medičarstvo Celec iz Ratkovec. Organizatorji niso pozabili, da se mlademu vinu med vsemi jedmi najbolj poda pečen kostanj. treh delov: predprostora, glavne kleti s sodi ter hrambe za buteljke. Njena globina pod zemljo je od 2,5 pa kar do 5 metrov. Gyorekovi ljubiteljsko obdelujejo vinograd s 4.000 trsi, med belimi sortami pa prevladujeta chardonnay in laški rizling. V finalni izbor desetih kleti se je iz naše občine uvrstila še klet Mirana Erniše s Suhega Vrha. Geza Grabar Kulinarična prireditev Zlata kijanca v Puconcih z iz leta v leto bogatejšo razstavo domačih kmečkih jedi dobiva pečat osrednje prireditve te vrste na Goričkem. Na peti, dobro obiskani in odmevni prireditvi so moči združile gospodinje iz domala vseh kulturno-turističnih društev v občini Puconci. Na njej smo srečali tudi nagrajenega udeleženca iz naše občine: priljubljena gostilna Marič iz Sebeborec je za kletarsko pojedino v času mošta in mladega vina dobila srebrno kijanco. (G.G.) Kletarska pojedina gostilne Marič, ki je bila nagrajena s srebrno kijanco. Martjanci NOVI ZAGON Tudi ob letošnjem martinovem prazniku je okolica farne cerkve sv. Martina v Martjancih zaživela v vsej svoji veličini. Ob godu njihovega zavetnika je namreč potekalo tradicionalno »martinovo proščenje«, ki v zadnjem času dobiva nove vsebine in veljavo. S stojnicami s suho robo in izdelki iz lecta postaja ponudba pristnejša in zanimivejša, k tej podobi pa so svoje dodali člani domačega turističnega društva Martin. S stojnico domačih jedi, potic in kuhanega vina so dogajanje prijetno popestrili ter s tem počastili prvo obletnico. Društvo, ki je v letu dni s številnimi akcijami in prireditvami dodobra razgibalo družabno življenje v kraju, je bilo namreč ustanovljeno lani pred martinovo nedeljo, dan zatem pa se je že predstavilo na martinovem proščenju. (G. G.) V vinski kleti Gyórekovih na martinovo. KRST MOŠTA - Ceremonial na Filovskem bregu so odlično uprizorili člani Turističnega in vinogradniškega društva Dobrovnik. Dobro obiskano prireditev je pripravilo Vinogradniško-sadjarsko društvo Filovci, letošnja gostitelja pa sta bila Micka in Martin Berden. (G.G.) Geza Grabar NAJ VINSKO KLET IMAJO GVOREKOVi Lokalni tednik Vestnik je na pobudo novinarke Bernarde Balažič Peček letos prvič pripravil zanimivo akcijo izbora najbolj tipične vinske kleti s pridihom pristnosti - Vinska klet z duhom 2003. Komisija, ki so jo sestavljali enolog (Ernest Novak), etnolog (Boštjan Rous), nekdanja vinska kraljica (Tjaša Koro-ša) in novinar (Štefan Sobočan), si je ogledala kar 36 vinskih kleti na obeh vinorodnih bregovih Mure, torej v prekmurskem, radgonsko-kapelskem in ljuto-mersko-ormoškem vinorodnem okolišu. Na prireditvi, ki je v okviru martinovanja Društva vinogradnikov Goričko potekala v soboškem hotelu Diana, so razglasili najboljše. Priznanje s tremi vinskimi »duhci« in velik vinski vrč sta kot prvonagrajena za klet v Prosenjakovcih prejela Ladislav in Brigita Gyorek iz Murske Sobote. Ladislav, znan glasbeni pedagog, je po rodu iz Prosenjakovce. ± LIPNICA 17. december 2003 FOTO: Geza GRABAR KMETIJSTVO OCENJEVANJE VIN V BOGOJINI ŠTEFAN CIGUT - DRŽAVNI PRVAK V ORANJU Župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot je v prostorih občine sredi oktobra sprejel pomurske orače, ki so na 47. državnem tekmovanju na Gorenjskem dosegli enega največjih uspehov doslej. Razloga za njegov sprejem sta bila vsaj dva: najboljši orač v državi, Štefan Cigiit ml., prihaja prav iz naše občine, iz Noršinec; Franc Cipot pa je tudi človek, ki je kot finančnik nekdanje velike občine Murska Sobota s hitrimi »vskoki« za organizacijo kar nekajkrat reševal tekmovanja v oranju že v nekdanji skupni državi. Župan je oračem ob tej priložnosti izročil spominska knjižna darila in izrazil zadovoljstvo, da se lahko občina ponaša s tako dobrimi orači. Sprejema so se poleg državnega prvaka Štefana Cigiita ml. iz Noršinec udeležili še: Alojz Štuhec iz Bolehnečic, ki je bil 6., ter Janko Horvat in Sabina Mencigar s Srednje kmetijske šole Rakičan, ki sta v konkurenci srednjih kmetijskih šol osvojila prvi dve mesti, v članski konkurenci pa 7. oziroma 12. mesto. Zaradi službene zadržanosti sta manjkala Jože Zver iz Brezovice (3. mesto) in Dejan Norčič iz Sebebo-rec (8. mesto). Orače sta spremljala Štefan Smodiš, ravnatelj SKŠ Rakičan, in Ludvik Filo iz ZOTK Murska Sobota, ki sta misli usmerila že v priprave na organizacijo svetovnega tekmovanja oračev. Slovenija je kandidaturo za to veliko tekmovanje dobila za leto 2009, zgodi pa se lahko, da bo gostiteljica že leto ali dve prej. IN KDO JE DRŽAVNI PRVAK? Štefan Cigiit ml. med orači ni neznano ime, saj tekmuje že pet let. Prihaja z ene največjih slovenskih kmetij, saj Cigutovi obdelujejo blizu 200 hektarjev zemlje, ob poljedelstvu pa se ukvarjajo še z govedorejo. Redijo namreč blizu 500 pitancev. Štefan se je po končani Srednji kmetijski šoli v Rakičanu vpisal na Kmetijsko fakulteto v Mariboru. V konkurenci oračev srednjih kmetijskih šol je bil vsa štiri leta med vodilnimi orači; z veliko dela, vztrajnosti in učenja pa je napredoval do najboljšega orača v državi. Prihodnje leto bo skupaj z drugouvrščenim Antonom Fi-lakom sodeloval na svetovnem prvenstvu v Severni Irski. Geza Grabar V okviru jubilejnih XV. Košičevih dnevov kulture je potekalo tradicionalno ocenjevanje vin. Vinogradniki so v ocenitev prinesli 37 vzorcev vin, večino iz bogojinskega vinorodnega podokoliša. Lanski letnik je bil - kar zadeva vegetacijo - ugoden, saj padavin za pravilno rast trte ni primanjkovalo, pa tudi povprečna temperatura v času vegetacije je bila zadovoljiva. Povprečna ocena vzorcev v Bogojini je bila visokih 17,90 točk, kar je nad povprečjem vseh šestinštiridesetih ocenjevanj v vinorodni deželi Podravje (17,85 %). Pri vinu sorte zvrsti in sauvignon je največ toč dosegel vzorec vina družine Časar, Bogojina (18,23 oziroma 18,30), najboljši laški rizling je pridelal Alojz Berden, Filovci (18,35), chardonnay Martin in Anica Puhan, Bogojina (18,42), renski rizling družina Lipič, Strehovci (18,25), traminec Barbara Puhan, Bogojina (18,42) in muškat otonel Olga Gabor, Strehovci (18,07). Na ocenjevanju sta bila še po en vzorec šipona (Alojz Berden, 18,13) in sivega pinota (Barbara Puhan, 17,72). (G. G.) KLJUB SUŠI DOBRI REZULTATI SYNGENTINIH HIBRIDOV Med številnimi semenskimi hišami, ki so v jesenskih mesecih pri svojih poskusnikih pripravile javne predstavitve pridelka oziroma spravila koruze, je bila tudi Syngenta s hibridi NK. Čeprav ta znani švicarski koncern s hibridi koroze, žitaric in sladkorne pese pri nas že obvladuje skoraj petino trga, na področju sredstev za varstvo rastlin pa je tako kot drugod po svetu daleč največji, osrednjega dneva koruze v Sloveniji še niso uvedli. Podobno kot pri Vitezovih v Tešanovcih so v različnih območjih pripravili javna spravila na kar 50 različnih naslovih. Mladi gospodar Franc Vitez, ki je Syngentin poskusnik zadnja štiri leta, s tem zahtevnim delom pa se ukvaija že skoraj 15 let, je imel letos kot makroposkuse zasejanih 15 različnih koruznih hibridov, od tega pet novih, ter tri hibride sladkorne pese. Med hibridi od zrelostnega razreda (FAO) 190 pa vse do 490 so dali po pričakovanju absolutno najboljše rezultate najbolj odporni na sušo, torej tisti najvišjih zrelostnih razredov, ki v običajnih vremenskih pogojih za to območje skoraj niso primerni: Cisco, Furio in Maverik. Sicer pa je povprečni hektarski pridelek ob 14-odstotni vlažnosti zrnja na poskusih pri Vitezovih znašal zelo solidnih 9.288 kilogramov, povprečna vlažnost zrnja ob spravilu pa je bila 17 %. Med posameznimi hibridi je bilo zelo majhno tudi odstopanje med najnižjim in najvišjim hektarskim pridelkom, preračunanim na 14 % vlage: nekaj več kot dve toni. Pri hibridu Sprinter je bil pridelek 8.094 kilogramov, pri hibridu Cisco pa 10.678 kilogramov. To pa ne moremo reči za vsebnost vlage v požetem zrnju, saj je bila ta najvišja, 22,2-odstotna, prav pri najbolj poznem hibridu (Maverik, FAO 490), najnižja pa pri hibridu Kanada, vsega 13,6 %. Mimogrede: Kanada kot zelo razširjeni hibrid je navrgel 9.497 kilogramov suhega zrnja. Pred spravilom oziroma ugotavljanjem rezultatov preizkušanja koruznih hibridov NK pri Vitezovih v Tešanovcih. Syngenta je imela doslej v Sloveniji registriranih 15 hibridov koruze, štiri hibride žitaric ter tri sladkorne pese, v postopku registracije pa je kar 10 novih hibridov, od tega polovica koruznih. Geza Grabar _______________________________________________LIPNICA I. 17. december 2003 FOTO: Geza GRABAR FOTO: Arhiv OBČINE IZ DELA OBČINSKEGA SVETA 7 REDNA SEJA rebalans proračuna OBČINE ZA LETO 2003 Na 7. redni seji Občinskega sveta 17. novembra 2003 so svetniki razpravljali in odločali o vrsti vsebinskih tem: • Rebalans občinskega proračuna za leto 2003, • Lokacijski načrt za zdravilišče Rimska Čarda, • Predkupna pravica Občine, • Financiranje političnih strank iz občinskega proračuna, • Vrednost točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, • Izgradnja poslovno-stanovanjske zgradbe v Prosenjakovcih, • Odkup stare OŠ v Martjancih in zemljišča v Krncih, • Sofinanciranje izgradnje vodovodnega omrežja Vršič in Čereg v Bogojini ter črpališča, • Določitev števila otrok v vrtcu, • Kadrovska vprašanja (odstopa članice nadzornega odbora in člana sveta Art centra, imenovanje predsednika in člana KO Središče), • Skupno opravljanje dejavnosti TIC z Avtobusnim podjetjem idr. Svetniki so med drugim dodelili nagrado v višini 300.000 SIT NK Čarda Martjanci za 1. mesto v sezoni 2002/2003, se seznanili s pobudo varuhinje bolnikovih pravic za regijsko opredelitev dejavnosti in jo podprli, sprejeli sklep, da Občina Moravske Toplice ostane soustanovitelj Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, obravnavali dve prošnji za sofinanciranje domske oskrbe, poenotili sofinanciranje izgradnje vodovodov s strani občanov (naj-maj 200.000 SIT) in soglašali s predlogom občinskega odbora za kmetijstvo, da apelirajo na državne organe (VURS, MKGP), da uredijo sredstva in rešitev za prevoz poškodovanih živali v klavnico za prisilni zakol v Ptuj ter obravnavali nekaj drugih vprašanj. Objavljamo povzetke nekaterih razprav, tri odloke pa v Uradnih objavah objavljamo v celoti (Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine za leto 2003 in Odlok o predkupni pravici Občine). ART CENTER Odstopna izjava Jožefa Matisa s funkcije člana sveta Art centra (bil je tudi predsednik sveta) je sprožila krajšo razpravo o položaju v središkem zavodu. Razmišljanja posameznih svetnikov so segla celo do spraševanja, ali ne bi bilo smotrno, da se občina umakne iz soustanoviteljstva, vendar niso dobila širše podpore. Za nadomestnega člana sveta Art centra je bil imenovan občinski svetnik Slavko Horvat. MOŽNOST: DVA OTROKA VEČ V VRTCIH Občinski svet je s sklepom omogočil, da se število otrok v oddelkih Vrtcev Občine Moravske Toplice poveča za največ dva otroka. To spremembo omogoča dopolnjeni zakon o vrtcih, cilj zakonske spremembe pa je, da se zagotovijo pogoji za opravljanje predšolske vzgoje in njen nadaljnji razvoj v skladu s finančnimi možnostmi občin. SKUPNO OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI TIC Avtobusni promet Murska Sobota je občini posredoval ponudbo za skupno opravljanje dejavnosti TlC-a. Ker bi to pomenilo dodatne vsebine za pospeševanje razvoja turizma in z njim povezanih dejavnosti, so pobudo sprejeli in določili način: Avtobusni promet vstopi v Javni gospodarski zavod Turistično-informativni center (TIC) s plačilom 49-odstotnega ustanovitvenega deleža (cca 1 mio SIT). NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Na 7. redni seji je Občinski svet s sklepom določil vrednost točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Moravske Toplice za leto 2004 v višini 0,27 SIT za pozidane gradbene parcele in 0,05 SIT za zazidljive gradbene parcele. Odlok, ki ga objavljamo v Uradnih objavah, bo začel veljati z s 1. 1. 2004. Pred potrditvijo rebalansa proračuna občine so svetniki zmanjšali proračunsko postavko za sofinanciranje PTZ (Pomurske turistične zveze) z 800.000 SIT na 600.000 SIT (razlika se nameni za izobraževanje) in 2 mio SIT iz postavke Obnova vasi - vodovod namenili za subvencije v kmetijstvu. Rebalans določa prilive in odlive v višini 1.144.537.000 SIT. Zdravilišče Rimska Čarda ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU Svetniki so v drugi obravnavi sprejeli Odlok o lokacijskem načrtu za zdravilišče Rimska Čarda v k. o. Sebeborci (dokončno besedilo odloka). Lokacijski načrt je izdelal ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring, Murska Sobota, razgrnjen pa je bil v Moravskih Toplicah in Sebeborcih, kjer je dobro obiskana javna razprava minila brez pripomb občanov. Zasnova projekta za zdravilišče je povzeta po javnem natečaju in predvideva gradnjo hotela z 260 posteljami, zdraviliškim in rekreacijskim delom. VEČ ZA POLITIČNE STRANKE Političnim strankam, ki so kandidirale kandidate na zadnjih volitvah, se dodelijo sredstva iz proračuna občine. Do sredstev je stranka upravičena, če je dobila vsaj 50 % glasov, potrebnih za izvolitev enega člana Občinskega sveta. Osnova za financiranje strank iz občinskega proračuna so glasovi volilcev. Svetniki so v novem odloku določili 56 SIT kot mesečni znesek na glas vo-lilca (doslej 30 SIT). Novi odlok se prične uporabljati s 1. 10. 2003. Prosenjakovci INVESTITOR ZA POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT Na tej seji so člani sveta odločali o investitorju 1. faze izgradnje poslovno-stanovanjske stavbe v Prosenjakovcih. O vprašanju je predhodno razpravljal odbor za gospodarstvo, ki svetu predlaga, da inve-stitorstvo odda Javnemu komunalnemu podjetju Čista narava d. o. o., Tešanovci (edinemu ponudniku na ponovljenem razpisu). Čista narava je ponudila gradbeno ceno za objekt brez trgovine nekaj več kot 115 mio SIT (800 EUR za kvadratni meter stanovanjske površine). Cena ne zajema nakupa parcele, komunalnega prispevka in komunalne infrastrukture. Povzel: Ludvik Sočič ± LIPNICA 17. december 2003 URADNE OBJAVE Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št 79/99, 124/2000, 79/01 in 30/02) ter 16. člena Statuta občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 17. 11. 2003 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2003 1. člen V odloku o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2003 (Uradni list RS, št. 32/03) se spremeni 3. člen odloka tako, da se novo besedilo tega člena glasi: »VIŠINA PRORAČUNA Z odlokom o proračunu občine Moravske Toplice za leto 2003 so predvideni: PRILIVI - PRIHODKI 1.144.537.000,00 - prihodki za pokrivanje primerne porabe 618.035.000,00 - prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov 154.958.000,00 - namenski in drugi prihodki proračuna 250.024.000,00 - prihodki KS iz naslova samoprispevka in drugi viri KS 61.500.000,00 - sredstva iz preteklih let krajevnih skupnosti 38.925.000,00 - sredstva iz preteklih let - proračun 21.095.000,00 ODLIVI - ODHODKI - za izvajanje del javne uprave - za potrebe obrambe - civilne zaščite - za potrebe javnega reda in varnosti - protipožarna varnost - za izvajanje gospodarskih dejavnosti - za potrebe varstva okolja - za potrebe stanovanjskih dejavnosti in prostorskega razvoja - za potrebe na področju zdravstva - za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij - za potrebe izobraževanja - za socialno varnost - sredstva krajevnih skupnosti 1.144.537.000,00 178.718.000. 00 2.404.000. 00 15.990.000. 00 359.455.000. 00 107.159.000. 00 50.839.000. 00 1.100.000. 00 37.855.000. 00 230.302.000. 00 60.290.000. 00 100.425.000. 00 Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A/ BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. Prihodki 1.074.517.000,00 - Prihodki in drugi prejemki proračuna 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 1.013.017.000,00 332.698.000. 00 198.527.000. 00 36.954.000. 00 97.217.000. 00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72.692.000. 00 12.061.000. 00 3.000. 000.00 4.000. 000.00 53.631.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.461.000,00 740 Transferni prihodki 1.461.000,00 II. O d h o d k i 1.119.437.000,00 - Odhodki in drugi izdatki proračuna 1.019.012.000,00 40 TEKOČI ODHODKI 208.355.000,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 44.378.000,00 401 Prispevki delodajalcev 6.261.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 142.111.000,00 403 Plačila domačih obresti 10.600.000,00 409 Rezerve 5.005.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 308.647.000,00 410 Subvencije 8.590.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 75.740.000,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam 36.429.000,00 413 Drugi domači transferi 187.888.000,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 469.031.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 469.031.000,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 32.979.000,00 430 Investicijski transferi 32.979.000,00 - Odhodki in drugi izdatki Krajevnih skupnosti 100.425.000,00 40 TEKOČI ODHODKI . 36.978.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 36.978.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 9.400.000,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam 9.400.000,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 32.869.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 32.869.000,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 21.178.000,00 430 Investicijski transferi 21.178.000,00 III. SALDO bilance prihodkov in odhodkov - 44.920.000,00 B/ RAČUN FINANCIRANJA IV. Zadolževanje 50 ZADOLŽEVANJE 550 Najem kreditov V. Odplačila dolga 55 ODPLAČILA KREDITOV 550 Odplačila dolga VI. NETO zadolževanje / / 23.600.000,00 23.600.000. 00 23.600.000. 00 - 23.600.000,00 C/ RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 72 722 73 730 74 KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje zemljišč PREJETE DONACIJE Prejete donacije od domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki - Prihodki in drugi prejemki Krajevnih skupnosti 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in drugi nedavčni prihodki 714 Drugi nedavčni prihodki 6.000.000,00 6.000.000,00 7.000. 000.00 7.000. 000.00 594.627.000. 00 594.627.000. 00 61.500.000,00 60.039.000. 00 11.560.000. 00 48.479.000. 00 VIL Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev 10.000.000,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 10.000.000,00 10.000.000,00 VIII. Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev 1.500.000,00 44 DANA POSOJILA 440 Dana posojila 1.500.000. 00 1.500.000. 00 IX. Prejeta minus dana posojila +8.500.000,00 SKUPNI SALDO NA RAČUNIH -60.020.000,00 LIPNICA 9 17. december 2003 URADNE OBJAVE Negativni saldo na računih v višini 60.020.000,00 SIT se pokriva iz naslova ugotovljenega presežka iz preteklih let po zaključnem računu za leto 2002, oziroma stanja sredstev na računih na dan 31.12.2002, in sicer pri proračunu občine v višini 21.095.000,00 SIT in pri Krajevnih skupnostih v višini 38.925.000,00 SIT. V okviru proračunskih izdatkov se oblikuje obvezna rezerva občine v višini 3.005.000,00 SIT. Ta sredstva se uporabljajo in razporejajo v skladu z 49. členom zakona o javnih financah in statutom občine.« 2. člen Vsa ostala določila odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2003 ostanejo nespremenjena in v veljavi. 3. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja od 01.01.2003. Številka: 403-02/02-3/3-os Moravske Toplice, dne 17. 11. 2003 ŽUPAN Občine Moravske Toplice Franc CIPOT, univ.dipl.org.,ekon.lr. Na podlagi 4. točke 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št 110/02) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 6. redni seji dne 02. 09. 2003 sprejel ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen V Občini Moravske Toplice se za uporabo gradbenih parcel - stavbnih zemljišč na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo). II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO 2. člen Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine Moravske Toplice. 3. člen Nadomestilo se plačuje za gradbene parcele (pozidane in zazidljive) na območjih z oznako: MT: v mejah ureditvenega območja naselja Moravske Toplice, OSN: v mejah ureditvenih območij ostalih strnjenih naseljih v občini Moravske Toplice, RG: območja razpršene gradnje, v katero spadajo tudi vinorodni okoliši, IUI: območja izjemne ugodnosti izkoriščanja naravnih danosti oz. pridobivanja dohodka, ki se vsa nahajajo znotraj meja, v prostorskih sestavinah planskih aktov opredeljenih območij gradbenih parcel (stavbnih zemljišč) Občine Moravske Toplice. Grafične karte s prikazom navedenih območij so izdelane v digitalni obliki na katastrski podlagi DKN in so sestavni del tega odloka. Na vpogled so pri Občinski upravi občine Moravske Toplice. Karte vzdržuje Občinska uprava občine Moravske Toplice. III. OPREDELITEV POJMOV 4. člen 1. Zazidljiva gradbena parcela fprei nezazidano stavbno zemljišče), o kateri govori ta odlok, je tisto zemljišče, za katero je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njej dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture. Med gradbene inženirske objekte, ki niso objekti gospodarske infrastrukture štejemo objekte, ki so namenjeni zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah in jih ne moremo šteti med objekte gospodarske javne infrastrukture. Objekti gospodarske javne infrastrukture so tisti gradbeno inženirski objekti, ki tvorijo omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvorijo omrežje, ki je v javno korist. J» LIPICA________________________________________________________ Za zazidljive gradbene parcele se nadomestilo plačuje od celotne površine zazidljive gradbene parcele, ki je po prostorskem aktu določeno za gradnjo. Nadomestilo se ne zaračunava za zazidljive gradbene parcele: - ki so manjše od 1,0 ara oz. v svojem najširšem delu ne presegajo širine 10,0 m, - do katerih ni možno urediti dostopa, - preko katerih poteka daljnovod, pod katerim ni možna gradnja objektov in kjer predstavlja površina območja pod daljnovodom skupaj s svojim varovalnim pasom, ki je minimalne širine 5 m od osi daljnovoda, več kot 1/2 (eno polovico) velikosti same parcele. Na območju, ki je v tem odloku opredeljeno kot območje razpršene gradnje, je maksimalna velikost zazidljive gradbene parcele za katero se plača nadomestilo 4,0 a. Na območju, za katero je že sprejet prostorski izvedbeni načrt (zazidalni, ureditveni ali lokacijski) ali bo le-ta (lokacijski) še sprejet je višina točke, ki se nanaša na take zazidljive gradbene parcele, enaka višini točke kot velja za pozidane gradbene parcele. Za zemljišča, katerih namembnost je s prostorskim aktom določena za golf igrišča, se višina točke, ki se nanaša na take zazidljive gradbene parcele pomnoži s faktoijem 3 (tri) glede na vrednost točke za zazidljive gradbene parcele, ki se ne urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti. 2. Za pozidane gradbene parcele (prej zazidana stavbna zemljišča) se štejejo tista zemljišča, na katerih: a. so zgrajene stavbe, b. so gradbeni inženirski objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, c. se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Pozidana gradbena parcela zajema zemljišče pod objektom (fun-dus) in zemljišče, ki je potrebno za nemoteno obratovanje objekta (funkcionalno zemljišče). Pozidana gradbena parcela je določena s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem oz. odločbo o funkcionalnem zemljišču. Nadomestilo za uporabo pozidane gradbene parcele se plačuje od neto stanovanjske ali poslovne površine stavbe ali dela stavbe, ki stoji na tej pozidani gradbeni parceli. V primeru, da gre za zemljiško parcelo, na kateri stoji stavba, takšne parcele pa po ZGO-1 ni mogoče šteti kot pozidano gradbeno parcelo, se nadomestilo za zazidljivo gradbeno parcelo odmeri od površine, ki se izračuna tako, da se od celotne površine takšne zemljiške parcele odšteje površina fundusa takšne stavbe, pomnožene s faktorjem 1,5. Za takšen preostanek se nadomestilo za zazidljivo gradbeno parcelo odmeri samo v primeru, če je ta površina večja (ali enaka) od 3,0 a (treh arov). 17. december 2003 URADNE OBJAVE IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA 5. člen Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: 1. opremljenost gradbene parcele s komunalnimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave, 2. lega - namembnost ter smotrna uporaba gradbene parcele, 3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, 4. večje motnje pri uporabi zemljišč. Del nadomestila iz merila »smotrna uporaba gradbene parcele« se računa za vsako gradbeno parcelo posebej oz. za zaključen kompleks gradbenih parcel kjer je ista namembnost objekta. 6. člen Pri merilu opremljenost gradbene parcele s komunalnimi napravami individualne in skupne rabe se ta del nadomestila ugotavlja po dejanski možnosti priključka na te objekte in se ovrednoti z naslednjimi točkami, ki se nanašajo na 1 m2 za: a) pozidane gradbene parcele (pri izračunu se upošteva le neto koristna površina objekta ali dela objekta) točke 1. elektrika 20 2. vodovod 30 3. kanalizacija 40 4. urejeno cestišče (asfalt beton) 30 5. telefonski priključek 40 6. javna razsvetljava 15 7. vročevod 30 8. plinovod oziroma urejena preskrba s plinom 10 9. javni mestni promet 10 10. urejene javne površine 10 Za objekte, kot so nepokrita skladišča, proizvodni obrati in delavnice na prostem, površine za stalne deponije materialov, kampi, interna parkirišča, javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, športne površine (med katere spadajo tudi golf igrišča), rekreacijske in zabaviščne površine, ki nimajo javnega značaja in se za njihovo uporabo plačuje, se po tem merilu pri izračunu nadomestila upošteva korekcijski faktor 0,25. b) za zazidljive gradbene parcele (m2 zemljišča) - se uporablja tabela iz a. točke tega člena, pri čemer se na skupno vsoto točk obstoječih komunalnih vodov upošteva korekcijski faktor 0,5. Za zazidljive gradbene parcele, ki so večje ali enake 3,0 a se upoštevajo še dodatni korekcijski faktorji: - korekcijski faktor 1,2 za območje MT (naselje Moravske Toplice), - korekcijski faktor 0,9 za območje OSN (ostala strnjena naselja), - korekcijski faktor 0,7 za območje RG (razpršene gradnje), - korekcijski faktor 1,2 za območje IUI (izjemno ugodno za izkoriščanje oz. možnosti pridobitve dohodka v gospodarskih dejavnostih). Opremljenost gradbenih parcel se, ne glede na lastništvo komunalne infrastrukture, vrednoti v posameznem območju zajemanja nadomestila po Dogovoru o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, štl9/86). 7. člen i Pri merilu glede na lego - namembnost se ta del nadomestila za gradbene parcele (stavbna zemljišča) obračunava: 1. Pri pozidanih gradbenih parcelah s številom točk za vsak m2 neto površine objekta ali dela objekta po naslednji tabeli: Lega zemljišča namembnost neto prostorov (oz. tip območja) (območja) (število točk) stanovanjska poslovna proizvodna tur., gost. MT (Moravske Toplice) 100 400 400 1000 OSN (strnjena naselja) 90 350 350 1000 RG (razpršena gradnja) 80 300 300 1100 Pri opredeljevanju dejavnosti se upošteva predpis o klasifikaciji dejavnosti. Nepokrita skladišča, proizvodni obrati in delavnice na prostem, površine za stalne deponije materialov, interna parkirišča, javna parkirišča, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, športne površine (med katere spadajo tudi golf igrišča), rekreacijske in zabaviščne površine, ki nimajo javnega značaja in se za njihovo uporabo plačuje, so po tem odloku poslovne površine. Gospodarska poslopja (kmetijska dejavnost) pa se uvršča v stanovanjski tip območja. Pri izračunu nadomestila za navedene objekte po tem merilu se upošteva korekcijski faktor 0,25. Pri gospodarskih poslopjih se od vseh meril upošteva le merilo glede na lego in namembnost Vinske kleti, za katere se ugotovi, da ne premorejo počitniških oz. nastanitvenih kapacitet se nadomestilo obračuna kot za gospodarska poslopja. Bungalovi oz. apartmaji v sklopu širšega zdraviliškega kompleksa Moravske Toplice (apartmajsko naselje) se točkujejo s 1.000 točkami po apartmaju. Pri stanovanjskih prostorih se za pomožne prostore upoštevajo naslednji korekcijski faktorji pri določitvi kvadrature: - korekcijski faktor 0,5 za kletni prostor, - korekcijski faktor 0,75 za garažo v objektu, - korekcijski faktor 0,5 za nefunkcionalni prostor, - korekcijski faktor 0,75 za pokrito teraso ali loggio, - korekcijski faktor 0,5 za nepokriti balkon oz. teraso. Med poslovno dejavnost spada: bančništvo, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, agencije, zavarovalnice, poslovne storitve, igralnice, menjalnice, zasebne zdravstvene in ostale ustanove ipd. Med proizvodno dejavnost spada: proizvodna obrt, rudarstvo, gramozništvo, industrija ipd. Med turistično in gostinsko dejavnost spada: hoteli, moteli, penzioni, apartmaji in turistične sobe, restavracije, gostilne, vikendi ipd. 2. Pri zazidljivih gradbenih parcelah se vsak m2 zemljišča točkuje po naslednji tabeli: ___________________________________________________________________& Lega zemljišča (območja) Namembnost zemljišča (oz. tip območja) (število točk) stanovanjska poslovna proizvodna turistična, _____________________________________gostinska MT (naselje Moravske Toplice) 80 200 200 300 OSN (ostala strnjena naselja) 90 250 250 300 RG (razpršena gradnja) 100 300 300 350 Pri opredeljevanju dejavnosti se upoštevajo določila sprejetih prostorskih aktov na predmetnih območjih. Če v prostorskem aktu namembnost ni določena, se pri izračunu upošteva stanovanjska namembnost. Ob istih pogojih se nadomestilo plačuje na vseh območjih tudi za nezasedene gradbene parcele in opuščene zazidljive gradbene parcele. Med stanovanjsko površino se šteje tudi čista tlorisna površina počitniških objektov, počitniških stanovanj in turističnih sob ter apartmajev v individualnih enostanovanjskih objektih. Med poslovno površino se šteje tudi čista tlorisna površina poslovnih prostorov in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost z registracijo gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. 8. člen Pri merilu - smotrna uporaba zemljišča - se ta del nadomestila ugotavlja z izračunom faktorja izkoriščenosti zemljišča, ki predstavlja razmerje med bruto površino obstoječega (ih) objekta(ov) in površino območja pozidane gradbene(ih) parcele (parcel), na katerih stojijo ti objekti. Bruto površina objekta predstavlja kvadraturo fundusa (zemljišča pod objektom), ki je pomnožena s številom etaž. Mansardna etaža se upošteva s korekcijskim faktorjem 0,6, kletna pa s faktorjem 0,5. Točkuje se po naslednji tabeli (uporablja se le pri gradbenih parcelah); 17. december 2003 LIPNICA il URADNE OBJAVE Faktor izkoriščenosti točke od 0 do vključno 0,2 200 od 0,21 do vključno 0,4 100 od 0,41 do vključno 0,6 50 od 0,61 do 1 in več 0 Faktor izkoriščenosti zemljišča je podatek, izračunan iz grafičnih podatkov digitalnega katastra stavb in površine posameznega območja iz grafičnih kart ter podatkov o etažnosti objektov. 9. člen Pri merilu - izjemne ugodnosti izkoriščanja naravnih danosti oz. pridobivanju dohodka - se ta del nadomestila izračuna v odvisnosti od območja, ki so: - termomineralnih voda (Rimska čarda, Zdravilišče Moravske Toplice...) - črpanja gramoza in drugih rudnin (gramoznica v Ivancih...). Vrednost nadomestila se pri pozidanih gradbenih parcelah za dejavnosti v poslovnih storitvah, bančništvu, gostinstvu in turizmu poveča za 300 točk, v obrtnih ter trgovskih dejavnostih pa za 200 točk. Gradbene parcele, kot so gramoznice, se po tem odloku štejejo kot poslovna in se jih točkuje po legi in namembnosti, kot to določa 7. člen tega odloka. Za označitev posameznih poslovnih objektov se uporablja uradna evidenca katastra stavb. 10. člen Pri merilu - večje motnje pri uporabi zemljišč - se ta del nadomestila računa za gradbene parcele, ki se uporabljajo za stanovanjske in poslovne namene tako, da se število točk zmanjša za naslednje vrednosti: Motnja MT OSN (strnjena RG (razpršena gradnja) (M. Toplice) naselja) hrup (glavna cesta, regionalna cesta, železnica, industrijski objekt) 100 80 60 motena dostopnost na parcelo 60 50 40 11. člen Nadomestilo se obračuna tudi za uporabo javnih površin, ki so znotraj mej območij po 3. členu tega odloka stalno ali začasno ko-riščene z določenimi objekti ali dejavnostjo. Uporaba javnih površin se ovrednoti z naslednjim številom točk: Objekt uporaba, dejavnost št. točk Stojnice na sejmih, športnih ali zabavnih prireditvah 200 Kiosk stalni objekt - poslovna dejavnost (obrt) 300 Javne površine pri slaščičarnah, gostinskih lokalih 150 Začasni objekti gostinski, turistični objekti, reklamna dejavnost 150 Nadomestilo za uporabo javnih površin se določi tako, da se številu točk iz gornje tabele prištejejo točke za komunalno opremljenost iz 6. člena tega odloka. Ta vsota se pomnoži s številom dni uporabe zemljišča, s m2 zasedene površine in vrednostjo točke za izračun nadomestila (za gradbene parcele). V. OBRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO GRADBENIH PARCEL - STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 12. člen Višina letnega nadomestila se izračuna ločeno za pozidano gradbeno parcelo in zazidljivo gradbeno parcelo tako, da se točke, ki so navedene v členih od 4. do vključno 10. člena in ki zajemajo vsa, iz 5. člena tega odloka navedena merila, med sabo seštejejo in pomnožijo z neto kvadraturo objekta ali dela objekta - za pozidano gradbeno parcelo oz. s celotno kvadraturo zazidljive gradbene parcele. Tako dobljen zmnožek se pomnoži z ustrezno vrednostjo točke (za pozidano gradbeno parcelo in za zazidljivo gradbeno parcelo). 13. člen Površine pozidanih gradbenih parcel in zazidljivih gradbenih parcel so podatki iz strokovnih podlag, ki se izdelajo iz grafičnega dela Ji UPNICA_________________________________________________ zemljiškega katastra, katastra stavb in digitalnih podlag veljavnih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana in drugih uradnih evidenc. 14. člen Vsa sredstva, zbrana z vplačili nadomestila, so prihodek proračuna Občine Moravske Toplice in se prvenstveno uporabljajo za pridobivanje in opremljanje gradbenih parcel in za investicije na področju komunalne infrastrukture. 15. člen Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Moravske Toplice za pozidane gradbene parcele in vrednost točke za izračun nadomestila za zazidljive gradbene parcele določi vsako leto s sklepom Občinski svet na predlog župana, in sicer najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. VI. PLAČILO NADOMESTILA 16. člen Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik oz. neposredni uporabnik gradbenih parcel, stavbe ali dela stavbe oz. drugega objekta. Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ. V primeru neplačila nadomestila vodi izterjavo pristojni davčni organ. 17. člen Tako pravne kot fizične osebe plačujejo nadomestilo v trimesečnih obrokih, če odmerjen znesek ne presega višine 50.000,00 SIT pa v dveh enakih obrokih, ki zapadejo v plačilo 15. 4. in 15. 9. posameznega leta. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. 18. člen Zavezanci so dolžni na poziv Občinske uprave občine Moravske Toplice, v roku 30 dni, posredovati vse potrebne in resnične podatke za izračun nadomestila. Zavezanci morajo vse spremembe v zvezi z uporabo gradbenih parcel - stavbnega zemljišča prijaviti Občinski upravi občine Moravske Toplice v 15 dneh po nastali spremembi. Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je bila sprememba sporočena. Evidenco zavezancev za nadomestilo za uporabo gradbene parcele - stavbnega zemljišča zbira in vodi Občinska uprava občine Moravske Toplice. Če lastnik ali drugi neposredni uporabnik gradbene parcele, stavbe, dela stavbe ali drugega objekta po pozivu Občinske uprave za posredovanje podatkov iz prvega ostavka tega člena teh podatkov ne posreduje v predpisanem roku ali če Občinska uprava dvomi v pravilnost teh podatkov, izda Davčna uprava odločbo o višini akontacije za nadomestilo, ki jo zavezanec plačuje. Akontacija se določi na podlagi uradnih podatkov, do katerih ima dostop Občinska uprava in jih posreduje Davčni upravi. Akontacija se plačuje do izdaje odločbe o plačilu nadomestila izdane na podlagi verodostojnih in pravilnih podatkov. VII. OPROSTITVE OZ. OLAJŠAVE PLAČILA NADOMESTILA 19. člen V naseljih, kjer se pobira samoprispevek, se zavezancem za plačilo nadomestila, za obdobje plačevanja samoprispevka, nadomestilo zmanjša za 85 %. Oprostitev je možna le, če je zavezanec za plačilo samoprispevka za celo preteklo leto poravnal svoje obveznosti. Nadomestilo se ne plačuje za objekte in gradbene parcele v lasti Občine Moravske Toplice, ki so namenjeni za opravljanje dejavnosti občine in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina Moravske Toplice. Nadomestilo se ne plačuje za občinske javne površine, vse vozne in parkirne površine javnega značaja, razen površin, ki so funkcionalno povezane s poslovno dejavnostjo. 17. december 2003 URADNE OBJAVE Nadomestila za prostore za počitek in rekreacijo ne plačujejo zavezanci za plačilo davka od premoženja po Zakonu o davku občanov za prostore za počitek in rekreacijo. Plačila nadomestila se na zahtevo, za dobo 3 let, oprosti zavezanec, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, v primeru, če je Občini Moravske Toplice plačal stroške za urejanje gradbenih parcel - stavbnega zemljišča (komunalni prispevek). Na obrazloženo zahtevo zavezanca se lahko zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila, če zavezanec prejema socialno pomoč. Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila vloži zavezanec pri Občinski upravi občine Moravske Toplice. Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila se v primeru, ko zavezanec še ni prejel odločbe Davčne uprave, posreduje Občinski upravi občine Moravske Toplice skupaj z dokazili. V primeru že izdane odločbe Davčne uprave pa je možna pritožba skladno s pravnim poukom v izdani odločbi. Zahtevku za oprostitev plačila nadomestila se ne ugodi, oz. se že odobrena oprostitev ukine, če se v postopku ugotavljanja dejanskega stanja ugotovi: - da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavezancev in drugih oseb, ki živijo z zavezancem v isti stanovanjski enoti, - da z zavezancem živijo osebe, ki pridobivajo dohodke. O oprostitvi plačila nadomestila iz tega odloka odloča župan na predlog strokovne komisije za pritožbe, ki jo imenuje župan. VIII NADZOR 20. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, če ni v tem odloku drugače določeno. Pooblaščene uradne osebe iz prejšnjega odstavka izvajajo tudi predpisane kazenske določbe. IX. KAZENSKE DOLOČBE 21. člen Z denarno kaznijo 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: - OU občine Moravske Toplice ne posreduje vseh potrebnih podatkov za izračun nadomestila (18. člen), - ne poda resničnih podatkov (18. člen), - v roku 15 dni po nastali spremembi le-te ne prijavi Občinski upravi občine Moravske Toplice (18. člen). Z denarno kaznijo 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo 80.000,00 SIT se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. X. KONČNE DOLOČBE 22. člen Z dnem začetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravske Toplice (Ur. list RS, št 3/2003). 23. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2004 dalje. Številka: 423-06/03-3 Datum: 02. 09. 2003 ŽUPAN Občine Moravske Toplice Franc CIPOT, univ.dipl.org.,ekon.,l.r. Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99, 2/01, 24/01, 69/02 in 28/03) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 7. redni seji dne 17. novembra 2003 sprejel ODLOK o predkupni pravici Občine Moravske Toplice 1. člen Ta odlok določa območja predkupne pravice Občine Moravske Toplice na nepremičninah in način uveljavljanja predkupne pravice na teh območjih. 2. člen Občina Moravske Toplice lahko uveljavlja predkupno pravico na območjih poselitve, ki so določena s prostorskim aktom občine. Kot območja poselitve se štejejo ureditvena območja naselij in območja predvidena za njihovo širitev, ki so opredeljena v Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986-2000 (Uradne objave, št. 24/86, 7/87, 10/90 in 43/98), Srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Občine Moravske Toplice (Uradne objave, št. 24/86, 7/87 in Uradni list RS, št. 90/03) in Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št 71/98, 20/01 in 92/03). Na teh območjih lahko uveljavlja občina predkupno pravico, če je za nakup nepremičnine izkazan občinski javni interes in če ponujena vrednost ne presega povprečne cene nepremičnin na tem območju. Občina lahko uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah, če ima v proračunu za ta namen zagotovljena tudi sredstva. 3. člen Šteje se, da obstaja občinski javni interes, če občina nepremičnino potrebuje za: - izvedbo prostorskega akta, - za izgradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, - za potrebe javne uprave, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti in športa, - za potrebe gradnje in nakupa socialnih in neprofitnih stanovanj, - za potrebe prenove območij, - za druge potrebe predvidene v načrtu razvojnih programov občine ali načrtu nabav in gradenj. 4. člen Izven poselitvenih območij iz 2. člena tega odloka lahko občina uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah le v primerih, če je s prostorskim aktom tam predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij. 5. člen Predkupno pravico v imenu in za račun občine uveljavlja občinska uprava. 6. člen Kartografsko gradivo za območje predkupne pravice je na vpogled na Občini Moravske Toplice. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 062-02/03-7/1 os Moravske Toplice, dne 17. 11. 2003 ŽUPAN Občine Moravske Toplice: Franc CIPOT, univ.dipl.org.,ekon., l.r. 17. december 2003 LIPNICA R IZ NAŠIH ŠOL OSNOVNA ŠOLA BOGOJINA TEDEN PROMETNE VARNOSTI 20. novembra 2003 je bilo tradicionalno srečanje učencev z županom na temo prometne varnosti. Poleg učencev in župana so se srečanja udeležili tudi mentoiji prometne vzgoje, ravnatelji, predsednik SPV Franc Čarni, rajonski policist Matjan Brunec, direktor Čiste narave d.o.o. Branko Šrok in tajnik občinske uprave Nada Lutarič. Kljub temu, da so vsakoletna srečanja na prvi pogled enaka, je vedno kaj novega in zanimivega. Otroci so zelo kritični pri opazovanju prometa. V prijetnem klepetu so župana in druge odgovorne opozorili na nekaj problemov, ki bi jih bilo potrebno rešiti (nepreglednost cestišč zaradi širokih grmov oz. živih mej, pomanjkanje stebričkov ob cesti od Bukovnice do Motvaijevec, potepuški psi, kolesarske ceste, pločniki...). Dušan Nemec, mentor prometne vzgoje na OŠ Bogojina ZA VEČJO PROMETNO VARNOST Poročilo o izvedenih akcijah v zvezi s prometno varnostjo Začeli bomo s pretresljivimi podatki: pešci smo med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v prometu. Od leta 1980 je na naših cestah umrlo kar 2064 pešcev, kar je 22 odstotka vseh mrtvih oziroma skoraj vsaka četrta smrtna žrtev je pešec. Pešci smo pogosto žrtve neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, vendar ne smemo zanemariti nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja nas pešcev. Zlasti starejši nad 65 let in otroci smo pogosteje žrtve prometnih nesreč zaradi napak ali kršitev predpisov, ki jih povzročamo sami. V Sloveniji je od leta 1970 do leta 2001 v prometnih nesrečah umrlo 1603 otrok in mladostnikov, kar je 10 odstotkov vseh mrtvih v prometnih nesrečah. V tem obdobju (do konca leta 2002) je bilo poškodovanih skoraj 51.443 otrok in mladostnikov. Takšni in podobni žalostni in zaskrbljujoči podatki so vzpodbuda za naša prizadevanja za večjo prometno varnost vseh udeležencev v prometu. Na naši šoli smo v tem šolskem letu izvedli številne akcije za povečanje prometne varnosti. Naj jih nekaj naštejemo: • Med akcijami je ena najpomembnejših ob začetku šolskega leta -skrb za začetnike, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo vseh nevarnosti in pasti šolskih poti. Poleg tega se po večtedenskih počitnicah vrnemo učenci v šole razigrani in je potrebno nekaj dni, da ponovimo vsa pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. Posebna skrb pa je namenjena prvošolcem v devetlet- Risbe na temo Otroci v prometu. kah, ki jim morajo starši zagotovi spremstvo v šolo celo leto ali pa jih v šolo vozijo, saj ne zmorejo zahtev sodobnega prometa. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo policistom in uniformiranim šoferjem za pomoč pri izvedbi te akcije. • Prvošolcem smo razdelili zloženke z nasveti za otroke in starše. Prvošolčki so barvali pobarvanko, ki jo je izdala policija in mo- OSNOVNA SOLA FOKOVCI MOJA DRUŽINA Moja družina šteje štiri člane. To so: ati, mama, bratec Miha in jaz. Mama v prostem času plete, ati je glasbenik. Miha je star pet let. Zna šteti do pet. Moje ime je Eva. Stara sem sedem let in obiskujem 2. razred. Eva Rauch, 2. r MOJ PES Mojemu kužku je ime Lesi. Lesi je dober čuvaj, zelo rad pa se tudi igra z menoj. Posebno rad se žoga. Lesi je bele, sive in rjave barve. Oči ima črne. Ima kratko dlako in je majhen. Rad gre z nami na polje in tam v potok. Rad leži na travi. Pogosto pa se zadržuje tudi pri psici Tini. „ Tadej Nedeljko, 2. r MOJA SOŠOLKA Moja sošolka ima kratke svetle lase. Hodi v 2. razred. Ima modre hlače, bele nogavice in rdečo majico z dolgimi rokavi. Ima ijave oči. Je srednje postave. V prostem času rada riše. Ime ji je Karmen. Katja Voroš, 2. r MOJA VAS Moja vas se imenuje Andejci. V njej živijo dobri ljudje, ki si radi med seboj pomagajo. V Andrejcih imamo gasilski dom, kapelico, dve gostilni, igrišče in strelišče za zračno puško. Pozimi imamo smušiče. Imamo urejeno okolico gasilskega doma, tudi okolica hiš je lepa. Gasilsko društvo Andrejci ima člansko in mladinsko desetino, v kateri sem tudi jaz. Meni je v tej vasi všeč, saj imam veliko prijateljev. Najraje smo na igrišču. Vasi Andrejci ne bi zamenjal za nobeno drugo vas. Andrej Makari, 3. r PIKIN FESTIVAL Šli smo v Velenje. Tam nas je čakala Pika Nogavička. Pika Nogavička nas je peljala po Velenju. Potem smo si ogledali predstavo Mali Muk. Po predstavi smo se šli igrat. Po končanem igranju smo odšli na hamburgerje. Ko smo se najedli in napili, smo se z avtobusom odpeljali proti naši šoli, kjer so nas čakali starši. Nato smo se s starši odpeljali domov. Zlatko Farkaš 2. r ramo se pohvaliti, da jih je policija za dobro opravljeno delo tudi nagradila. • Učenci tretjega razreda so s pošiljanjem pisem sodelovali v akciji Bodi previden Starejši dečki pa so po oglasnih deskah v našem šolskem okolišu izobesili plakate na temo Bodi previden. • Četrtošolci se pripravljajo na kolesarski izpit. • Učenci 4., 5. in 7. razreda so si ogledali film z naslovom Varna vožnja s kolesom, kjer so prometna pravila prikazana in razložena s pomočjo popularne glasbe. • Na nevarnosti v prometu pa smo vsi še posebej opozorjeni pred vsakim našim odhodom na ekskurzije ali druga potovanja. Na šoli se držimo načela, da je bolje preprečiti kot pa zdraviti. • Ker je bil začetek poročila temačen, smo v svetli in živi mapi prinesli risbe učencev iz 1, 3. in 4. razreda. Risali so na temo Otroci v prometu. • Radi bi opomnili, da se določeni prometno-varnostni problemi pojavljajo ali pa so prisotni že več časa in se še vedno niso rešili. • Zanima nas, ali se kaj dogaja v zvezi z osvetlitvijo prehoda za pešce pri trgovini v Bogojini? • Kdaj se bomo lahko peljali po kolesarski stezi od Tešanovec do Bogojine? • Še vedno se bojimo psov, ki se prosto sprehajajo po cestah. • Želimo si še več urejenih pločnikov. • Za križišče enakovrednih cest v Bogojini si želimo, da bi postavili ustrezne prometne znake, saj desno pravilo povzroča probleme tudi starejšim ne samo nam mlajšim. • Po ureditvi kanalizacije v Bogojini pa vas prosimo, da nam na asfalt zopet narišete talne oznake. Delegacija učencev OŠ Bogojina Ji UPNICA 17. december 200S IZ NAŠIH SOL DOS PROSENJAKOVCI »PADALA NEBEŠKA MANA ... VAM POŠILJA JO LJUBLJANA« Dvojezično osnovno šolo Prosenjakovci je doletela nenavadna in sila redka čast: obiskala jo je gospa Zdenka Cerar, generalna državna tožilka Republike Slovenije. Namen njenega obiska pa ni bil preveriti slastnosti znamenitega medu, ki ga proizvajajo čebele, zaposlene na tej šoli, pač pa povsem drugačen in do konca skrivnosten. V času, ki so bili drugačni, kot so današnji, so na državnem tožilstvu poleg vseh drugih nalog imeli še sila grenko-sladko dolžnost. Pravili so ji cenzura in ta je bila zadolžena za ideološko neoporečnost književnih izdaj na prostoru Matere domovine. Kar je preživelo cenzuro, je ugledalo luč sveta, drugo pa je dobilo varno mesto v deželi, ki so ji pravili »bunker«. Leta so platnice sicer že nekolikanj zaprašile, toda spremenjeni duh časa je v temačne kleti vdihnil novo iskrico življenja. Ker se je nabralo že nešteto knjig, se je ga. Cerar domislila, da bi jih tožilstvo poklonilo eni izmed slovenskih šol. Telefonski klic dobremu prijatelju, g. Slavku Gabru, ministru za šolstvo in šport Republike Slovenije, je bil dovolj, da je ideja padla na plodna tla. Ne kriva in ne dolžna je srečna izbranka postala prosenjakovska dvojezična šola, ki ji zaradi demografskega, socialnega in jezikovnega stanja prebivalstva rožice ne cvetijo prav pogosto. V četrtek se je v ugledni družbi Dostojevskega, Boccaccia, Jančarja, Cankarja in druščine iz Ljubljane pripeljala ga. Zdenka Cerar s svojim spremstvom. Več kot 500 knjig je naposled našlo medeno cesto v goričko vasico, ki svoje obiskovalce pozdravlja v Gledališčniki so zaigrali Pekarno Mišmaš, ogledalo človekove nevoščljivosti, a tudi dobrote. Predsednik šolske skupnosti učencev, Matej Hahn, ob zahvali ge. Zdenki Cerar obljublja, da so knjige našle toplo zavetje. »Hvala je preskromna beseda, da bi izrazila našo hvaležnost... Nikoli vas ne bomo pozabili!« dveh jezikih. Po sprejemu so se učenci s kulturnim programom, v katerem so se predstavili folklorna skupina, citrarji, recitatorji, pevski zbor in gledališka skupina, zahvalili ge. Cerar in ji obenem dokazali, da so knjige prišle v prave roke. Ga. Jožefa Herman, ravnateljica, je gostom razkazalo šolo in njeno okolico, učenci pa so se ji zahvalili s skromnim darilom, v katerem je bil seveda tudi nepogrešljivi prosenjakovski med. V kratkem času so se med gosti in učenci ter delavci šole spletle pristne prijateljske vezi in učenci se še danes radi pohvalijo, kdo da jih je obiskal. Ga. Cerar je namreč s svojo sproščenostjo, komunikativnostjo in preprostostjo na mlade nadobudneže napravila prav poseben vtis. Po slovesu so se gostje poslovili od prekmurske ravnice, mladi pa se zapodili v šolsko knjižnico, kjer so jih že čakali kuhar Chicibio, varnostnik Volodja, vitez don Kihot in drugi prijatelji. Kljub medijski prenatrpanosti in nasičenosti velja, da je najboljša prijateljica še vedno - knjiga. Kajti, knjiga nas še vedno - briga. Mladi za napredek Pomurja SODELOVALI TUDI OŠ FOKOVCI IN DOŠ PROSENJAKOVCI Na tradicionalnem festivalu Mladi za napredek Pomurja, ki je nekakšen praznik ustvarjalnosti in znanstveno-raziskovalnega ter kreativnega delovanja mladih, sta s svojima stojnicama sodelovali tudi osnovni šoli iz Fokovec in Prosenjakovce. Na odmevni in dobro obiskani prireditvi v kavarni soboškega hotela Diana je osrednje mesto zavzemala prav razstava ustvarjalnosti. Na njej so mladi predstavili svoje tehnične izdelke, raziskovalne naloge in druge rezultate svojega raziskovalnega in ustvarjalnega dela v minulem šolskem letu. Fokovska šola se je predstavila z rezultati izdelkov na temo kulturne dedišči- ne in obdelave turističnih znamenitosti v okolici, dvojezična šola iz Prosenjakovec pa z Vzorčnim izobraževalnim čebelarskim centrom. Potekal je še niz strokovnih srečanj, okroglih miz, pa študentski forum, bila je predstavitev vpisnih možnosti bodočih dijakov in znanstvena konferenca Pomurske akademije. Geza Grabar LIPNICA ii 17. december 2003 ŽIVLJENJE OB MEJI/ELET A HATAR MELLETT Partosfalvi KÂI »MENNYEI MANNA HULLOTT... LJUBLJANÂBÔL NEKTEK IS JUTOTT« Zdenka Cerar a Szlovén Kôztârsasâg fôügyésze lâtogatâsâval szokatlan és ritka megtiszteltetés érte a pârtosfalvi kétnyelvü âltalânos iskolât. Nem tudni, miért jôtt, sot lâtogatâsânak célja mindvégig titok maradt, annyi viszont biztos, nem azért jott, hogy ellenôrizze az iskolâban dolgozô méhecskék âltal elôâllitott méz édességét. Annak idejen, az »atkosban«, az allamiigyesz-segnek szamos keseredes feladata is volt Hozzajuk tartozott az ugynevezett cenzura is, amely arra szolgalt, hogy biztositsa a hazank-ban megjeleno irodalmi kiadvanyok »«ide-ologiai tisztasagat«. Ami atjutott a cenzuran, az napvilagot lathatott, ami fennakadt a szitajan, az »«biztonsagos helyre«, a »bunker-ba« kerult Az evek soran a boritolapok ugyan ki-csit beporosodtak, az idok megvaltozott szel-leme azonban uj eletet lehelt a sotet pincekbe. Es mivel nagyon sok konyv gyult ossze, Cerar asszony kitalalta, hogy az ugyeszseg az egyik szloven iskolanak ajandekozhatna ezeket. Gondolom, telefonalt jo baratjanak, Slavko Gaber oktatasi es sportminiszternek, es az otlet termekeny ta-lajra talalt. A valasztas a mit sem sejto partosfalvi ketnyelvu altalanos iskolara esett, ahol a lakossag demografiai, szocialis es nyelvi allapotai nem mindig viragos. És csütôrtôkôn Dosztojevszki, Boccaccio, Jancar és Cankar tekintélyes târsasâgâban, valamint a ljubljanai csapat kiséretében megérkezett Zdenka Cerar asz-szony. A tôbb mint ôtszâz kônyv végre megtalâlta a helyét a kis gorickoi faluban, amely két nyelven kôszônti az idelâtogatôkat. A fogadâst kôvetô'en a tanulôk kulturâlis programmai: néptânccal, citerazenével, versekkel, dalokkal és szînelôadâssal kôszônték meg Cerar asszony adomânyât mintegy megerô'sitve, hogy a kônyvek jô helyre kerültek. A vendégeknek Jožefa Herman igazgatô asszony mutatta be az iskolât és kôrnyékét mig a tanulôk szerény alkalmi ajândékkal ked-veskedtek. Az ajândékcsomagbôl persze nem A Pârtosfalvi KAI citerâsai a magyar népi hangok kincstârâbôl merîtettek a vendégeknek. Pârtosfalva BERUHÂZÔ A KÔZÔSSÉGI HÂZHOZ Moravske Toplice Kozseg Kozsegi Tanacsa-nak 7. ulesen dontottek a partosfalvi ko-zossegi haz elso szakaszanak beruhazojarol. Miutan elozetesen a kerdest megvitatta a gaz-dasagi bizottsag is, azt javasolta, hogy a be-ruhazassal (a megismetelt kiirasra egyedul palyazo) tešanovci Čista narava kft-t bizzak meg. A »Čista narava« az uzlethelyisegek nel-kuli letesitmenyre valamivel tobb mint 115 millio tollar epitesi arat ajanlott (lakasterulet eseteben ez negyzetmeterenkent 800 EUR). Az âr nem tartalmazza a telekvâsârlâsi ârat a kommunâlis illetéket és a kommunâlis in-frastruktûrât A magyar kôzôsség soraiba tartozô tanâcstagok (Bogdân Istvân és Vôrôs Tibor) figyelmeztettek: égetô'en szükség van az épületre, hiszen az orvos tarthatatlan kôrülmények kôzôtt rendel, ügyszintén ûj helyiségekre van szüksége a Magyar Nemzeti Onigazgatâsi Kôzôsségnek, hiszen a mostani iroda rendkivül rossz âllapotban van. hiânyzott a pârtosfalvi méz sem. Rôvid idô'n belül ô'szinte kapcsolat alakult ki a vendégek, valamint a tanulôk és az iskola dolgozôi kôzôtt, és még ma is szivesen eldicsekednek a tekintélyes vendég lâtogatâsâval. Kôzvet-lenségével és egyszerüségével Cerar asszony elnyerte a fiatalok rokonszenvét Miutân elkôszôntek, a vendégek bücsüt intettek a muravidéki siksâgnak, a fiatalok pedig a kônyvtârba siettek, ahol mâr vârtak râjuk Chicibio szakâcs, Volodja testô'r, Don Kihot lovagja és a tôbbiek. Igaz ugyan, hogy mindennel elteltünk mâr, de a kônyv még mindig a legjobb barât Mellette senki sem marad kôzômbôs. Fiatalok a Muravidék fejlesztéséért A FOKOVCI AI ÉS A PÂRTOSFALVI KÂI RÉSZVÉTELÉVEL A mâr hagyomânyosnak szâmitô Fiatalok a Muravidék Fejlesztéséért Fesztivâlon, amely valôjâban az alkotôszellem, valamint az ifjüsâg tudomânyos-kutatô és kreativ tevékenységének mühelye, sajât standdal vett részt a fokovci és a pârtosfalvi âltalânos iskola. Nagy visszhangja és sok lâtogatôja volt a muraszombati Diana szâl-16 kâvézôjâban, mintegy a fiatalok alkotôszellemét bemutatô ren-dezvénynek. A fiatalok bemutattâk a sajât kezüleg készitett müsza-ki târgyakat, kutatâsi feladataikat, valamint az elmûlt tanévben végzett kutatâsi- és alkotôtevékenységük mas eredményeiL A fokovci iskola tanulôi a kulturâlis ôrôkséggel, valamint a kôrnyék idegen-forgalmi jellegzetességeivel kapcsolatos eredményeket és készft-ményeket ismertette, mig a pârtosfalvi kétnyelvü iskola a Tanulmânyi Méhészeti Mintakôzpontot mutatta be a lâtogatôknak. A Fesztivâlt egész sor szakmai talâlkozô és kerekasztal-beszél-getés kisérte, volt tovâbbâ egyetemi hallgatôi forum, a leendô diâkokkal megismertették a beiratkozâsi lehetô'ségeket, és meg-szervezték a Muravidéki Akadémia tudomânyos konferenciâjât is. (G. G.) M LIPNICA 17. december 2003 SPORT JUBILEJNI AVTO-MOTO RALLY V odlični organizaciji Združenja šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, AMD Štefan Kovač, motokluba Veterani ter Društva pareplegikov Prekmurja in Prlekije je tudi letos potekalo edinstveno tekmovanje - avto moto rally Vse za varnost v prometu. Pokrovitelja jubilejne 10. prireditve sta bili tudi letos občini Moravske Toplice in Puconci oziroma njuna Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. 41 kilometrov dolge proge se je v osmih različnih kategorijah udeležilo 65 motoristov in avtomobilistov iz vse Slovenije. Tudi tokrat je bila posebna pozornost posvečena voznikom invalidom, saj je tekmovanje zanje veljalo kot odprto državno prvenstvo. Spretnostni vožnji na poligonu v centru Gaber je sledila cesta preizkušnja skozi 14 naselij, na koncu pa še preverjanje znanja iz prometnih predpisov in streljanje z zračno puško v vaško-gasilskem domu v Sebeborcih, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Franc Čarni iz Sebeborec, predsednik AMD Štefan Kovač, pobudnik in glavni nosilec tekmovanja, ki je edinstveno te vrste v Sloveniji, je bil z izvedbo več kot za- Predsednik društva Vlado Škerlak je orisal razvojno pot društva, ki v zadnjem času spada med najuspešnejše strelske kolektive v tekmovalnem in organizacijskem smislu. Kljub relativno majhni podpori širše skupnosti ter težki uveljavitvi v primerjavi z drugimi športnimi panogami je strelstvo del slovenske identitete. Zavedajoč se tega, so strelci iz Sebeborec uresničevali temeljno usmeritev: usposabljanje in ustrezno opremljanje ter si tako zagotoviti, da se bo ta športna panoga še naprej razvijala. Prvo strelišče za zračno puško v prostorih nekdanje šole so že dve leti po ustanovitvi društva preuredili v avtomatsko strelišče, pred dvema letoma pa so v prizidku va-ško-gasilskega doma ob pomoči krajanov, lokalne skupnosti in sponzorjev uredili najsodobnejše 6-stezno avtomatsko strelišče. Več kot 30 strelcev si prizadeva, da bi duh dovoljen, prav tako tudi z odzivom tekmovalcev, njihovim znanjem in spretnostjo, zlasti invalidov, ki jim je tekmovanje prednostno tudi namenjeno. Med tekmovalci iz naše občine velja omenit 4. mesto Simona Kojeka iz Tešano-vec v konkurenci motornih koles (izdelanih do leta 1975) brez bočne prikolice. Med paraplegiki je v konkurenci osebnih avtomobilov med kar 24 tekmovalci nastopil tudi Alojz Velner iz Vučje Gomile. (G. G.) strelskega športa gojili tudi v prihodnje. Že nekaj let vodijo strelski krožek na OŠ Puconci. V dveh desetletjih so sebeborski strelci dosegli tudi izjemne tekmovalne uspehe: prav letos so se uvrstili v III. državno ligo s standardno zračno puško. Ob jubileju so strelce nagovorili številni gostje, med drugimi Anton Kranjc, nekdanji predsednik soboške občinske strelske zveze, in Karel Pojbič, ki jim je v imenu SZ Slovenije izročil spominsko plaketo. Društvo je posameznikom in organizacijam za prispevek k razvoju strelskega športa podelilo spominske zahvale, posebna priznanja pa so prejeli posamezniki, ki so v društvu od ustanovitve naprej. Med domačini so to: Franc Kreft, Robi Čontala, Vlado Grof, Milan Vagner, Ervin Vagner, Sašo Korpič, Branko Balažič, Boštjan Grof, Milan Horvat, Vlado Škerlak in Maja Matis. Geza Grabar KOLESARSKI MARATON TREH DEŽEL V okviru nastajanja Krajinskega parka Goričko je s štartom pred vaško-gasilskim domom in ciljem pred hotelom Vivat v Moravskih Toplicah v začetku oktobra potekal pilotski Kolesarski maraton treh dežel Kljub slabemu in hladnemu vremenu je pedale na 101 kilometer dolgi krožni progi po Goričkem, madžarskem Porabju in delu Gradiščanskega v Avstriji, torej na območju bodočega prvega evropskega tri-deželnega parka Goričko-Raab-Orseg. Prireditelji maratona - med drugimi OŠZ Moravske Toplice, Bike Center Sergej Ka-učevič s. p. in strokovni team Krajinskega parka Goričko - napovedujejo, da bodo s projektom nadaljevali. V nekaj letih bi namreč radi kolesarski maraton treh dežel popeljali v skupino velikih kolesarskih maratonov v srednji Evropi. (G. G) PRVENSTVO POMURJA V GOLFU Golf klub Moravske Toplice in Naravni park Terme 3000 sta na igrišču Livada v Moravskih Toplicah tudi letos pripravila dvodnevni mednarodni golfski turnir. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 46 golfi-stov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, je veljalo tudi kot 4. odprto mednarodno prvenstvo Pomurja. Absolutni zmagovalec turnirja med moškimi in pomurski prvak za leto 2003 je postal član domačega kluba Bojan Ga-berc (155 bruto), bruto najboljša med ženskami in s tem letošnja prvakinja Pomurja pa je postala prav tako članica domačega Golf kluba Eržebet Tobi Vereš. Ostali zmagovalci: moški neto - skupina A (HDCP do 18 let): 1. Uroš Flisar, 2. Jože Pucko, 3. Aljoša Bencik; moški neto - skupina B (HDCP 19 - 36 let): 1. Mirko Kunšič, 2. Boštjan Rituper, 3. Maijan Pi-šek; ženske neto: 1. Breda Bransberger, 2. Hilda Pišek, 3. Marta Šbull. Geza Grabar OBČINSKA LIGA M. NOGOMETA Lestvica po jesenskem del« tekmovanja Suhi Vrh 12 11 1 0 60 : 26 34 Ivanci 12 10 0 2 61 : 26 30 Aqua 12 8 1 3 64 : 32 25 Noršinci 12 7 0 5 40 : 37 21 Moravske Toplice 12 5 4 3 45 : 23 19 Čarda 12 5 2 5 41 : 46 17 Mlajtinci 12 5 2 5 38 : 47 17 Trnje 12 5 1 6 52 : 50 16 Prosenjakovci 12 3 5 4 40 : 44 14 Sebeborci 12 4 2 6 29 : 52 14 Filovci 12 3 0 9 40 : 57 9 Vučja Gomila 12 2 1 9 33 : 64 7 Sveti Laszlo 12 0 1 11 17 : 56 1 Lestvica najboljših strelcev: Silvo Baranja (Suhi Vrh) 23 zadetkov, Robert Balog (Prosenjakovci) 20, Jože Dravec (Ivanci) in Primož Gjerkiš (Trnje) po 19, Stanko Zavec (Ivanci) 17 zadetkov itd. ___________________________LIPNICA R 20 LET STRELSKEGA ŠPORTA V SEBEBORCIH Letos minevata dve desetletji od ustanovitve in nepretrganega delovanja Strelskega društva Sebeborci. Ob obletnici je v dvorani vaško-gasilskega doma oktobra potekala priložnostna slovesnost. Nanjo so povabili prijatelje in funkcionaije strelskega športa iz vse regije, udeležil se je tudi predstavnik Strelske zveze Slovenije. 17. december 2003 OBČANOM Y POMOČ INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Svetovalno središče Murska Sobota je informacijsko in svetovalno središče, v katerem odraslim brezplačno ponujamo informacije o - možnostih izobraževanja na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah, - programih usposabljanja in izpopolnjevanja za delo, poklic in prosti čas, - vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, preverjanju znanja in učni pomoči, - možnostih za prehajanje med programi in nadaljevanje izobraževanja, in svetujemo pri - odločanju za izbiro primernega izobraževanja, - premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem, - načrtovanju in spremljanju vašega izobraževanja. Svetovalno središče Murska Sobota je povezano v mrežo devetih slovenskih svetovalnih središč, v lokalnem okolju pa sodelujemo z ustanovami, ki izvajajo izobraževalno dejavnost. Projekt strokovno vodi Andragoški center Slovenije, financira pa ga Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport NA SEDEŽU OBČINE MORAVSKE TOPLICE nudimo brezplačne informacije in svetujmemo VSAKO 2. SREDO V MESECU od 14.00 do 16.00 ure. Svetovalno središče Murska Sobota. Slomškova 33 (nasproti avtobusne postaje), vsak delovni dan od 8.00 do 16.00 ure. ob sredah od 10.00 do 18.00 ure, telefon 02 536 15 76, el. pošta svetovalno.sredisce@lu-murskasobota.si. Od januarja 2004 ZBIRNI CENTER ZA LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV V PUCONCIH Občane obveščamo, da je Občina Moravske Toplice, skupaj z Občino Puconci in podjetjem Saubermacher & Komunala Puconci uredila zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, kot jo to zavezuje republiška uredba. Zbirni center se nahaja na deponiji za nenevarne odpadke v Puconcih, delovati pa bo pričel 5. januarja 2004. Občani boste od tega datuma naprej lahko brezplačno oddajali naslednje odpadke v tem centru: - papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papiija in lepenke, - steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla, - plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, - odpadke iz kovine, vključno z odpadno embalažo iz kovin, - les, vključno z odpadno embalažo iz lesa, - oblačila, tekstil, - jedilno olje in maščobe, - barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi, - baterije in akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki, - električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi in kosovne odpadke. Delovni čas centra: januar, februar, marec april, maj, junij, julij, avgust, september oktober, november, december vsako soboto NEDELJA, PRAZNIKI: ZAPRTO od 8.00 do 17.00 ure od 8.00 do 19.00 ure od 8.00 do 17.00 ure od 8.00 do 12.00 ure Občina Moravske Toplice pokriva stroške delovanja tega centra za oddajo kosovnih odpadkov, zato je ODDAJA ODPADKOV BREZPLAČNA. Morebitne dodatne informacije vam posreduje podjetje Saubermacher & Komunala d.o.o., Kopališka 2, 9000 Murska Sobota ■ telefon 521-37-20 • telefax 521-37-40 ■ http://www. Saubermacher-komunala.si »ŽIVIMO ZDRAVO« IZ POMURJA - ZA POMURJE IN SLOVENIJO Pridružimo se projektu promocije zdravja V mirnih, dolgih jesenskih popoldnevih se je začela dogajati promocija zdravja s svojo pestro vsebino. Začelo se je jeseni 2001 v Beltincih. Jesen 2002 - dogajanja v Pomurju v desetih lokalnih skupnostih in eni na Madžarskem, jesen 2003 - nadaljuje se zgodba o uspehu - širitev projekta promocije zdravja »ŽIVIMO ZDRAVO« na celotno Slovenijo in na novih 10 pomurskih občin: Puconci, Tišina, Radenci, Lendava, Veržej, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ljutomer, Gornja Radgona, KU Apače, M. Sobota. Projekt pokriva kar nekaj najpomembnejših področij človekovega življenja - zdravo prehrano, gibanje, družabnost, duševnost... Kot vsake nove jeseni prinašamo še več znanja in smernice za izboljšanje, ohranjanje in krepitev zdravja. Naši strokovnjaki, sodelavci in partnerji v projektu promocije zdravja so se tega lotili na resnično nov in zanimiv način: številne edukativne in praktične delavnice po lokalnih skupnostih, svetovanja in predavanja o zdravi prehrani in zdravem življenjskem slogu, kuhanje in priprava zdravih jedi z degustacijo, določanje in kontrola dejavnikov tveganja, pohodi, testiranja telesne zmogljivosti... Ne pozabimo, da so srečanja priložnost za druženje, ki je tudi del zdravega življenja. Ali se vam ne zdi, da je naš odnos do zdravja preveč sproščen? Značilno zanj je mnenje večine zdravih ljudi, da se bolezen dogaja drugim. Samodestruktivnost je postala del sodobnega življenjskega ritma zaradi nepravilne prehrane, premalo gibanja, zaradi stresa, naglice, premalo prostega časa. Splošno poslabšanje zdravstvenega stanja je rezultat nezdravega življenjskega sloga. i» UPNICA________________________________ Seveda se to ne zgodi takoj, danes, ali jutri. Leta, ki jih preživimo na tak način, nam v prihodnosti prinesejo vse drugo kot zdravje, brezskrbnost in življenjsko radost. Nezdrav življenjski slog se žal skoraj vedno potrdi z zbolevanjem za kroničnimi boleznimi. Ali se jim in kako se jim lahko izognemo? Nastanek in razvoj večine teh bolezni res lahko preprečimo ali že nastale težave omilimo z zdravim življenjskim slogom. Naš optimizem je zelo nalezljiv. Ozrimo se malo naokrog - ob vsakem vremenu lahko opazimo sosede, prijatelje, someščane in sovaščane, kako s hitrim in lahkotnim korakom hitijo naprej - krepijo svoje zdravje. Čudovito!... In vse več nas je. Zato je odločilno vprašanje: ali boste tudi vi ukrenili kaj sami zase? Postanite del našega prijaznejšega sveta. Vedno znova po- udarjamo, da se je za spremembe pomembno odločiti. Za začetek je dovolj da začnemo spreminjati stare navade in opustimo škodljive razvade. Za najboljši učinek upoštevajmo prehranske nasvete in navodila za aktivno preživljanje prostega časa. Dan začnimo z zajtrkom, uživajmo veliko sadja in zelenjave, pijmo dovolj vode in gibajmo se, gibajmo se, gibajmo se... Recept za uspeh: dobra volja in vztrajnost. Odzovite se vabilom na dogajanja v vaših skupnostih. Naredimo kaj koristnega zase in svojo družino, kaj, kar se najbolj obrestuje - vlaganje v zdravje, kar pomeni v prihodnosti več življenjske radosti, aktivna in razgibana zrela leta, srečne trenutke z družino, ker jih ne bomo zapravljali v čakalnicah pri zdravniku. Veliko zdravja! Jadranka Jovanovič ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA 17. december 2003 ZAVAROVALNICA TRIGLAV oglas Za srečo je dostikrat dovolj, da na stvari pogledate z drugačnega zornega kota. Čimveč srečnih trenutkov v letu 2004. triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. www.zav-triglav.si 17. december 2003 LIPNICA J« ZADNJA STRAN Martjanci L RAZSTAVO SKLENILI ŠTUDIJSKI KROŽEK V Martjancih je v jesenskem času deloval že dragi študijski krožek, kjer smo ustvarjali v različnih delavnicah. Pod pridnimi rokami so nastajali izdelki iz naravnih in odpadnih materialov. Studijski krožek je redno obiskovalo 12 krajanov, večkrat pa so nas s svojim obiskom razveselili tudi otroci, ki so s svojo otroško zvedavostjo in navdušenjem sejali dobro voljo. Marsikaj smo se lahko naučili tudi od njih. Na dvanajstih srečanjih smo izdelovali: božično-novoletne voščilnice, božične krogle, martinove steklenice, adventne venčke, posušili jabolka in hruške... Svojo zbirko smo razširili z aranžmaji iz bučnega olja in okrasnih bučk, spekli božične kekse in sadni kruh ter zbirko popestrili še z različnimi doma narejenimi napitki. Vse to smo razstavili na božično-adventni razstavi, s katero želimo ponovno obuditi sejemsko tradicijo. S to razstavo smo v Martjancih stopili v decembrske praznike. Otroci in vzgojiteljice so z obeski okrasili jelko, zvečer pa nas razveseljujejo migetajoče lučke na starem vodnjaku. Na razstavi so se s svojimi izdelki predstavili tudi predšolski otroci iz vrtca Martjanci. Z izdelki smo sodelovali tudi na slovesnosti ob ustanovitvi pomurskega Rotary kluba, ki ima sedež v Martjancih. Suzana Štefanec Rodila, mentorica Bogojina NAŠA NOVOLETNA DEKORACIJA V želji, da bi svojo srečo delili s tistimi, ki jih imamo radi, in s tistimi, ki imajo radi nas, smo v vrtec Bogojina povabili starše otrok. Vsi, ki so se odzvali, so prišli z nasmeškom in z veliko pripravljenostjo za krasitev vseh prostorov našega vrtca. Mamice so zabadale igle v snežinke iz lupin fižola, navezovale lampijončke v verige in ob vsakem vbodu vpletale misel na svojega otroka. Očetje se niso dali. Prinesli so s seboj lestve, narezali vejevje, ki so ga spretno in trdno navezovali na strope igralnic in ob vhodu v vrtec. Nanje so obešali belo omelo, snežinke, lampijončke ter jih razporejali tako, da bo otrokom ob prazniku lepo. Hvala vam, dragi starši! Čokolado in bonbon, ki ste ga kupili, je otrok že pojedel, papir pa vrgel v koš. Spominov, prijetnih in toplih, se ne da zavreči niti izbrisati. Verjemite, da so otroci ponosni na vas, ker ste izobesili vsako njihovo snežinko; vsaka je narejena drugače, vsaka skriva svojo zgodbo, ki se je z vašo pomočjo zaključila kot lepa zimska pravljica - naša novoletna dekoracija. Vsi iz vrtca Bogojina Suhi Vrh MIKLAVŽEVA TRGATEV PRI ERNIŠEVIH Smeh in pesem je na sončno, a vetrovno miklavževo nedeljo bilo mogoče slišati tudi v vinogradu na Jelovškovem bregu v Suhem Vrhu. Vse bolj poznana vinogradniška družina Erniševih iz Tešanovec se je namreč odločila, da z okrog 250 trsov potrga še zadnji letošnji pridelek - grozdje sorte kerner. Mošta, ki so ga iztisnili iz grozdnih jagod, je bilo za okrog sto litrov, po dolgotrajnem in zahtevnem vrenju pa naj bi iz njega dobili izbor ali jagodni izbor. Čeprav prva miklavževa trgatev, pa to ni bila Erniševa prva posebna. Že pred sedmimi leti so konec januarja pripravili abrahamovo, leta 1999 pa božično trgatev. Sicer pa so imeli v zadnjih 15 letih tudi 15 poznih trgatev. Dobro razpoloženi gospodar Miran je povedal, da so se za trgatev na miklavževo odločili, ker si kot glavni kletar v družini prizadeva, da imajo v sodih vedno na zalogi tudi nekaj predikatnih vin. Toliko bolj, ker imajo že pet let vinotoč in gostje bližnjega zdravilišča in od drugod pogosto povprašujejo tudi po takih vinih. Po drugi strani, pa pravi, so predikatna vina izziv za vsakega vinogradnika oziroma kletarja. Zaenkrat je na Jelovškovem bregu edini, ki se ukvarja s posebnimi trgatvami. Sicer pa Emiševi - poleg gospodarja še njegova žena Marija, sin Borut, snaha Vlasta in vnuk Aljoša ter mama Anica - obdelujejo vinograd s 3.500 trsi. Prevladujejo uveljavljene bele sorte, najbolj poznani so prav po kemerju. V mladem nasadu bodo že prihodnje leto obirali grozdje sort sivi pinot, rumeni muškat in traminec. Razposajene trgače - sestavljali so jih prijatelji, sosedje in sorodniki - je v prijetnem razpoloženju obiskal Miklavž. Ob dobrosrčni razdelitvi sladkarij in suhega sadja je vsem zaželel krepkega zdravja in vse dobro v prihajajočem novem letu. (G.G.) LIPNICA - glasilo Občine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Štefan Ferencek, Franc Gomboc, Jože Gutman, Nada Lutarič (predsednica), Tibor Voroš, Emil Vučkič, Jože Vugrinec • ureja: uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočič (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za črko in sliko • tisk: Solidarnost Murska Sobota - december 2003 • naklada: 2.300 izodov • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon: 02 / 538 15 00 - faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si - internet: www.moravske-toplice.si 2° LIPNICA 17. december 2003 FOTO: Arhiv OBČINE FOTO: Geza GRABAR