Vaša banka, v žepnem formatu. »ANCA W CREDITO M TWJE5TE TRŽAŠKA KREDITNA »ANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 23 (717) • Čedad, Četrtek, 9. junija 1994 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir bčTkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERTIFICATI DI DEPOSITO durata 19 mesi, rendimento lordo 6,25% Netto 5,46% Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni netto 5,68%) MOJA BANKA Presentato a Cividale il programma del festival E il Mittelfest va Teatro, musica, danza e cinema della Mitteleuropa Le marionette protagoniste nelle Valli del Natisone Za novo Evropo V Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem, Danskem, Irskem, v Belgiji, Grčiji, Španiji in Luksemburgu bomo volili za obnovo Evropskega parlamenta. Gre za pomembno etapo v procesu združevanja naše celine in za zbliževanje med vzhodno in zahodno Evropo. Po padcu Berlinskega zidu in po končani blokovski konfrontaciji obstajajo stvarni pogoji za takšno združitev, čeravno pot ni posejana s cvetlicami, kvečjemu obratno, ovir je ničkoliko. Prizadevanja, da bi šli v smer Evrope narodov, zahtevajo od vsakega izmed nas, da se maksimalno aktivizira in podpre tiste kandidate, ki se resnično potegujejo za takšen cilj. Tisti, ki so prežeti z nacionalistično miselnostjo ne dajejo zadostnih jamstev. Tudi zdajšnja desničarska vladna večina se ne more pohvaliti z evropeističnimi težnjami in njen egoističen pogled na ekonomijo in negativen pristop v zunanji politiki to samo potrjuje. (R.P.) della manifestazione, che ha ricordato come per la prima volta un teatro italiano, lo Stabile del Friuli-Venezia Giulia, ed uno sloveno, lo Slovensko Stalno Gleda- lišče di Trieste, producano uno spettacolo (“L’ora in cui non sapevamo niente l’uno dell’altro” di Handke) a cui prendono parte tutte le dieci nazioni partecipanti al Mittelfest. E il festival per la prima volta allargherà il suo perimetro fino alle Valli del Natisone e a Gorizia. Dal 17 al 24 luglio in alcune località delle nostre Valli (S. Pietro al Natisone, Pulfero, Oculis, Cicigolis, S.Giovanni d’An-tro e Merso di Sopra) saranno proposti spettacoli di marionette, che verranno proposti anche presso il Castello di Gorizia. Michele Obit IL PROGRAMMA A PAGINA 3 Spoznali smo “nebesa” Antonio Banchig, Andrea Blasetig, Matteo Braidotti, Giovanni Carlig, Majda Clo-dig, Elisa Costantini, Mirko Crisetig, Valentina Galli, Èva Golles, Raissa Iussig, Sara Scuoch, Giulia Strazzo-lini in Andrea Venturini so bili v soboto protagonisti prisrčne in zelo kvalitetno izpeljane pobude. Predstavili so v dvojezičnem šolskem središču otroško gledališko igro Borisa Novaka “Mala in velika luna”. Pridni igralci so dijaki srednje šole v Spetru, bivši učenci dvojezične šole, ki so letos obiskovali tečaj slovenščine in so s pomočjo režiserja Marjana Bevka predstavili gledališko igro. Številna publika je z zanimanjem sledila razpletu igre in pošteno uživala ob igranju naših najmlajših. Mala luna je metafora za otroka. Kot vsak otrok tudi Luna hrepeni po tem, da bi čimprej odrasla. Zaljubi se v Sonce in mu zavida njegovo velikost in svetlobno moč. A ko odraste v polno Luno, presenečena spozna, da odraslost prinaša težke dolžnosti. Sonce ji razodene, da mora vsak dan in vse svoje dni od jutra do ve- ln pieno svolgimento i lavori che avevano destato accese polemiche Vi ricordate della sorgente Arpit? Ecco come si presenta in questi giorni la sorgente dell’Arpit. Intanto la Giunta regionale non si pronuncia ancora sulla vicenda. Beri na 2. strani čera izdelovati svetlobo, da bi porajalo in ohranjalo življenje v vesolju. Ko Luna okusi grenkobo odraslosti, se ji stoži po brezskrbni otroški igri, zato se začne spet manjšati. Vsem nastopajočim in režiserju iskreno čestitamo. Zdaj je pa na vrsti zaključna prireditev osnovne šole, ki bo v petek ob 20.30. v občinski dvorani v Spetru. • Cividale: 4 dimissioni Il Giro in Slovenia stran 2 • Mittelfest 1994 Collettiva a Gorizia stran 3 • Volitve v Gorici stran 4 • La comunità slovena in Ungheria stran 5 • 5B: il primo asse stran 6 • Elezioni europee stran 7 • Stavoli: patrimonio edilizio prezioso stran 8 • Lieška “objuba" stran 9 • Minimatajur “Pridite na Koroško " stran 10 • Domeniš e Besič in gol stran 11 Si riparte, dunque. Con parecchie difficoltà, ma anche con un entusiasmo forse maggiore delle edizioni passate. Il programma del Mittelfest 1994, il Festival del teatro dei 10 paesi della Mitteleuropa che si svolgerà dal 16 al 24 luglio, é stato presentato alla stampa ieri mattina a Cividale. “Era dato per morto - ha detto l’assessore regionale alla cultura Mario Puiatti - ma é vivo e vegeto”. La Regione ha a-vuto una parte fondamentale nel riportare il festival a Cividale dopo un anno di pausa. Puiatti l’ha ricordato, non dimenticando l’apporto finanziario del Comune ducale e di qualche sponsor. “Ma i risultati fino ad oggi non sono soddisfacenti, non siamo ancora in grado di coprire interamente le spese. Mi auguro che le aziende locali decidano di investire nella cultura” ha aggiunto l’assessore. Giorgio Pressburger Il Mittelfest 1994 avrà per tema, come noto, “Guerra e pace”, con evidente riferimento alla tragica situazione nell’ex Jugoslavia. “Ci siamo sforzati di elaborare un programma che avesse lo stesso spirito, se non le dimensioni, delle edizioni degli scorsi anni” ha precisato Giorgio Pressburger, direttore artistico 5000 METRI QUADRI DI ESPOSIZIONE O Legni pregiati stagionati all’aperto © Alta Tecnologia © Personale qualificato per lavori esclusivi e su misura 0 Lunga stagionatura dei mobili finiti MOLTA SCELTA E PREZZI VANTAGGIOSI PAGAMENTI FINO A 5 ANNI SENZA CAMBIALI Noi siamo qui: G> r——J vienici a trovare, ti renderai conto che non c’é distanza che tenga nTm-ttrmivrj i«. vtto kjb' noU* di .Uv*«** .«»•«ite Fossalta di Piave (Ve) Via dell’Artigianato, 4 Tel. 0421/67154 Tw-viàd Aktualno Na Deželi vsi pričakujejo izide Evropskih volitev Ljudska stranka “odpira” Ligi Vzporedno z volilno kampanjo za obnovo Evropskega parlamenta je središče pozornosti političnih opazovalcev namenjeno tudi bodočnosti deželne vlade. “Novost” zadnjih dni predstavlja stališče Ljudske stranke, ki je zagrozila, da bo razdrla zdajšnjo večino, če Demokratična stranka levice ne bo nehala napadati LS v krajevnih upravah. Pristaši Ljudske stranke so v mislih imeli predvsem Občino Videm, ki se bliža predčasnim volitvam, in katere večina (KD in PSI) je postalo tarča napadov Occhettovih pristašev. Za Ljudsko stranko je namreč nedopustno, da z DSL sedita skupaj v deželni vladi, po drugi strani pa DSL napada LS v Vidmu. Takšna stališča se nam zdijo nekakšna priprava in preverjanje na daleč pred jeseni-jo, ko bi morala pasti zadnja beseda glede bodočnosti deželne vlade. Po vsej verjetnosti partnerji vladajoče koalicije in opozicije bodo postali glasnejši po nedeljskih evropskih in delnih upravnih volitvah. Rezultati bodo namreč pokazali, kdo seje okrepil in kdo ne. V okviru deželne stvarnosti vlada največje zanimanje za volilni rezultat Severne lige, potencialnega partnerja deželne večine. Vprašanje pa je, ali bodo Bossijevi pristaši ohranili isto volilno moč, ki so si jo zagotovili na deželnih volitvah, ali pa bodo prestali shujševalno dieto. V tem primeru bi se seve- da okrepila vloga tako Ljudske stranke kot tudi Demokratične stranke levice, ki ji son-daže napovedujejo volilni uspeh. Možno novo zavežništvo med SL, LS in DSL pa bi verjetno imelo svoje posledice tudi na vsedržavni ravni in v sami vladi, kjer prav Severna liga daje vse več znakov nezadovoljstva in utesnjenosti znotraj koalicije s Forza Italia in nacionalnim zavezništvom. Ligašem, verjetno, bi odgovarjalo, da bi v vladno koalicijo prišla tudi Ljudska stranka, ki bi nekako ublažila zdajšnjo desničarsko premoč in obenem odvzela Berlusconiju premočno liderstvo. Vse to se dogaja nekje na sredini in desnici. Kaj pa levica? Ta potrebuje korenite spremembe in povsem nove ljudi. To je zelo jasno povedal Ferdinando Adornato pred dnevi v Vidmu, ki je dokaj kritično analiziral stanje levice po volilnem porazu. Tudi do svojega gibanja, Demokratičnega zavezništva, ni bil prizanesljiv. Povedal je, da je zavezništvo tekmo izgubilo že na samem Startu, ker se mu ni uresničil cilj, da bi pod isto streho spravil Ljudsko stranko, Segnijeve paktiste ter levičarske in laične stranke. Le takšno široko zastavljeno zavezništvo bi lahko kljubovalo desničarskemu kartelu in bi znalo ustvariti pogoje za realno politiko izmeničnosti. (R. P.) Cividale: i “popolari” lasciano il consiglio DALLA SLOVENIA Devana Jovan - Radio Koper Passa il Giro, Kučan esterna Arpit: la Giunta ritarda la rispos “Il gruppo consiliare di Rifondazione Comunista rimarca il ritardo e l’estrema disattenzione che la Giunta e l’Assessore competente stanno dimostrando nei confronti di un problema ambientale e-stremo come i lavori di captazione dell’Arpit”. Con un comunicato stampa il consigliere regionale E-lena Gobbi così sottolinea il ritardo della Giunta nella risposta ad una sua interrogazione sul problema Arpit, presentata il 27 aprile con successivi solleciti il 10 e 31 maggio. “A tutt’oggi la Giunta non ha risposto - prosegue la nota - non ravvisando evidentemente l’emergenza sottolineata dalla tensione partecipativa delle genti delle Valli intervenute più volte a difesa di un bene naturale e collettivo come il Natisone”. Elena Gobbi sostiene poi che “essendo la fase amministrativa definita, in merito e-ra ed é necessaria soprattutto una forte presa di posizione politica, una dichiarazione di priorità dell’aspetto ambientale, una volontà di ricerca di soluzioni alternative”. La nota si conclude con u-na preoccupazione: “Non vorremmo giungere alla conclusione che, come già faceva il vecchio sistema politico, anche quello nuovo segua la logica di occuparsi con sollecitudine solamente delle aree politicamente ‘forti’ trascurando senza eccessive remore i problemi di quelle politicamente deboli ed e-marginate”. Punto primo: il sindaco di Cividale Giuseppe Pascolini é stato assolto con formula piena dalPaccusa di abuso in atti d'ufficio riferita alla vicenda di Corte S. Francesco. Punto secondo: quattro consiglieri co- munali - il gruppo dei “popolari” formato da Giuseppe Schiff, Franco Braidotti, Giovanni Fantino e Loriana Petrizzo - rassegnano le proprie dimissioni, lanciando gravi accuse nei confronti dell’amministrazio- ne. La vicenda di Corte S. Francesco - “il grosso pasticcio” come lo chiamano i quattro - é stata solo la goccia che ha fatto traboccare il vaso. “Noi popolari abbiamo perso la battaglia -dicono in un comunicato ma quello che conta purtroppo é che questa battaglia é stata persa da tutta la città. Per questo modo di amministrare, di cui la vicenda di Corte S. F rancesco é solo l’episodio più vistoso, avevamo promosso un’azione per cambiare sindaco e giunta, ma nessuno ha voluto cambiare. Questo é un consiglio comunale senza anima, senza identità, senza patria”. Filetti nelle file della De, Schiff, Braidotti, Fantino e Petrizzo si sono subito distinti per l’opposizione interna alla maggioranza guidata da Pascolini. Recentemente si erano costituiti in un gruppo proprio. La diplomazia del pedale batte quella dei muscoli per u-no a zero: é un dato di fatto che per le relazioni italo-slo-vene nel momento forse più problematico della loro storia recente il Giro d’Italia ha fatto ben più di tutte le dichiarazioni fatte per tranquillizzare il piccolo vicino dell’Est. E sì, 10 sconfinamento in territorio sloveno di una delle più prestigiose manifestazioni sportive a livello mondiale é stato un vero e proprio toccasana, portando in Slovenia quello che é stato definito dallo stesso Capo dello Stato Kučan “lo spirito del Giro”. Il riferimento va allo sport, alle caratteristiche del ciclismo, dove l’avversario é soprattutto la fatica, dove vi é ancora qualcosa di mitico che fa risalire a Coppi e all’inossidabile Bartali, che ha regnato sovrano anche a Kranj. 11 Giro ha significato in Slovenia dira 130 mila persone lungo le strade e nelle piazze che l’interminabile “biscione” della coloratissima carovana di bici, moto e macchine, con la Tv di Berlusconi e decine e decine di giornalisti che hanno voluto conoscere questa parte di quella che continuano a chiamare l'ex Jugosla\’ia, Un’impresa gestita dal ristretto gruppo del Comitato tappa di Kranj, capeggiato da Jelko Kacin. Un successo dal punto di vista sportivo, politico ma soprattutto promozionale. Ed era un po’ questo l’obiettivo di fondo di Kacin che, certamente forte anche della sua personalissima “gestione” dell’informazione nella sua veste di ministro durante la breve guerra slovena, ha saputo attirare moltissimi sponsor, ma in primo luogo il presidente Kučan. A Bled questi si é “concesso” ai dirigenti del Giro, agli organizzatori, ma innanzi tutto ai giornalisti italiani. Ad un nutrito gruppo delle maggiori testate ha rilasciato un’ intervista notturna, era ormai mezzanotte, non sottraendosi a domande che ovviamente poco avevano a che vedere con il ciclismo. Dopo la giornata passata con il presidente austriaco Klestil, la notte é stata dedicata al Giro e all’Italia, alle relazioni con la stessa. La Slovenia vuole risolvere il contenzioso con l’Italia, che per bocca di alcuni rappresentanti delle forze di maggioranza ha fatto la voce grossa sul confine rivolgendosi contro Osimo e di fatto bloccando il processo di avvicinamento di Lubiana all’Unione europea. Il Giro il confine invece l'ha proprio annullato, collegando quello ita-io-sloveno a quello italo-au-striaco, passando per la capitale Lubiana (l’unica capitale toccata nell’edizione ’94) come in un abbraccio. E Kučan ha tenuto a sottolineare che sarebbe bello che il Giro tornasse e che il confine non esistesse per nulla . Sembra però ancora un sogno lontano, Kučan é preoccupato dalle dichiarazioni che definisce ancora “fatte a titolo personale di singoli individui" ed é in attesa che “il governo italiano chiarisca”, non attribuendo quindi alle disgraziate liscile del presidente della Commissione Esteri della Camera Tremaglia ufficialità, né a quelle, poco fortunate, del ministro degli Esteri Martino. Kučan si guarda bene dal dare gituiizi sulle forze di maggioranza, sul loro passato storico, ma ci tiene a rilevare che la “memoria storica” conferma che non si é mai stati capaci, né dall’una né dall’altra parte, di governare felicemente la comune terra di confine. Ora che é stata scelta l’opzio- \ ne europea e rinnegata l’instabilità balcanica, però, la Slovenia vuole essere uno Stato europeizzato, bene organizzato e stabile. “All’Italia non converrebbe un vicino così?” si é chiesto alla fine il Capo dello Stato. E anche l'avvenimento politico della settimana é all’insegna del vicinato. Kučan si é infatti recato in forma ufficiosa in visita a Zagabria, ospite del presidente Franjo Tudj-man con il quale ha avuto un incontro definito senza mezzi termini “infuocato, polemico e duro”. Praticamente nessuno dei problemi che i due Stati si sono portati dietro dal comune passato jugoslavo é stato risolto in questi tre anni di indipendenza. Comune é però la volontà di andare avanti, incontrarsi e dialogare anche in vista di un futuro europeo. Lettera al direttore Chiabudini: “Quel buffet agli anziani” Egr. sig. direttore, mi pregio inviare in copia la lettera di ringraziamento del Presidente della Casa di Riposo “Giuseppe Sirch” di S. Pietro al Natisone, a seguito dell’invio, su iniziativa di questa Presidenza di quanto non utilizzato durante il Coffee-break in occasione del convegno “Progetto 5B - Quali prospettive per le donne?”. Mi é data così l’occasione di precisare che qualità e quantità del buffet sono stati scelti da chi di competenza entro le disponibilità finanziarie del “Progetto Donna” in previsione, ritengo, di un maggiore afflusso. Ne hanno goduto così anche i nostri anziani e di ciò sono particolarmente soddisfatto. Giuseppe Chiabudini La lettera del presidente della Casa di riposo dice: “E giunto molto gradito e apprezzato il generoso e simpatico dono di generi di conforto e bevande fatte pervenire agli anziani di questa casa al termine del convegno femminile di sabato 21 maggio scorso tenutosi presso codesta Spett. Comunità. Questa amministrazione vivamente ringrazia e prega di gradire i più cordiali saluti". Tutto questo popò di epistolario non smentisce di certo quanto scritto dal nostro giornale nel numero del 26 maggio: “Il buffet, preparato per i convenuti, era qualcosa che non si vedeva da tempo, almeno a S. Pietro”. I partiti “bocciati” in fiducia Fiducia alla magistratura Anche in Slovenia i partiti godono di poca considerazione da parte della gente. Secondo un sondaggio del quotidiano più diffuso, il “Deio” di Lubiana, i partiti sono all’ultimo posto della graduatoria che è guidata, in quanto a fiducia, dalla magistratura, dall’amministrazione statale e dal presidente Milan Kučan. Oltre che nei confronti dei partiti la gente ha poca fiducia pure nelle ditte private, nella Chiesa e nei sindacati. Cinesi a Capodistria La Cina sarà collegata con il porto commerciale di Capodistria. Di questo si è parlato durante la visita parlamentare cinese in Slovenia che è stata interamente dedicata alla collaborazione economica. Interesse per lo scalo capodistriano è stato mostrato pure dal presidente de 11’Austria Thomas Klestil che, assieme al presidente sloveno Kučan, ha visitato la città dell’Alto Adriatico. Giornalisti arrabbiati I giornalisti della Croa- zia sono sul piede di guerra. Al governo nazionale hanno indirizzato una lettera ultimativa nella quale chiedono l’attuazione delle normative di legge regolanti la firma del contratto collettivo di categoria. Strumento, questo, di cui soltanto i giornalisti di Croazia, Albania e Polonia non dispongono. Secondo il sindacato dei giornalisti la categoria si sente minacciata, indifesa e priva di ogni diritto. Per questo motivo pretendono che venga firmato il contratto e che venga posto in essere un Consiglio di tutela della libertà di parola. Critiche verso la dirigenza della tv di stato sono state espresse anche dai sindacati croati che si son detti sdegnati per la censura che vige nei loro confronti. Negli ultimi tempi la tv di stato non ha messo nel dovuto risalto alcune manifestazioni sindacali di carattere nazionale. Crisi di confine Acque agitate tra la Slovenia e la Croazia per il val-lico di Sicciole/Sečovlje dove da parte croata, senza l’assenso della Slovenia, si costruisce il nuovo valico confinario. La zona, infatti, fa parte del contenzioso territoriale del golfo di Pirano che sino ad ora non è stato ancora risolto dai due paesi. Con ogni probabilità di questi argomenti si parlerà durante la prossima riunione della commissione diploma- tica mista sloveno croata. Denaro sporco 11 parlamento sloveno sta discutendo sulla legge contro il riciclaggio di denaro sporco. La norma prevede l’introduzione di misure preventive per evitare la messa in circolazione di denaro e valori acquisiti mediante attività illecite. In presenza di versamenti superiori a 2,2 milioni di talleri (circa 30 milioni di lire) le banche saranno obbligate a tenere particolari registri dei clienti per poter accertare la provenienza del denaro. Kultura V načr imajo živ muzej Rezije Od 22. avgusta do 3. septembra bo v Reziji spet na delu Mladinski raziskovalni tabor. Kot je našim bralcem znano gre za pobudo na kateri mladi slovenski raziskovalci, pod vodstvom mentorjev, vsako leto podrobno preučijo določeno območje z zgodovinskega, kulturnega, jezikovnega, sociološkega in drugih vidikov. Delajo na terenu in v tesnem stiku z domačimi ljudmi. Posebnost Mladinskega raziskovalnega tabora je tudi v tem, da zaobjema vse tri pokrajine. Rezijo so mladi raziskovalci zaCeli obravnavati še pred petimi leti in že takrat so izrazili željo, da bi se v dolino pod Kaninom vrnili. Ambiciozen načrt, ki so si ga zastavili, je da bi postavili prve zametke bodočega muzeja Doline Rezije. V mislih imajo živ muzej, ki bi obiskovalcem predstavljal kulturno in v-sestranko stvarnost doline, in da se hkrati v njem Rezijani prepoznali. “Il vagabondo delle stelle”, spettacolo presentato durante il Mittelfest '92 Da Handke a Pasolini ecco il Mittelfest 1994 Ecco i punti salienti del programma del Mittelfest 1994. TEATRO Il primo spettacolo, realizzato dal Teatro stabile del Friuli-Venezia Giulia e dal Teatro stabile sloveno di Trieste si intitola L’ora in cui non sapevamo niente l’uno dell’altro. Il testo é di Peter Handke, la regia di Giorgio Pressburger. Verranno rappresentati poi Ak-ropolis di Jerzy Grotowski, Sonate 92 di Zijah Sokolovic, Aspettando Godot di Samuel Beckett, L’Histoire du Soldat di Igor Stravinskji e Charles Ramuz, Voci nella guerra, che raccoglierà pagine di scrittori sloveni, croati e bosniaci, Balkanica di Alfredo Antonaros, frammenti di I Turcs tal Friul di Pier Paolo Pasolini e Oylem Golem di Moni Ovadia. MUSICA L’avvenimento più atteso sarà sicuramente la Messa arcaica di Franco Battiato. In programma anche concerti dell’Orchestra sinfonica della Radiotelevisione slovena, del Coro e orchestra della radiotelevisione croata, del Coro di voci bianche e gruppo strumentale della radiotelevisione di Lubiana. DANZA Si esibiranno il Teatro-danza L’ensemble e il Balletto di Seghedino. CINEMA Programmati dieci film prodotti, pensati e realizzati nel “cuore dell’Europa”. MARIONETTE Molti gli spettacoli di teatro d’animazione, che saranno rappresentanti a Gorizia e in alcune località delle Valli del Natisone. Do 18. junija v Kulturnem domu Naši likovniki na Goriškem Na razstavi sodeluje devetnajst umetnikov V prizadevanju, da bi tudi širši zamejski prostor spoznali kulturno ustvarjalnost Slovencev na Videmskem, sta Zveza kulturnih društev in uprava Kulturnega doma odprli v goriškem kulturnem središču razstavo devetnajstih beneških umetnikov. Na odprtju razstave, ki sta jo uvedle članice dekliške pevske skupine Jezero iz Doberdoba, je Rudi Pavšič v imenu prirediteljev podčrtal bogato dejavnost beneških likovnikov, ki se vse bolj uveljavljajo tudi zunaj matičnega območja. Pavel Petričič je povedal, da umetniki, ki so- delujejo v Kulturnem domu, prihajajo iz različnih šol, nekateri pa so samouki. Podčrtal je tudi dejavnost Beneške galerije, ki vsako leto gostuje kakih 14-15 umetnikov. V Kulturnem domu razstavljajo Gianni Ballus, Antonella Bucovaz, Giovanni Carlig, Diana Crisetig, Lorena De Angelis, Brunetta Di Lenardo, Loretta Dorbolò, Hijacint Jussa, Teresa Len-daro, Gianni Osgnach, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Mario Massera, Alvaro Petričič, Pavel Petričič, Claudia Raza, Luisa Tomasetig in Rosina Zufferli. Na otvoritvi razstave v goriškem Kulturnem domu Al Centro civico mostra dei ricordi Rassegna sulle Valli del Natisone curata dall'Ite Sabato é stata inaugurata la personale alla Beneška galerija Alessandra Spizzo espone l’ansia del nostro tempo “Sono opere che hanno u-na loro logica evoluzione verso sempre maggiore libertà di esecuzione, sono a-datte ai nostri tempi, specchio di questa società sempre in ansia, sono sincere, fatte solo per convinzione e per intima necessità”. Così il grafico Franko Vecchiet ha spiegato sabato, alla Beneška galerija di S. Pietro, i lavori della giovane artista udinese Alessandra Spizzo che rimarranno e-sposti fino al 18 giugno. Il catalogo della mostra contiene un’interessante conversazione tra critico e artista, che si sono conosciuti a Venezia, alla Scuola intemazionale di grafica dove Vecchiet insegna. Alessandra, in- calzata dalle domande, spiega che l’abbandono dell’elemento figurativo per quello astratto é avvenuto in un processo di sintesi, per cui “il dipingere si é trasformato auto- maticamente in gesto”. E più avanti: “La mostra é nata da sola, senza avere un progetto rigido, si é venuto a creare un ciclo di lavori che penso sia abbastanza omogeneo...”. S. Pietro attende ancora L'Amministrazione comunale di San Pietro al Natisone informa che è stato prorogato il termine per le iscrizioni al concorso dialettale sloveno Nas domači jezik -La nostra lingua materna. Il termine dunque scadrà il prossimo 15 giugno. Entro tale data le domande dovranno pervenire all'Ufficio di segreteria del Comune. La decisione è stata determinata dall’interesse suscitato finora dall’iniziativa. Per ulteriori informazioni rivolgersi in orario d'ufficio al 727272. Anton BirtiC - Mečanac sedemdesetletnik Ure in leta tečejo in nič ne rečejo. Tako pravi naš stari slovenski pregovor. Kdo bi pa mislil, da je nas Anton iz Mečane prehodil ?e tako dolgo let, največ po strmin, med trnjem in grmovjem, po ostrih kameljih in ledu, kjer se je noga brez podplatov lahko po-Polznila. Ni lahko pisati o človeku ln prijatelju za njegov jubi-'eL posebno če človek in Prijatel je Anton Birtič. Prav gotovo bom v tem pisanju marsikaj pozabil, a da ne bom pozabil najvarnejšega, naj takoj napišem, de je ponosen beneški Slovenec, vreden sin vsega slovenskega naroda. Anton Birtič se je rodil v Mečani 26. maja 1924. leta. V tisti Mečani, ki so mu jo nacifašisti požgali leta 1944, prav petdeset let od tega. Je sorodnik pokojnega duhovnika, gospoda Maria Laurenčiča, ki je vse življenje daroval za što-blansko faro. Anton Birtič je v vsem svojem življenju ostal zvest svojim koreninam, svoji nacionalni pripadnosti in v tem duhu je tudi deloval predvsem na kulturnem področju. Anton Birtič je napreden, progresist, saj bi ne Anton Birtič Mečanac s svojo zvesto spremljevalko, harmoniko mogel biti drugačen, če se je že kot mlad partizan boril proti fašizmu za svobodo narodov. Kjer nas ni, on je! Vedno je prisoten na partizanskih manifestacijah. Z njim je prisoten duh borbe beneških Slovencev za narodnostne, človeške in socialne pravice. Ob Birtičevim jubileju, mi politično napredni, narodnostno zavedni beneški Slovenci, ne smemo pozabiti na njegovo delo in umetniki duh. Bil je ustanovitelj ansambla Beneških fantov. Z njim je ponesel naš glas, našo pesem v svet, po raznih radijskih valovih. Birtič je pesnik, glasbenik, muzikant. Izdal je več plošč svojih in narodnih pesmi. Uredil in izdal je tudi brošuro pesmi “Oj božime”. Bil je tudi pevovodja in ustanovitelj moškega pevskega zbora v Idrijski dolini (Prapo-tno). Več let je vodil pevski zbor “Naša vas” v Tipa-ni in prav tako je bil ustvarjalna duša pevskega zbora “Matajur” v Klenji. Po naših vaseh uči več mladih ljubiteljev harmonike. Antonu Birtiču želimo še mnogo let plodnega dela. Prijatelj Izidor Predan -Dorič E’ aperta fino a domani, 10 giugno, presso il Centro civico di Cividale, la mostra intitolata "Ricchezza e povertà nelle Valli del Natisone e nel Cividalese". Curata dalle classi 2A e 2B dell’Istituto tecnico commerciale di Cividale, la rassegna presenta vecchia attrezzi, ricordi, fotografie della vita nelle nostre zone tra la fine del secolo e gli anni Cinquanta. Četrtek, 9. junija 1994 V nedeljo, 12. junija bomo v Italiji obnavljali Evropski parlament. Ob njem pa bomo obnavljali tudi celo vrsto občinskih, pokrajinskih in deželnih uprav, tako da se bo na volišča z dvojno glasovnico podalo skoraj 10 milijonov državljanov. Delne upravne volitve bodo pomemben trenutek ocene po zmagi desničarske koalicije na parlamentarnih volitvah. Čeravno v omejenm obsegu, bomo lahko ocenili, Ce se trend desne opcije Se nadaljuje, ali Ce je pri volilcih zaznati določene spremembe. Med krajevnimi upravami, ki jih bomo obnavljali v nedeljo, sodijo tudi Stiri občinske uprave z Goriškega in sicer občine Gorica, Krmin, Gradež in Za-graj. Se posebno za Občino Gorica je volilna preizkušnja dokaj pomembna, saj gre za drugo najvecje mesto, v katerem živi tudi naSa narodnostna skupnost. V Gorici pa se bo zgodilo, da se bo prviC Zupana in občinski odbor volilo po novem, večinskem sistemu. Volilna preizkušnja pa bo v dobrSni meri odločala, kakšno bodočnost si bo mesto izbralo. Zmaga desničarskega bloka (sodec po izidih parlamentarnih volitev ima prav ta blok najveC konsenza) bi bistveno vplivala na stvarnost Slovencev v mestu, kakor tudi glede odnosov z bližnjo Slovenijo. Nevarnosti pred morebitno zmago desnice so se zavedali sami Slovenci, ki so se, podobno kot se je V nedeljo bodo volitve za obnovo občinskega sveta in izbiro župana Goriško Občino čaka pomembna preizkušnja Domenica 12 giugno, quando ci accingeremo ad eleggere i nuovi euro-parlamentari, a Gorizia si voterà anche per il rinnovo del Consiglio comunale. Quattro i candidati sindaci alla partenza. In “pole posinoti” , stando ai risultati delle recenti votazioni parlamentari, il rappresentante delle destre (Alleanza nazionale e Forza Italia) Gaetano Valenti. Per il secondo posto la contesa dovrebbe essere tra il candidato del polo democratico (Progressisti, Unione slovena e Cittadini per l’Isontino) Bruno Crocetti ed il rappresentante della coalizione Lega Nord-Partito popolare Ennio Gero- Pogled ria goriški grad min. Usando sempre il gergo automobilistico, per ultimo dovrebbe partire il candidato sindaco dei Verdi Renato Fiorelli. In base a questi ragionamenti, che devono essere presi con il beneficio dell’inventario, la vera lotta sarà tra Crocetti e Ge-romin per la seconda piazza che porta al ballotag-gio. Chi la spunterà? Difficile pronosticare in quanto per la corsa di Crocetti non poco incideranno i voti mancanti che saranno attribuiti al verde Fiorelli che può contare sul 10 per cento circa del consenso e-lettorale. zgodilo za občinske volitve v Trstu, zbrali skupaj in podprli istega županskega kandidata, ki je inženir Bruno Crocetti. Ta lista, ki jo podpirajo progresisti, Slovenska skupnost in gibanje “Cittadini per l’Isontino”, si nadeja, da bi prišla v balotažo po vsej verjetnosti z desničarskim kandidatom (podpirata ga Nacionalno zavezništvo in Forza Italia) Gaeta-nom Valentijem. Manj možnosti, da bi se prebila v balotažo, pa imata županska kandidata Severne lige in Ljudske stranke Ennio Geromin in Zelenih Renato Fiorelli. Dejstvo pa, da so se Zeleni odločili, da bodo konkurirali sami, bi znalo naprednemu kartelu odvzeti določeno Število glasov, zaradi Cesa bi se lahko ne prebil v balotažo. Odločitev Zelenih, da ne sodelujejo skupaj z ostalimi naprednimi silami, je naletela na določene kritike, Čeravno gre povedati, da sama sestava kandidature Bruna Crocettija ni potekala brez težav. Bruno Crocetti Novost v koalicijskih pogodbah v Gorici pa predstavlja zavezništvo med Severno ligo in Ljudsko stranko, ki je do pred nedavnim bila glavna tarča napadov Bossijevih privržencev. Po drugi strani pa gre podčrtati, da v Gorici Severna liga ni sprejela ponudbe desnice in se z njo povezala na volitvah. Tako med naprednimi kot tudi med sredinskimi silami nastopajo tudi slovenski kandidati. Od končnega izida pa bo odvisna njihova prisotnost v občinskem svetu, kjer bo sedelo 40 svetovalcev. V primeru zmage desnice se zna primeriti, da bo slovensko zastopstvo izredno majhno, Ce sploh bo. V obratnem primeru pa bi Slovencev v občinskem svetu bilo veliko več, pet in tudi veC. V kartelu, ki podpira župana Crocettija imata najvecje možnosti za izvolitev Igor Komel (DSL) in Bernard Špacapan, ki je nosilec liste Slovenske skupnosti, kateremu sledita Se David Grinovero in Božidar Tabaj. Slovenci med progresisti, ob Komelu, so Se Bogdan ButkoviC, Marjan Čefarin, Edi Mali-goj in Vilma Brajnik. Na listi Zelenih kandidirata tudi Nadja Velušček in Ivo Mauri, nekaj Slovencev je tudi na listi Severne lige. V nedeljo bodo v Gorici volitve za obnovo desetih rajonskih svetov. Tudi to bo pomembna preizkušnja, saj gre za izbiro predstavnikov v telesih, ki še posebno za periferna območja mesta imajo svojo vlogo in vpliv. (R.P.) Igor Komel La “querelle” tra guardiacaccia e Provincia Le avvisaglie della “querelle” tra alcuni guardiacaccia e l’Amministrazione provinciale udinese, sfociata in questi ultimi tempi in un ricorso al Tar, si erano avute nello scorso inverno. Il Comando di vigilanza faunistico-am-bientale aveva presentato, in rapida successione, quattro rapporti. Il primo - la data é del 9 dicembre 1993, la firma é degli istruttori Andrea Cac-cin e Glauco Clemente - riguarda inadempienze ravvisate nei confronti di Giovan Battista Job, Lorenzo Del Torre, Pietro Faidutti e Sandro Cicuttini che, secondo l’accusa, “perseverano nelle loro anacronistiche interpretazioni sulla denominazione del Comando di appartenenza, sulla loro qualifica...” ma ravvisa anche un comportamento poco corretto dell’amministrazione, “che non ha mai provveduto a incanalare e regolamentare tutte le violazioni disciplinari”. Altri tre rapporti - l'ultimo del 15 gennaio - di tenore simile anticipano quello che é diventato un vero e proprio caso. Dal presidente della Provincia Tiziano Ve-nier il 25 febbraio parte addirittura una sospensione in via cautelativa dal servizio e dallo stipendio di tre giardiacac-cia, Cicuttini, Del Torre e Job, attivi e conosciuti per il loro lavoro anche nelle Valli del Natisone. Venier nelle motivazioni del provvedimento rileva che il 4 febbraio gli agenti non erano rintracciabili “attraverso la ricetrasmittente né telefonicamente... sottraendosi così ad ogni possibilità non solo di controllo ma anche di ricevere di- Immagini sul mondo della caccia sposizioni inerenti il servizio”, e che non avevano poi accolto “l’invito del Presidente di presentarsi alla riunione di tutto il personale di vigilanza fissato per il 23 febbraio”. Sospensione, quindi, con la notizia che finisce nelle redazioni dei giornali locali e provoca sconcerto e malumore nel mondo ittico-venatorio. Ma la risposta degli agenti non si fa attendere. Già in precedenza avevano inviato un promemoria alla provincia, contestando gli addebiti nei loro confronti. “A tutl’og-gi non abbiamo ricevuto alcuna comunicazione scritta da parte dell’Amministrazione che la qualifica che ci é stata assegnata sia quella di agenti di vigilanza faunistico-am-bientale”, avevano rilevato firmando come “dipendenti dell’Amministrazione provin- ciale di Udine con attuali mansioni di vigilanza ittico-venatoria”. Quando giunge la sospensione, rispondono punto per punto alle accuse. Un rapporto del III settore della Provincia di Udine li discolpa osservando che “ai primi di febbraio il ripetitore sito sul monte Joanaz non era funzionante”, da qui l’impossibilità di usare la ricetrasmittente. Riguardo la mancata partecipazione alla riunione é Cicuttini, che risiede a Torreano, a rispondere: “E stato un disguido, che comunque non abbiamo voluto. Abbiamo comunque inviato alla Provincia un telegramma indicando ora e data precisa in cui ci saremmo potuti incontrare, ma poi la riunione é stata annullata perché nel frattempo era intervenuta la sospensione”. Arriva poi la revoca del provvedimento disciplinare della Provincia: i giardiacac-cia vengono riammessi al servizio. Ma la cosa non finisce lì. “Abbiamo smontato le loro accuse e dimostrato che si sono arrampicati sugli specchi. Ma la revoca non ci basta, vogliamo l’annullamento del provvedimento, e per questo abbiamo presentato un ricorso al Tar” dice Cicuttini. Faidutti, che risiede a Scrutto, rincara: “I tre agenti sono rimasti un mese senza stipendio, e il servizio nelle Valli del Natisone e della pedemontana in quel periodo é venuto a mancare. Quel provvedimento sarebbe stato più corretto prenderlo dopo aver ascoltato gli interessati”. Viene da chiedersi il perché di questo braccio di ferro. Ancora Cicuttini: “Pur essendo solo guardiacaccia o guar-diapesca, siamo tenuti a seguire un regolamento che non ci compete, quello del Corpo di vigilanza faunistica. Ci chiediamo: come mai alcuni colleghi sono stati inquadrati con la qualifica di agenti di pubblica sicurezza, e noi no?”. La conflittualità interna, insomma, nasce soprattutto dalla mancanza di direttive precise “che del resto sono sempre state richieste” spiega l’agente. “I capiguardia, invece - aggiunge Faidutti - si sostituiscono ai funzionari provinciali, che sono impegnati in altre mansioni, dando le direttive”, e Cicuttini osserva che “mai nessuno ha battuto ciglio quando un capoguardia ha riferito ad un giornale che l’assessore competente (Giovanni Pelizzo, ndr) non sa nemmeno dove sia la nostra sede e che i funzionari sono quasi inesistenti”. La “querelle”, quindi, approda al Tai-. “La controversia - concludono i guardiacaccia - si riflette sui cacciatori, sui pescatori e sull’ambiente. La Regione su queste cose deve intervenire”, (m.o.) Manjšine Gli sloveni del Porabje Ob srečanju s Slovenci na Madžarskem Prvi stik z Madžarsko je na mednarodnem mejnem prehodu v Hodošu, kjer mejni organi v nekaj minutah opravijo svoje delo in nas spustijo naprej. Večurno čakanje na meji, ne da bi človek razumel zakaj, so očitno le del spominov iz preteklosti. Zaradi mojega italijanskega potnega lista ne moremo prestopiti meje v Martinjah, kjer so komaj leta 1991 odprli edini mejni prehod, ki neposredno povezuje Slovenijo s slovenskim Porabjem. Iz Hodoša zavijemo proti severu. Vtis je, da smo se znašli v pravem raju: zelena in ravna pokrajina, rumene njive z žitaricami in štorklje na električnih drogovih. Ko se pomikamo še naprej srečamo mehke hribe in gozdove. Najvišja nadmorska višina je okrog 400 metrov. Zakaj so se sploh ljudje izseljevali iz teh vasi se sprašujem ob misli na hribovito Benečijo. Zaradi kontinentalne klime so v Porabju zime iredno hude z obilnim sneženjem, nam obrazloži prof. Valerija Perger, pedagoška svetovalka za slovensko šolstvo v Porabju pri Zavodu za šolstvo iz Murske Sobote. Njej se moram zahvaliti za strokovno in prisrčno vodenje po Porabju, za podrobne informacije s katerimi nam je pomagala razumeti kompleksno stvarnost Slovencev na Madžarskem. V splošni ekonomski krizi Madžarske je Porabje v najslabšem položaju, nam razlaga, je eno izmed najbolj izostalih območij, kjer se ljudje ukvarjajo pretežno s kmetijstvom. In še to brez vsakršne mehanizacije. Dosti je opuščenih njiv, promet izredno redek, tu pa tam kaka Trabant, ljudi se ne vidi skorajda nikjer. Zanimiva je informacija, da v madžarskem razvojnem načrtu je bil v Porabju planiran “rezervat za pogozdovanje in divjad”. Podobno kot za Benečijo v deželnem urbanističnem načrtu. Res je presenetljivo, koliko so si podobni pristopi vlad do manjšin. Prva slovenska vas, ki jo srečamo je Andovci, kjer je danes še 68 prebivalcev, pretežno starejših, nekaj kilometrov je oddaljena vas Steva-novci, kjer obiščemo osnovno šolo. Obiskuje jo 42 učenec od 2. do 8 razreda, prvega namreč letos nimajo. Tu se slovenščina poučuje kot učni predmet do 4 ure tedensko od leta 1959, nam povesta ravnateljica Magdalena Bartakovič in mlajši učitelj slovenščine Lacij Domjan. Ravnateljica in učitelj Karel Krajcar še dodata, da 20 let od tega pa jih je bilo 200. V Stevanovcih imajo tudi mladega slovenskega duhovnika, Stefana Totha, ki pa se v glavnem poslužuje madžarščine kot razumemo tudi iz poročila o Porabskih dnevih na prvi strani zadnje številke časopisa ”Porabje”. “Po dolgem času so v Saka-lovcih spet hvalili Gospoda v slovenskem jeziku, in to večinoma v domači govorici. Organizatorji se gospodu župniku zahvaljujeo za priprave in trud, s tem dejanjem pa je dokazal, da je sposoben opravljati božjo službo v slovenščini”. Slovenska duhovščina je imela tudi v Porabje zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske besede in to tradicijo želijo Slovenci danes spet oživeti. Po obisku osnovne šole v Gornjem Seniku se vrnemo v Monošter, kjer na sedežu Zveze Slovencev in uredništvu štirinajstdnevnika Porabje nas prisrčno sprejmeta predsednik Jože La comunità slovena del Prekmurje in Ungheria che vive in un piccolo triangolo a nord-est del paese, stretta tra Avstria e Slovenia, è piccola. Conta circa 4 mila persone, 3.500 delle quali vivono ancora sul territorio d’insediamento storico in 7 comuni: Stevanovci, Andovci, Ritkarovci, Gornji Senik, Dolnji Senik, Sahalovski, Slovenska ves. Il peso del confine si è fatto sentire anche qui, eccome. Nel censimento del 1945 nemmeno uno sloveno si è dichiarato tale, tutti hanno affermato di essere ungheresi sia pure di madre lingua slovena. La propaganda era stata molto efficace: 103 tedeschi erano stati costretti a trasferirsi in Germania ed il timore che l’operazione si ripetesse con gli sloveni era forte. Quella slovena è ancora oggi una comunità prevalentemente agricola, ad un livello ancora arcaico, senza meccanizzazione anche se il terreno è piuttosto pianeggiante e la quota più alta si aggira sui 400 metri slm. Gli inverni però sono molto rigidi, con abbondanti nevicate e dunque anche qui si è verificato l’abbandono dei paesi. Quali le possibilità per l’occupazio-’ Secondo il piano di svi- ne luppo ungherese quest’area era stata destinata alla forestazione e all’ allevamento della selvaggina.!!) Oggi, in questo paesaggio verde, morbido e dolce, si incontrano ovunque zone boscose, si tratta però di un bosco giovane, incolto, che La direttrice Magdalena Bartakovič anche ad un occhio inesperto non sembra offrire possibilità interessanti di sfruttamento. Gli sloveni dell’ Ungheria non si sono mai trovati all’ interno di una stessa unità statuale assieme agli altri sloveni, hanno però mantenuto viva la propria identità anche grazie al ruolo importantissimo che in passato ha avuto la chiesa. Lo sloveno è entrato nelle scuole già nel 1959, ma solo come materia di insegnamento per un massimo di 4 ore settimanali. Ma è stato anche scoraggiato ad esempio con la concentrazione delle scuole a Monošter, che si trova fuori dell’area bilingue e dunque la scelta è facoltativa tra sloveno e tedesco. Come si orientano le famiglie è facile da capire. La situazione della comunità sta migliorando negli ultimi anni. Nel 1991 è stato a-perto a Martinje il piimo valico di confine che collega direttamente il territorio sloveno con la Slovenia. Nel 1990 è stata fondata la Zveza Slovencev na Madžarskem, la prima organizzazione politica della comunità. Fino a quel momento la rappresentanza era affidata all’Unione democratica degli slavi del sud in cui operavano anche croati e serbi. Nel '91 è nato il quindicinale Porabje che è scritto in sloveno standard e in dialetto. 7 sono i gruppi culturali che si adoperano per mantenere viva la propria tradizione culturale. Hiròn in urednica Marijana Sukič. Gre za dva mlada Slovenca, polna ustvarjalne energije, ki dajeta nov zagon porabski stvarnosti. Obe ustanovi sta zelo mladi. Porabje je začelo izhajati leta ’91 kot slovenski časopis, ki ima precej člankov tudi v porabščini. Zveza Slovencev na Madžarskem kot prvo politično predstavništvo manjšine, je pa nastala šele leta 1990 . V vseh povojnih letih so Slovenci delovali v okviru Demokratične zveze južnih Slovanov, kjer so bili skupaj s Hrvati in Srbi. Koliko je Slovencev na Madžarskem? Skupnost šteje kakih 4 tisoč članov, od katerih 3.500 živi v sedmih slovenskih občinah: Stevanovci, Andovci, Vérice-Ri-tkarovci, Gornji Senik, Dolnji Senik, Slovénska vés in Sakalovci. Kulturno delovanje je pestro in v vsaki vasi imajo kulturno dvorano oziroma dom, za večje prireditve pa brez težave dobijo veliko dvorano v Monoštru in takrat poskrbijo tudi za prevoz z avtobusi. V glavnem deluje v Porabju 7 skupin, ki gojijo zborovsko petje in folkloro, imajo nekaj ansamblov in lutkovno skupino. Pred kratkim so začeli tudi z gledališko dejavnostjo. Vtis je, da se je z novo politično situacijo na Madžarskem položaj izboljšal tudi za slovensko skupnost, pa čeprav jo zgodovinske in politične izkušnje pogojujejo in je še vedno prisotna neka apatičnost v odnosu do lastnih korenin. Odprto je bistveno vprašanje gospodarskega razvoja Porabja, ki je tesno povezan z možnostmi razvoja same manjšine.(jn) Slovenia: la comunità ungherese Si fa un gran parlare in questi ultimi tempi di Slovenia e del trattamento che riserva alle minoranze. Troppo spesso senza o con poca cognizione di causa. E allora ecfo che la visita della comunità slovena del Porabje in Ungheria diventa una buona °Pportunità per aprire una finestra anche sulla comunità ungherese del Prekmurje, lino fascia compresa tra il fiu- me Mura ed il confine ungherese ed il cui centro più importante è Lendava. La maggior parte degli ungheresi in Slovenia - la comunità conta 8 mila persone circa - vive proprio nel comune di Lendava dove gli ungheresi sono 5 mila. Come vengono tutelati? Intanto hanno un seggio garantito nel parlamento sloveno, dove Marija Poczonec è il por la- Pogled na grad v Lendavi z vrha Sv. Trojice voce della comunità. A Lendava, Genderovci, Dobrovnik e Prosenjakovci le scuole dell’obbligo (8 anni), a partire dalla fine degli anni '50, sono tutte bilingui e vengono frequentate da tutti gli alunni, sia sloveni che ungheresi. A Lendava sono bilingui anche le scuole superiori. Ma la tutela non si ferma qui: bilingue è la toponomastica, tutti gli atti ufficiali ed i documen- ti sono bilingui, così come è bilingue anche il personale degli uffici pubblici dove le lingue godono di una condizione di parità. Importante il capitolo informazione. La comunità ungherese ha un proprio settimanale “Nepuj-sag”, 8 ore di programma radiofonico in ungherese al giorno, una trasmissione settimanale “Mostovi” alla TV slovena senza contare i programmi locali. Tutto bene? No, i problemi ci sono e sono legati alle prospettive economiche dell'area che ha il tasso più alto di disoccupati in Slovenia. Due sono le scelte strategiche che la Slovenia deve compiere, come abbiamo sentito in un’assemblea pubblica del partito LDS: quale sarà il fu turo della raffineria che occupa oltre 1000 addetti e dove passeranno i collegamenti ferroviari e viari con l’Ungheria. Dvojezični napisi so v Porabju prisotni tudi v toponomastiki Na dveh slikah (zgoraj levo) vas Stevanovci in dva učenca tamkajšnje osnovne šole Zadnji slovenski molitvenik so v Porabju izdali pred drugo svetovno vojno. Februarja letos je na pobudo Zveze Slovencev na Madžarskem izSel nov, dvojezičen. Sestavil ga je župnik v Odrancih Lojze Kozar, ki je v listu Porabje s temi besedami v porabski slovenščini obrazložil pomen drobne knjžice. “Potrebno je, ka aj se tii ne pozabi narečje, lidgé ešče tau niicajo pa razmejo. Depa bi potrebno bilau tau to, ka aj se verniki vse boia bližajo knjižnemu jeziku. Aj Čutijo. ka so eni s slovenskim narodom, nej ka bi tau pravli, ka je tau en drugi narod. Zato sem knjigo tak naredo, ka na eni strani majo vse v narečji napisano, na driigom pa ranč tau v knjžnom jeziki. Tak lejko vidijo, ka nej je takšna velka razlika, pa viipam, ka do potistom boia nalejke niicali eno ali drugo... V prvom deli je napisano tau, ka se par meši moli, mešne molitve pa cejili obred meše. V drugom deli je pa sveta spouved... C e lidgé ščejo ostati Slovenci v Porabji, te trbej edno-ga slovenskoga duhovnika, vejpa duhovnik med njimi živd. Ge tak mislim, ka če de slovenska beseda tadale živela v cerkvi, te de živela ine tò. Starejšo liistvo ešče zna slovenski moliti, mlajši rod pa s tem molitvenikom dobi nika v roke, s steroga se lejko navči. Vejpa kak v šauli majo svoje slovenske knjige, tak njim trbej v cerkvi to. Aktualno 5B: pomoč gospodarstvu Evropska unija je sprejela vrsto ukrepov, ki težijo k razvoju marginalnih območij dežele F-JK in so znani pod nazivom “Obiettivi 5B”. Območje na katerem so prevideni posegi zaobjema 81 občin videmske in pordenonske pokrajine, med njimi so seveda vse slovenske ali mešane slovensko-furlanske občine. Projekt predstavlja velik pomen, saj je Evropska unija namenila 85 milijard lir za njegovo uresničevanje. Tem sredstvom je treba dodati še 180 milijard iz italijanskega vsedržavnega proračuna in 80 iz deželnega proračuna. Vse skupaj torej je predvidenih približno 345 milijard investicij v teku šestih let. Za finančni pri- spevek (povprečno do 50 odstotkov investicije) lahko zaprosijo podjetja ali javne ustanove, v poštev pa pridejo le produktivne investicije. V projektu 5B so točno opredeljena tudi interesna področja in sicer razvoj k-metjistva, male in srednje industrije ter obrtništva, okolje, turizem in človeški potencial. Posebna pozornost je v tem okviru namenjena gorskim predelom dežele. Vprašanje je sedaj evidentirati načrte in takoj predstaviti prošnje, kajti še v teku tega leta bo EU finansirala prve pobude in to v višini najmanj sedmih milijard lir. Esaminiamo in quest’articolo alcuni punti indicati nell’asse 1. La durata di quest’intervento è prevista in sei anni ed i fondi utilizzati saranno quelli del FEAOG - Fondo europeo agricolo di orientamento e garanzia. Per le nostre zone due sono i settori che praticamente possono essere utilizzati: l’agricoltura e le foreste. Infatti per l’acquacoltura sono previsti come aiuti “solo” 680 milioni per la montagna. AGRICOLTURA I progetti che potranno essere interessati sono: -attività di tutela ambientale in zone a rischio: potrebbe interessare per e-sempio la pulizia intorno ai paesi per evitare incendi o la prevenzione di altri danni ambientali; - miglioramento della qualità dei prodotti agricoli locali: è un settore in cui ci si può sbizzarrire a volontà; - valorizzazione dei prodotti tipici locali: non ci sono limiti. I prodotti devono essere visti nell’ottica di chi compera; - impulso alla commercializzazione: attraverso le organizzazioni dei produttori che sono interessati anche alla trasformazione dei prodotti; - indirizzo verso le produzioni e gli allevamenti alternativi e non eccedentari (per capirci quei prodotti che vengono importati). Come si vede le possibilità di intervento sono molto ampie. Valgono sempre i criteri: non viene incentivata la quantità, ma la qualità dei prodotti. Questo per i prodotti agricoli ma anche per quelli zootecnici (alle- compiere per arrivare ad u-na minore polverizzazione della proprietà privata. Per quest’ultimo discorso, che viene troppo spesso evocato come vincolo ad un qualsiasi sviluppo - e non è vero perchè esistono infiniti sistemi per unire o far collaborare i singoli proprietari -va detto chiaramente che e-merge il fondato sospetto che si voglia togliere indirettamente i terreni ai legittimi proprietari. Questo non è assoluta-mente accettabile. Coloro che a livello tecnico o politico sono fautori di questa spogliazione devono rendersi conto della grave responsabilità che si stanno assumendo. Le misure previste come interventi sono: 1.1 - Politica di qualità 1.2 - Potenziamento delle strutture di raccolta e trasformazione a supporto dell’agricoltura. 1.3 - Ammodernamento dei sistemi irrigui 1.4 - Sviluppo di filiere e microfiliere settoriali per la valorizzazione di produzioni tipiche locali e la diversificazione agricola (cioè trasformare i vari prodotti agricoli) 1.5 - Acquacoltura 1.6 - Pianificazione forestale 1.7 - Infrastrutturazione e miglioramento forestale 1.8 - Sostegno al mercato del legno 1.9 - Riassetto fondiario agricolo e forestale 1.10 - Sostegno alle imprese di utilizzazione forestale mediante l’istituzione di fondi di dotazione e di servizi di assistenza e consulenza. f.b. H primo asse Quali i progetti previsti nell ambito degli “Obiettivi 5B” e destinati al settore agricoltura e foreste da attuare nell’ arco di sei anni La realizzazione pratica degli interventi previsti nell’obiettivo 5B per la rivitalizzazione delle aree disagiate viene attuata attraverso cinque, così chiamati, Assi prioritari di sviluppo - in pratica sono le aree d’intervento: Asse 1 - Diversificazione, riorientamento infrastrutturale del settore a-gricolo, forestale e dell’acquacoltura; Asse 2 - PMI - Piccole Medie Imprese ed artigianato; Asse 3 - Ambiente Asse 4 - Turismo Asse 5 - Risorse umane vamenti). FORESTE La montagna è divisa in due parti: l’area dell’alta montagna e quella prealpina. Per la prima è previsto un intervento a favore delle imprese che già vi operano in modo che possano superare le attuali difficoltà finanziarie e di reperimento della manodopera. Per cui consolidamento dell’esistente. Per la fascia prealpina gli interventi sono già sfumati. Si interverrà a livello produttivo e commerciale. Non è ancora chiaro quali siano gli interventi privilegiati nè i passi che si vuol tecno TV • VIDEO • HI-FI AUTORADIO SATELLITE TV INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO • RIPARAZIONI SUPER OFFERTA!! SOLO DA NOI!! TVC CGE/IMPERIAL M2700 27” 699.000 TVC CGE/IMPERIAL ICARO 14” 299.000 TVC TELEFUNKEN SR255 25” St.+Tvd 989.000 AUTORADIO SONY XR3200 front, asportabile 298.000 SISTEMA HI-FI PIONEER N50 749.000 VIDEOREGISTRATORE AMSTRAD VCR9602 419.000 VIDEOREGISTRATORE SHARP 4 testine VCA52Y 599.000 VIDEOREGISTRATORE NORDMENDE 1404 Show view 749.000 Radio THOMSON alimentazione batterie Riproduttore + Radio CAPSONIC CP430 Radiosveglia SABA PERSONAL TIME SCOPATUTTO ALFATEC BIDONE ASPIRATUTTO ALFATEC Impianto satellite fisso parabola 85 cm. Impianto satellite per RAU-RAI2-Canale5-Rete4-Italial Impianto MOTORIZZATO tripla banda 15.900 24.900 24.900 69.000 99.000 425.000 980.000 2.050.000 RATEAZIONI - CONSEGNA A DOMICILIO - PREVENTIVI GRATUITI CIVIDALE DEL FRIULI - VIALE LIBERTA’ 28/D (di fronte al deposito corriere Rosina) - TEL.0432/700739 VERDI LEGA Intervista alTeurodeputato Giorgio Rossetti L’Europa unita si deve costruire četrtek, 9. junija 1994 1175 kandidatov a samo 175 žensk Najvišje plače za italijanske europoslance Si vota soltanto domenica Domenica 12 giugno per il Parlamento europeo si voterà con il sistema proporzionale a differenza delle ultime elezioni parlamentari. L’Italia è stata suddivisa in 5 circoscrizioni. La nostra regione fa parte, con Trentino-Alto A-dige, Emilia Romagna e Veneto, della circoscrizione del Nord-Est che comprende quasi 9 milioni di elettori. Si possono dare solo 2 preferenze, scrivendo il cognome del candidato prescelto accanto al contrassegno della lista. Attenzione: si vota nella sola giornata di domenica 12 giugno dalle ore 8 alle 22. Italijanskih državljanov, ki bodo v nedeljo obnavljali Evropski parlament, je 48.229.994, od teh je nekaj nad 25 milijonov žensk. Zanimivo pa je, da kandidatov v petih volilnih območji je 1175, od katerih pa samo 175 žensk. Najmlajša in najstarejša kandidatki sta ženski in sicer 25-letna Antonella Sili-pigni (PSDI) in 87-letna Pierina Sala (Lega Alpina Lumbarda). V nedeljo bodo potekale tudi delne upravne volitve, na katerih bo sodelovalo 9.462.971 volilcev, ki bodo obnavljali deželni svet na Sardiniji, 11 pokrajinskih svetov (Lucca, Ancona, Reggio Calabria, Agrigento, Caltanissetta, Enna, Messina, Palermo, Ragusa, Siracusa in Trapani) ter 483 ob-Cin, od katerih je kar nekaj glavnih mest pokrajin. Ce se povrnemo evropskim volitvam, je zanimiv podatek o mesečnih dohodkih evroparlamentarcev. “Najbolj bogati” so prav italijanski politiki, ki so doslej prejemali 13 milijonov lir mesečnih prejemkov. Najslabše pa se godi španskim parlamentarcem, ki dobivajo manj kot Četrtino plaCe italijanskih kolegov (3 milijone lir). Na lestvici najboljše plačanih parlamentarceli Italijanom sledijo Francozi (11 milijonov lir), Nemci (10), Belgijci (9), Nizozemci, Danci (8), Angleži, Irci (6), Portugalci (5) in Grki (4). Tem dohodkom je seveda treba prišteti še razne bonitete in povračila potnih in drugih stroškov ter odškodnine za tajniško pomoC. Ne vemo, kaj si mislijo Spanci, za italijanske parlamentarce gre vsekakor za...evroplaCe! Nel Parlamento europeo uscente su 87 parlamentari i-taliani uno solo proviene dalla nostra regione. Si tratta di Giorgio Rossetti, esponente del PDS, che a Strasburgo è stato eletto già nel 1984. Rossetti il 12 giugno tenterà, per la terza volta, di entrare nel Parlamento europeo. Il quotidiano sloveno “Primorski dnevnik” ha pubblicato un’ampia intervista nella quale Giorgio Rossetti parla delle sue esperienze di europarlamentare. Riportiamo alcuni passaggi della citata intervista. Sono in molti a pensare che il Parlamento europeo sia inutile. Perchè? “Sono dispiaciuto per questo modo di argomentare la questione in quanto tale modo di pensare è figlio della non conoscenza della funzione del parlamento anche in relazione ai trattati di Maastricht, che hanno attribuito all’assise europea una valenza più ampia.” Con l’entrata di quattro nuovi stati l’Unità europea non rischia di diventare troppo ampia per una pro-fiqua collaborazione? “Penso che il problema debba essere posto in altri termini. Bisogna chiedersi se l’attuale struttura europea riuscirà ad essere efficiente anche in relazione ad un maggior numero di stati membri. Bisogna ricordare che l’Europa dei Sedici rappresenta la tappa intermedia, infatti davanti alla porta a-spettano già la Polonia e l’Ungheria. A loro seguiranno moltissimi altri stati provocherà certamente delle difficoltà allo stato vicino. Riguardo questi problemi si cerca di riaprire il contenzioso del confine invece di cercare il modo più idoneo per arricchire i trattati già e-sistenti tra i due Paesi ed in particolare quello di Osimo.” Si pretende che la Slovenia modifichi alcune leggi interne per avvicinarsi allo standard europeo. In particolare viene contestata la legge che vieta agli stranieri di aquistare beni in Slovenia. “Questo non vale soltanto per la Slovenia bensì per tutti gli stati che vogliono far parte dell’Unità europea. Bisogna però ricordare che l’adeguamento viene fatto gradualmente.” I cambiamenti degli ultimi anni pongono la nostra regione al centro dell’Europa. Ci stiamo a-deguando a questo nuovo ruolo? “Questo dipende dalle persone, in primo luogo dalla realtà economica che deve recepire la grossa novità che è rappresentata dalla nuova realtà europea.” II Parlamento europeo si è più volte dedicato al problema delle minoranze linguistiche. A che punto siamo? “Bisogna lavorare e molto. Anche in seno al parlamento è presente un atteggiamento contrario alla soluzione di queste problematiche. Bisogna continuare sulla strada intrapresa da Arfè nel 1982.” Giorgio Rossetti dell’Est europeo. Questa è la realtà e su queste basi bisogna operare.” Durante l’ultima legislatura in Europa sono successi fatti storici, dalla caduta del muro di Berlino, alla dissoluzione dell’impero sovietico e della Jugoslavia. Riguardo quest’ul-tima le chiedo, come si e-volverà la crisi nei Balcani? “Difficile pronosticare la possibile soluzione. Penso che al punto in cui siamo giunti c’è da puntare solamente su un compromesso che sia il più ragionevole per le parti in causa.” Quali sono, invece, le prospettive della Slovenia nel contesto europeo? “La Slovenia ha tutti i requisiti per entrare nella Comunità europea. Perciò mi è tanto più difficile capire l’atteggiamento dell’attuale governo italiano che, instaurando un clima di tensione, Slovenska senatorka za Evropo SKP kandidira Jelko Gerbec Na nedeljskih evropskih volitvah bo na listi Stranke komunistične prenove kandidirala tudi bivša slovenska senatorka Jelka Gerbec. Gre za poznano osebnost v političnem in kulturnem življenju našega zamejstva. Takoj po vojni, med katero se je vključila v partizanske edinice, se je kot šolnik veliko prizadevala za razvoj našega šolstva in kulture sploh. Istočasno pa je postala aktivna tudi na političnem Prizorišču. Leta 1964 je bila izvoljena v tržaški Pokrajinski svet, dve leti kasneje pa v tržaško Občino. Od leta 1981 do 1984 je bila izvoljena v Senat in kot Predstavnica Italije v Evropskem svetu, kjer se je posebej prizadevala za vprašanja manjšinskih skupnosti in v Prvi vrsti za slovensko in furlansko. Jelka Gerbec se je v komunistično partijo vpisala že v letu 1944. Svojo strankino aktivnost je najprej začela v Pokrajinskem vodstvu stran- Jelka Gerbec ke, kasneje v deželnem. Danes je podpredsednica vsedržavnega nadzornega odbora SKP in Clanica vsedržavnega političnega komiteja. VeC let se že ukvarja z vprašanji izseljeništva in v tem svojstvu je ena od šestih predsednikov združenja FI-LEF. Zastopniki Slovenske skupnosti se predstavljajo na listi manjšin Federalizem Podprimo nam naklonjene Italijanska vladna desnica ne kaže nobenega zanimanja za združevanje v Evropi Čeravno manjka nekaj dni do volitev za obnovo Evropskega parlamenta, se tudi v naši deželi predvolilna kampanja ni razživela, kot bi si lahko pričakovali. Dejstvo je, da tudi pri nas še odmeva desničarska zmaga na parlamentarnih volitvah in tudi v kampanji za obnovo Evropskega parlamenta so notranjepolitični argumenti na dnevnem redu. Tako se zgodi, da so ljudje dokaj površno informirani o tem, kar naj bi izbirali. Zelo malo vedo o kompetencah in delu evropskih organizmov in zelo malo vedo o različnih pogledih strank in gibanj, ki se predstavljajo na nedeljski volilni preizkušnji. Dejstvo pa je, da tudi za našo narodnostno skupnost ni vseeno, kdo od italijanskih politikov bo sedel v Strasbourgu. Po Maastrichtu tudi Evropski parlament je pridobil na veljavnosti in marsikatera izbira, tudi kar zadeva vprašanje manjšin, bo vplivala na izbire posameznih Aleksander Langer držav. Zaradi tega je naš interes, da prispevamo k izvolitvi tistih predstavnikov, ki bodo znali voditi takšno politiko, ki je odprta do evropske integracje in razumevajoča do manjšin. Ne da bi delali komu krivice, menimo, da so Alojz Rebula takšni pogledi doma predvsem v naprednih strankah ter v gibanjih, ki se naslanjajo na idejo federalizma. Eno je gotovo, desnica, stara in nova, ki se poraja v Italiji, je zelo malo evropeistična in daleč od tega, kar si naša skupnost želi tudi v odnosu do Evropskega parlamenta. Na tej strani smo se že dotaknili pogledov, ki jih do Evrope imata DSL in SKP. Povedati pa velja, da tudi v nekaterih drugih strankah in gibanjih so prisotna gornja razmišljanja. Na listi PSI-DemokratiCno zavezništvo kandidira tudi goriška socialistka Maria Rosa Fontana-Forzi. VeC je Slovencev, predstavnikov Slovenske skupnosti, ki se predstavljajo na listi Federalizem. To so Alojz Rebula, Rafko Dolhar, Martin Brecelj, Franco Ber-tolissi in Andrej Bratuž. Na listi Zelenih je ob Carlu Ripi di Meana nosilec liste tudi dosedanji evroparlamen-tarec Alexander Langer, ki je kot pripadnik nemške manjšine posebej pozoren do teh vprašanj . Iz naše dežele kandidirajo še Raimondo Strassoldo, Italo Corai in Fi-orelli. Deželni odbornik Chiaretto kandidira za Ljudsko stranko, novinar Marco Buz-ziolo pa za Severno ligo. Rezija Vit« IS Vilo liti; Illlo« mvijol Resia gioca tutte le sue carte per favorire l’occupazione Molte speranze sono riposte anche nel Piano insediamenti produttivi Sarà il Piano insediamenti produttivi a rispondere alle pressanti richieste occupazionali che attanagliano Resia? É presto per dirlo, alcuni segnali positivi tuttavia ci sono. 14 mila metri quadrati di a-rea adibita agli insediamenti produttivi, 7 lotti con area minima di 800 metri quadrati ciascuno e 8 richieste, a tutt'oggi, di insediamento. In termini pratici si parla di 150 posti di lavoro nelle aziende e cooperative che andranno ad insediarsi. Sono cifre indubbiamente positive che se realmente applicabili potrebbero porre un freno al degrado ed al fenomeno migratorio e contribuire ad una graduale ripresa sociale ed economica del territorio. Nella pesante situazione occupazionale e produttiva generale si pone naturalmente il quesito di chi potrebbe avere interesse ad investire proprio a Resia che non offre molti sbocchi e scarse vie di comunicazione. Eppure anche Resia offre garanzie di sviluppo: a dimostrarlo le attuali realtà cooperative ed aziendali presenti in lo- co, nonché l’attenzione delle amministrazioni locali. Inoltre meritano considerazione le vantaggiose condizioni che oggi vengono riconosciute agli eventuali promotori di iniziative ed attività occupazionali che possono rimettere tutto in gioco. Le carte che Resia può giocare sono state illustrate nei giorni scorsi in occasione di un incontro avvenuto nella sede municipale tra il sindaco di Resia Luigi Paletti, il presidente dell’AGEMONT di Tol-mezzo, Igino Piutti ed i Usaki kruh ma suo deio, usaki deio znà suo} kruh. Usaki šlovek znà mesto, za suo deio nu suoj kruh ****** Kebej če liuče mesto, nikoj ta pod Canimom, tu tei tu para viže, ka ti maš si ji zaslužet. rappresentanti della cooperativa Delet ukop-Lavo-rare insieme e della società Diamir, operanti in loco. Anzitutto la possibilità di avere in tempi ristretti la concessione di e-nergia elettrica a prezzo agevolato, in quanto il comune di Resia, tramite la Comunità montana Canal del Ferro-Vai Canale ha ottenuto la concessione aU'utilizzo della centrale dismessa del Barman. Non solo. Gioca a favore della Val Resia, la dislocazione in zona montana che prevede specifici interventi in base alla legge regionale 50/1993, a favore del suo sviluppo con fondi che l’Agemont e Comunità montana di Pontebba sono incaricati di gestire. Infine un’ultima agevolazione va a favore di chi intende insediare un’attività in zona Pip a Resia e consiste in un contributo di 20 milioni quale fondo concorrente ai costi di installazione e avvio dell’attività disposti dalla Camera di commerico sul fondo servizio benzina in regina agevolato che verranno e* rogati attraverso il Coniane stesso. Catia Quagli» MOBILI caramel Fossalta di Piave (Ve) - Via dell’Artigianato, 4 - Tel. 0421/67154 Btìndar Si uzeu ’no pòt, si uzeu ’no pòt ka na gre posòt, na usaki krei, na usaki k-rei, na sa na ustavja muei. Pa či bo mèzuu hodet din anu nuč a čon doitet, pa či bo méu ujiiče nega gàzàt ta snega to če mi la-stet. Tazat to čiižo čon sa u-stavet za si počet, zihnut kei na dvakrat za spet saspàrtet. Ko priide nuč, ko priide a čon usanot. tapot ’no hrast, tapot ’no hrast a čon usanot. To pòt ka a si uzeu laku-to a si poznou, hlida na mela nehta, duga zòba ko na mi griizla Zuèt. Nuu ’no doliino si došou dèna dàn potek; nuu vedo si sa polednuu, si biu tei dàn šlovek. Rino Chinese Ho preso una strada, ho preso un strada che va dappertutto, in tutti i luoghi, in tutti i luoghi, non finisce mai. Anche se dovrò camminare giorno e notte io arriverò, anche se avrò i piedi bagnati dalla neve io volerò. Dietro a quella siepe mi fermerò a riposare, prenderò fiato un momento per ripartire di nuovo. Quando verrà la notte, quando verrà la notte andrò a dormire, sotto un albero, sotto un albero io prenderò sonno. Sulla strada che ho scelto ho incontrato la Fame, cattivi erano i suoi artigli e lunghi i suoi denti quando mi mordeva il corpo. Sono arrivato in una valle, sul bordo di un torrente; mi sono specchiato nell'acqua, sembravo un uomo. La canzone “Blindar Vagabondo” si trova nella cassetta ITI DIN. IL NOSTRO STILE: O Legni pregiati stagionati aH’aperto © Alta Tecnologia © Personale qualificato per lavori esclusivi e su misura © Lunga stagionatura dei mobili finiti Numerose le iniziative nei mesi estivi in Val Resia per far conoscere le località alpine Gli stavoli, un patrimonio prezioso che va rivitalizzato Noi siamo qui: G> vienici a trovare, ti renderai conto che non c’é distanza che tenga 5000 METRI QUADRI DI ESPOSIZIONE MOLTA SCELTA E PREZZI VANTAGGIOSI PAGAMENTI FINO A 5 ANNI SENZA CAMBIALI Saranno centinaia gli stavoli disseminati un po’ dappertutto nella Val Resia a partire dal fondovalle fin su sui monti oltre i mille metri. Indispensabili un tempo, per i valligiani che vi trascorrevano la bella stagione con il bestiame, rappresentano adesso un patrimonio edilizio da salvare e conservare. Ora sono in molti che con gran fatica e dispendio economico cercano di restaurare le strutture esistenti, fortificarle e, in molti casi, anche ricostruire così com’erano una volta. Molti stavoli sono raggiungibili ora con il trattore e addirittura con la macchina e ciò rappresenta un notevole vantaggio per il trasporto del materiale necessario alla loro manutenzione. Molte sono raggiungibili dopo due ore di camino tutto in salita, dove il tra- Antonio alla quale seguirà il pranzo offerto dagli organizzatori; - anche domenica 3 luglio, a Sella Sagata sopra Prato, la cerimonia in onore dei caduti della valle darà l’occasione di visitare questa località disseminata di stavoli; - sabato 6 agosto tutti in Pustigost sopra Stolvizza. Verrà celebrata una messa per il centenario della restaurata cappelletta dedicata a S. Barbara; - infine martedì 16 agosto si potranno conoscere gli stavoli di Provalo ad un’ora di cammino circa da Oseacco. Come si può vedere le i-niziative rivolte a rivitalizzare queste località sono molte perchè è tanto l’interesse e l’amore dei resiani verso questi posti costruiti con tanta fatica e sudore dai nostri avi. Qualcuno invece ha deciso anche di darli a disposizione a coloro che desiderano tascorrervi una domenica o un fine settimana in piena tranquillità a diretto contatto con la natura. Per chi avesse bisogno di informazioni può contattare la sede di Resia della ZSKD (tel. 0433 - 53428). L.N. sporto del materiale è consentito solo con l’unico mezzo di trasporto possibile: la gerla. In questi ultimi anni molti proprietari, associandosi, hanno fatto uso anche dell’elicottero che, in pochissimi minuti, ha potuto trasportare quintali di materiale dal paese alla località di alpeggio. In questo modo molti hanno potuto riparare in poco tempo il tetto, rinforzare i muri, cambiare gli infissi migliorando e rendendo più confortevoli queste caratte- Uno dei tanti stavoli di Pustigost sopra la frazione di Stolvizza ristiche costruzioni in pietra. Ultimamente si organizzano anche feste per far conoscere queste località alpine: - domenica 22 maggio c’è stata la festa agli stavoli Scia sopra l’abitato di S. Giorgio con la celebrazione della S. Messa presso la locale cappelletta, seguita dal pranzo preparato nei vari stavoli; - domenica 26 giugno invece è in programma una festa agli stavoli Rusgis, sempre sopra S. Giorgio, con la celebrazione della messa alla cappelletta di S. o«® Wf3'^ jih prave... - Al si Cu, al je umaru PapeZ - je vprašu vsako jutro slovienski policaj na bloku gor na Stupci taljanskega financota, kar je zaviedu, de Papež Pavel Janez drugi je biu spet tu Spitale. - Ne, ni umaru - je odguarju financot. Tu-ole je Slo napri puno dni, takuo de taljanski financot je biu ratu tudi nomalo radovie-dan za tiste vsakdanje vprašanje. - Poviejmi, ka’ si ratu tako pobožan, de te tarkaj briga papežo-ve zdravje! - je an dan vpraSu slovienskega policaja. - Ne, ne, te vprašam za drugo rieč! An miesac od tega sem biu šu h miedihu, ki mi je parporoCiu: nič pit, nič kadit an ženske pa vsaki krat, ko umarje an Papež!!! *** - Tista prekleta mačka na ku krade! - se je kumrala Marijanca možu - tudi včera je sniedla malomanj cieu salam du kliet. -Donas popudan jo poneseS h mojimu pa-rjatelju veterinarju, de ji bo dau an dobar strup, takuo jo genja krast - je odguoriu Bepo ženi, priet ku je Su zjutra dielat. Za bit buj šiguran je tudi telefonu veterinarju an mu parporoCiu: - Donas popudan pride moja zena Marijanca z mačko, daj ji dobar an močan strup! - Ne stuojse bat, Bepo - je odguoriu parjateu veterinar - ist ji bom dau te pravi močni strup, na bo nič tarpiela an subit zatisne oči. Pa poslušaj-me, mačka al bo znala se varnit sama da-mu?!?!? *** Zena je čula moč-nuo rapotat gor na varh an hitro j’ kuaza-la možu, de naj pokliče parjatelja brigadie-rja, ker muorejo bit višno tatje gor v kambri. Brigadier je parle-teu na naglim an uša-fu hiSo odparto. Pogledu j’ tu izbo, kjer je biu obiešen na zidu an velik špiegu an kadar se j’ notar zagledu je pogodernju: - Tist Bepo na za-stope nič! Ka’ j’ korlo mene klicat , kar je že tle an muoj kolega?!?!? AUTO DELL’ANNO 1993 MICRA 1.0 MICRA 1.3 SLX MICRA 1.3 S.S. PRIMERA 1.6 SLX S PRIMERA 2.0 SGX S SERENA 1.6 LX SERENA 2.0 SGX SERENA 2.0 D LX TERRANO II T.D. LX * Tutti 12.286.000* 13.933.000 14.395.000 20.685.000 23.206.000 22.790.000 27.042.000 22.790.000 28.371.000 i prezzi Iva esclusa RABLJENI AVTOMOBILI VSEH ZNAMK - CENE ZA IZVOZ EMMECAR JAVAGNACCO Via Nazionale, 85 - Tel. 0432/573544 ^ODROIPO Via Pontebbana, 159 - Tel. 0432/905400 Prijateljstvo s Kosmačem (nadaljevanje) Enkrat je prišel tudi na našo Kamenico, pa sva se samo objela in on je razumel, da imam delo. “Pojdi, pojdi in delaj za narodov blagor!” mi je rekel in se zasmejal. Preden je odšel pa sve le dobila trenutek časa, da sva trčila s kozarci. Za nekaj časa potem sem ga obiskal v Ljubljani. Iskal sem ga, ker sem ga potreboval za nasvet. Na Društvu slovenskih pisateljev so mi rekli, da ga ni, da ga morda lahko najdem v P en-klubu. Sel sem v Pen-Klub, pa so mi odgovorili, da je ravnokar odšel na Društvo pisateljev Slovenije. Tam sem ga našel in kot običajno je za- kričal: “Izidor, Dorče, Dorič, dragi Predan!" in kot po navadi sva se objela. “Pa kaj te je prineslo v Ljubljano?” me je povprašal. “Opravki, imam probleme.” “Pa kakšne probleme, ti mladenič!” “Po pravici povedano, sem te prišel iskat za nasvet." • “Pridi, da se bova pogovorila.” Me je prijel pod pazduho in peljal do bara Društva. Sedla sva se za mizo v kotu in začela pit vinjak. Govorila sva o vseh stvareh, o kulturnem, političnem, gospodarskem in na- rodnostnem položaju v Beneški Sloveniji, prav tako o splošnem stanju v Socialistični republiki Sloveniji. Po tretjim kozarčku vinjaka se mi je nekaj zabli-ščalo, posvetilo. Bil sem že pozabil na pravi namen, zakaj sem prišel do kulturno -literarnega velikana. “Veš Ciril, pred nekaj časa sem sanjal o velikih, čudovitih rečeh!" “Res? Mi lahko kaj poveš o tvojih čudovitih sanjah?" “Ja. Tičejo se našo slovensko Benečijo. Lahko pa bi dodal, da se te sanje tičejo ves človeški rod tega sveta...” “Povejmi!” (gre naprej) Izidor Predan - Dorič Srečanje batincarju iz Tolmina in Čedada V znanem baru Maria v Karariji, kjer se buj pogosto čuje slovienska besieda ko, na Žalost, po naSeh vaseh, an kjer se z-biera puno beneških ljudi, gre napriej liepa tradicija, ki združuje šport an parjateljstvo med so-siedi. V nediejo 12. junija se še ankrat srečajo balinca-rji od skupine “Bocciofila Ducale” iz Čedada, v kateri je vključenih še kar dobro Benečanov, an tisti iz Tolmina za videt, kateri so pa lietos buj pridni v balinanju. Poštudierita, tela stvar gre napri že 21 liet! Ne potres lieta 1976, ne uj-ska lieta 1991 v Sloveniji, ki za srečo je šla napri samuo malo dni, nista pretargala telo lepo, prijateljsko manifestacijo, ki parkliče blizu puno ba-lincarju tudi iz naših dolin, kot rečeno. Tekma poteka v dvieh krogih, ankrat v Čedadu, drugič v Tolminu, ankrat doma, ankrat pri sosie-dih. Ze puno liet sledimo teli manifestaciji an smo videl, de je vsakikrat buj obiskana an vesela. Parvi del (gara di andata) tega srečanja bo v Karariji, na liepem žugu, ki ga ima pred njega gostilno Mario takuo, ki smo tle na varh napisal, v nediejo 12. junija. Drugi del (gara di ritorno) bo Pa v Tolmine. Duo udobi pa lietos? Za Sigurno, kot vsake lieto do sada, dobro prijateljstvo. V nediejo 29. maja vierniki iz Lies so šli na Staro goro, parložli so se jim tudi tisti iz Topoluovega an Kozce an vsi kupe preživiel an popudan v parjateljskem duhu “Po dugi hoji kor tudi počivat an zapiet kako", je poštudierala skupina te mladih an hitro so se jim parložli še drugi. Grede, ki se je pastašuta kuhala Berto Trebežanu an Roberto Čižguju sta veselo arztegoval njih rimonike, skupina iz Kozce se je pa parstavla pred fotografsko makino za fotografijo. Lietna obljuba lieške fare “Manjku ankrat na lieto se muore iti na Staro Goro” so pravli naši te star an takuo vsaka naša fara ima lie-tno romanje na domače svetišče. “Obljube”, takuo ji pravemo. Na obljubo Lieške fare se jih je zbralo vič ku stuo (parložli so se jim še viemi-ki iz Topoluovega an Kozce, druge dvie fare kjer opravlja svojo božjo službo don Azeglio Romanin). Kajšan je šu z makino, kaj-šan par nogah, predvsem te mladi, ki sojo nardil vso po pot, ki gre iz Čemurja skuo-ze Pikona do Stare gore. Tle je bla ob danajsti precesja, po precesiji sveta maša, ki sta jo kupe zmolila gaspuod Azeglio Romanin an Rizzi- eri de Tina taz Nem. Ker gaspodinjam je bluo težkuo se varnit damu an skuhat kosilo za vso družino, so lepuo poštudieral se ustavt vsi kupe go par svetim Miklauže, v bajti podu-tanskega gaspuoda Dorbolò, an tle so skuhal dobro pa-stošuto za vse. Takuo, ki pričajo fotografije našega “fotoreporterja” Giacoma, nie bla pa samuo na kratka “sosta” za pastošuto, biu je pravi se-njam... MICRA četrtek, 9. junija 1994 Sopra una parte del folto pubblico, presente alla recita, sabato scorso a S. Pietro. Qui accanto uno degli attori in erba, Matteo Braidotti, mentre sotto vediamo i due capitani Mirko e Giovanni, non del tutto lucidi, che hanno fatto scoppiare più di qualche risata tra gli spettatori Un viaggio pieno di poesia nell’universo V nediejo 26. junija bo spet Moja vas! Nagrajevanje bo v občinski dvorani v Špietre I commenti alla fine dello spettacolo erano unammi: bella la rappresentazione, davvero bravi i ragazzi ed un bravo convinto naturalmente è andato anche al regista iMarjan Bevk. Certo amici e genitori non rappresentano la più neutrale delle giurie, ma quello che abbiamo visto sabato sera al centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone è stato davvero un buon spettacolo. Ma di che si tratta? Gli studenti della scuola media di S. Pietro, ex alunni della scuola elementare bilingue, che hanno frequentato il corso di sloveno, hanno preparato con la guida del regista Marjan Bevk una rappresentazione teatrale di Boris Novak,“Piccola e grande luna”. Antonio Banchig, Andrea Blasetig, Matteo Braidotti, Giovanni Carlig, Majda Clo-dig. Elisa Costantini, Mirko Crisetig, Valentina Galli, E-va Golles, Raissa Iussig, Sara Scuoch, Giulia Strazzolini Buog dej še takih parjatelju! Dvojezična Sola v Spetru ima vse polno prijateljev. V soboto je bila po Benečiji skupina 20 študentov slavistike z Dunaja in med drugim so si ogledali tudi solo. Vse so pregledali in vse hoteli izvedeti, na koncu pa so bili tako navdušeni, da so zbrali 50.000 lir in jih podarili Soli. Prijatelj iz Benečije, ki noče, da se zapise njegovo ime, pa je za Solo dal nič manj kot 1.000.000 (en milijon!) lir. Pru liepa ti hvala, dragi parja-telj, an kar te zahvalimo, ti želimo, da bi ti vse šlo po narlie-usi pot an... da bi nam Buog dau Se puno takih parjatelju! e Andrea Venturini hanno dato vita ad uno spettacolo gaio e pieno di poesia legato ai fenomeni celesti. La piccola Luna è una metafora della fanciullezza. Come ogni fanciullo, anche la Luna vorrebbe crescere quanto prima. Si innamora del Sole ed invidia la sua grandezza, la sua luce e la sua forza. Ma quando cresce e diventa Luna piena, comprende che la crescita porta con sè pesanti doveri. Il Sole le spiega che deve lavorare ogni giorno e tutti i giorni da mattina a sera per produrre luce e poter far nascere e mantenere la via nell’uni verso. Quando la luna prova l’amarezza dell’essere adulta, rimpiange il gioco spensierato dell’infanzia e decide di tornar piccola. Davvero bravi, questi nostri piccoli attori! A loro e al regista complimenti. Erminio an bargeške Ankrat blizu moje vasi je živeu an mož, ki se je klicu Erminio. An dan je Su gledat njega mamo, ki se je klicala Pina. Tel buog mož, kar je paršu h mami, je biu vas zastražen an potan. Kar njega mama ga je videla, ga je prašala: “Ka je ratalo?" Erminio nie mogu nan-ča guorit od straha. Kar se je no malo potalažu je jau: “Mama, dam an biče-rin žganja, ka je moglo ra-tat, ka' je moglo ratat!" An mama: “Poviej mi, poviej mi, Buog pomajl?” An sin: “Moja žena Pia je lo-žla moje bargeSke suSit gor na pajù a n so padle dozdol, ma pensi, če san biu notre, sada, draga mama, san mou bit martu." Valentina - Lipa (Iz V ar tac a lieta 1992) “Je že 10 let... 10 let delamo 10 let se igramo 10 let študiramo 10 let rasemo... in se selimo... Vuoi ripercorrere con noi questo periodo di attività, di giochi, di studio, di aumento demografico e... di traslochi...? Pridi v petek, 10. junija, ob 20.30 v občinsko dvorano v Spetru” Così sta scritto sull’invito che i ragazzini che frequentano la scuola elementare bilingue di S. Pietro hanno inviato a genitori, parenti ed amici per chiamarli alla recita che, come ormai vuole la tradizione, presentano o- Draga čičica, dragi puo-bič, če niesi še napisu tvoj temin al pa narisu kiek za Mojo vas, pohiti! Parbližno 160 otruok je že tuole nardi-lo an v nediejo 26. junija, ob treh popudan, se vsi ušafajo v občinski sali v Špietre, kjer bo posebni senjam an kjer jim dajo lepe šenke, med telimi bo tudi “Vartac”, kjer bojo prepisani nekateri temini, an “diploma”! Skoda, če te na bo an če na pošjaš tojga diela zatuo, hitro na dielo. Pogledi se oku an boš videu, ki ti pride gni anno a conclusione dell’anno scolastico. Fino ad ora ciò che ci hanno fatto vedere era al di sopra delle aspettative. E quest’anno? Per saperlo venite venerdì 10 giugno alle ore 20.30 presso la sala consiliare di S. Pietro al Natisone, noi siamo certi che ancora una volta, dopo aver visto lo spettacolo andremo a casa pensando “Che bravi questi nostri ragazzi, che bravi i loro insegnanti”. In-somma, scuola bilingue, grazie di esserci e tanti auguri per i tuoi dieci anni di attività. naglo kaka ideja: toja vas, družina, parjatelji, tuoj pas, mačka, toje igre, senjam v vasi, piesmi, pravce, pregovori, stare ricete... vse kar more pričat o našim svietu. Sevieda, napisat muoraš v našim dialektu, takuo ki znaš, sa’ pru za tuole Študijski center Nediža organiza-va že 21 liet tel natečaj, za dokazat našo, tojo ljubezan do našega slovienskega dialekta, za ga daržat živega tud’ miez vas, otroc, ki sta bodočnost naše majhane skupnosti. Moja vas čaka an tebe! Tudi v vartacu bo igra “Mama, ist bom žaba v igrici, ki jo pripravljamo v šoli”, takuo je jala ’na čičica, ki hode v dvojezični vartac v Špietar. Pru takuo, ker v nediejo 26. junija ne bo predvidenega srečanja in senjam s prijatelji iz Koroške, so učiteljce an otroci dvojezičnega vartaca odločil, de Beh* za konac šuolskega lieta za se lepuo pozdravit an se voščit vesele počitnice parpravejo 'no igrico, ki jo predstavijo staršem, no-nam an parjateljem zadnji dan Suole, 30. junija-Predstava bo v prostorih dvojezične Suole. Te velikim, tistim, k' bodejo zadnjo lieto v vartac dajo tudi... “diploma za prestopit prihodnjo Je sen v osnovno šolo. S Planinsko družino Benečije na 23. srečanje slovenskih planincev v Globasnici Pridite za nam na Koroško Odhod iz Spietra z avtobusom bo ob sedmih zjutra - Cajt za se vpisat je do petka V nedeljo 12. junija bo v Globasnici na Koroškem v Avstriji srečanje slovenskih planincev. Srečanje bo lietos že 23. odkar so planinci z Jesenic dali pobudo, da bi se vsako leto in vsakikrat v drugem pre-storu zbrali slovenski planinci, ki živijo v obmejnem pasu Italije, Slovenije an Avstrije. Lietos je srečanje organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Celovca, prihodnje leto bo na vrsti pa Gorica. Vabilo je lietos sparjela tudi Planinska družina Be- nečije, ki za nedeljo je organizirala an avtobus. Odhod iz Spietra (pred hotelom Belvedere) bo ob 7. uri zjutra, ob 7.10 pa iz Čedada (avtobusna postaja). Ob 10. 30. uri je predviden prihod k Sveti He- mi, to je nekaj kilometrov od Globasnice. Tu si bomo ogledali staro cerkev, rimske izkopanine an jamo Sv. Rozalije. Tisti, ki bo želeu, se lahko varne par nogah po stazi, mitno vasi Podjuna, v Globasnico. Približno je ’no uro hoje. Natuo sledi kosilo pri gostilni Šoštar. Ob 13. uri začne uradni del srečanja, s pozdravi an izmenjavo daril. Potle se začne bogat kulturni program: najprej nastopi godba na pihala (banda) z Jesenic, potem bo zapeu oktet France Prešeren iz Žirovnice, na koncu prideta na varsto Folklorna skupina an pevski zbor iz Globasnice. Kot se vidi iz programa bo v nedieljo zaries pravi senjam planincu, ki nam bo dau parložnost tudi spoznati slovenske planince iz Avstrije an priti v stik z njihovim kulturnim življenjem. Zatuo smo prepričani, de boste an vi sparjeli vabilo Planinske družine Benečije. Varnemo.se v Benečijo med 19. in 20. uro po želji udeležencev, vsekakor pa v cajtu za iti votat. Seviede, se je trieba v-pisat: termin je do petka 10. junija pri Flavii (tel. 727631), Mihu (tel. 727137) an Marisi (tel 716265). Pridite za nam, bo lepuo! Scuola elementare bilingue di S. Pietro Sono già dieci anni e ve li presentiamo... rnmmm Audace 2 2 Mereto D.B Podorieszach 1 ì Zecchin Carlig 2 (18’ Bisaggio) Massera 3 2 Pertoldi Rubin 4 3 Bunello Clavora 5 4 Tosoni Tiro 6 5 Giacomini (31’ M. Simaz) 6 Sgombino A. Besič 7 7 Greatti F. Simaz 8 8 Travani Duriavig (40’ Peddis) 9 9 Giusti (31’ Migotti) Braidotti 10 10 Barberco Domeniš 11 11 D’Antoni (40’ De Anna) Marcatori: al 9’ Giusti, al 39’ Travani, al 42’ Domeniš, al 50’ A. Besič Nazionale slovena di basket in visita alla ditta Kronos La scorsa settimana la Nazionale slovena di pallacanestro é stata ospite della Kronos di San Leonardo, sponsor della squadra. La rappresentativa ha visitato l’azienda e provato alcune nuove calzature prima di recarsi a Nova Gorica, dove ha presentato il programma di allenamenti in vista delle qualificazioni per gli Europei che si svolgeranno in Grecia nel ’ 95. Della selezione guidata dall'allenatore Zmago Sagadin (nella foto assieme a Rebellato e Duriavig della Kronos) fanno parte, tra gli altri, Jure Zdovc e Slavko Kotnik, che hanno militato lo scorso anno in formazioni italiane, e Teoman AlibegoviC, che attualmente partecipa ad uno “stage" con una squadra dell’NBA. -— Sport-------------------—s Domeniš e Besič in gol per sperare I Giovanissimi rimontano due reti al Mereto novi matajur Četrtek, 9. junija 1994 Nella ripresa pronta reazione al vantaggio ospite. E ieri sera si é deciso il passaggio alla finale provinciale di categoria. Scrutto 2 giugno - In una serata di caldo tropicale si è giocata la seconda gara delle qualificazioni alla finale provinciale dei Giovanissimi. Reduce dal pareggio casalingo di lunedì 30 maggio con il Basaldella (1-1 il risultato), il Mereto Don Bosco ha cercato di portarsi a casa una vittoria. Se non é riuscito nell’intento il merito va ai ragazzi del presidente Giuseppe Qualizza, che hanno saputo reagire nel modo migliore ritornando in corsa dopo essere stati in svantaggio di due reti. Decisi e cinici gli ospiti, che con due conclusioni in porta hanno ottenuto il massimo risultato, mentre i ragazzi allenati da Bruno lussa non hanno avuto fortuna, vedendosi prima annullare una rete e poi colpendo una traversa. Inizio di gara movimentato con al 3’ la prima ammonizione di Pertoldi per u-na bruttissima entrata ai danni di Almir Besič. Sfortunato il giovane bosniaco al 9’ nel rinviare un traversone di un centrocampista ospite. Il pallone perveniva a Giusti che batteva imparabilmente Podorieszach. Dopo una brillante azione al 11’ Fabio Simaz sprecava un’occasione propizia. Seguiva quindi il gol non convalidato, parso per la verità regolare, di Rubin che dopo aver calciato a rete si vedeva franare sui piedi il portiere Zecchin, che si infortunava. Al 22’ su punizione dai sedici metri Fabio Simaz centrava in pieno la traversa. All’inizio del secondo tempo Tiro veniva sostituito da Mauro Simaz che prendeva il posto in difesa di Domeniš, consentendo a quest’ultimo di dare manforte in fase offensiva. Al primo assalto Marco perdeva il controllo del pallone, che veniva recuperato dal portiere. Un’autentica doccia fredda arrivava al 9’ con il raddoppio siglato di testa da Travani su azione viziata da fuorigioco. Era rabbiosa la reazione agli incitamenti del pubblico, i padroni di casa due minuti più tardi pareggiavano grazie ad un’azione dell’incontenibile Domeniš. L’attaccante serviva alla perfezione il pallone ad Almir Besič che metteva il pallone di piatto in rete approfittando del velo a centro area di Peddis. Nel finale ancora due conclusioni di Rubin e Domeniš non portavano il tanto sospirato vantaggio. Ieri l’Audace ha giocato a Basaldella la sua gara decisiva (ne riferiremo sul prossimo numero), mentre domenica prossima i nostri ragazzi inizieranno ad Azzano Decimo, ospitati dal Condor, la fase regionale per il titolo delle società «pure». Paolo Caffi Almir Besič, autore della rete del pareggio nella partita contro il Mereto Don Bosco dell’Audace, che portava però solo a due conclusioni imprecise di Rubin. La svolta della gara giungeva al 12’ grazie ad una brillante e prolungata azione di Domeniš, lanciato da Brai-dotti, che da posizione angolatissima metteva la palla alle spalle di Bisaggio. Gli ospiti perdevano la testa, facendo estrarre all’arbitro per tre volte il cartellino giallo. L’ultimo risultava fatale al difensore biancorosso Pertoldi che doveva abbandonare il campo per doppia ammonizione. Sospinti in avanti grazie alla superiorità numerica ed Volley: il secondo posto della Polisportiva S. Leonardo maschile vale il passaggio in 1. Divisione Promossi nonostante il “fai da te” La squadra femminile, ringiovanita nei ranghi, non riesce nell’ impresa di salvarsi ma spera in un ripescaggio *8 ì *12% 3* ( tl*B ' là C.OAP-Ì 'I* C.O.D.P.' / ragazzi di S. Leonardo prima dell'ultima gara di campionato Gioie e dolori per le squadre pallavolistiche della Polisportiva di S. Leonardo, con le rispettive formazioni maschile e femminile che hanno concluso di recente le proprie fatiche in campionato. Alla fine della gara casalinga di venerdì scorso, persa per 3-1 contro i rossi dell’Us Friuli di Povoletto, c’é stata ugualmente grande festa, con spumante a fiumi, per i ragazzi di S. Leonardo che hanno conquistato meritatamente la promozione nel campionato di 1. Divisione Provinciale. Costretti al “fai da te” nella direzione tecnica a causa della mancanza di un aHenatore, la compagine, c°n a capo Cristian Osgna-ch, ha concluso il torneo al secondo posto con 38 punti aHe spalle dei camici di Pa-luzza. Questo nonostante che Per buona parte del campionato siano stati costretti ad Un autentico tour de force a causa di infortuni e defezioni nell’organico. E andata male invece alle Ragazze guidate da Barbara ascoletti, che hanno ringiovanito in blocco il pro-prìo sestetto. Per loro il pe- nultimo posto in classifica, con un bottino di 12 punti, equivale alla retrocessione in 2. Divisione, assieme al fanalino di coda Aquileiese. Visti i precedenti degli anni scorsi potrebbe all’ultimo momento verificarsi un ripescaggio per qualche eventuale rinuncia, che consenti- rebbe alle ragazze di S. Leonardo di continuare nel migliore dei modi il rinnovamento iniziato all’inizio della passata stagione. Sovodnje allunga... Con il netto successo per 3-0 (gol di Casagrande, Devetak e Caporale) sugli ospiti di Palazzolo il Sovodnje, dopo tre turni, ha un piede in 1. Categoria. Infatti le altre partite del girone hanno registrato due pareggi. Il Valvasone é stato fermato dal Visinale nel derby pordenonese, mentre la Cividalese, dopo essere passata in vantaggio con Flocco e Covacig, si é fatta raggiungere e superare dal Chiarbola, raddrizzando a 5’ dalla fine il risultato con Tullio. A due turni dal termine il Sovodnje conduce la classifica con 5 punti, seguito da Cividalese, Chiarbola, Palazzolo e Valvasone a 3. Chiude il Visinale con 1 punto. Domenica si giocheranno Civida-lese-Valvasone, Chiar-bola-Sovodnje e Palaz-zolo-Visinale. Zlatom Aljam Pegana Aljaž Pegan Slovenska gimnastika je zopet na vrhu Evrope. Najboljšemu slovenskemu telovadcu zadnjih let, Aljažu Peganu, je uspel veliki met. Na 21. evropskem prvenstvu v športni gimnastiki, ki je bilo v Pragi, je namreč osvojil zlato kolajno na drogu, kar predstavlja njegov največji uspeh in sploh najvidnejši uspeh slovenske gimnastike v zadnjih dvajsetih letih. Vajo na drogu je izvedel povsem dobro in zanjo dobil oceno 9,762 in s tem prehitel samega svetovnega asa in najboljšega gimnasta zadnjih let Vitalija Serba. Peganov uspeh je gotovo predstavljal največje presenečenje na češkem evropskem prvenstvu. (R.P.) Con il bel tempo si ritorna a giocare anche sui campi da tennis della nostra zona. A S. Pietro sono aperte le iscrizioni al Tennis club, con la possibilità di accedere a tre campi, uno dei quali, quello che si trova accanto al campo sportivo comunale, in erba sintetica. La sede, a cui Il ritorno al tennis ci si può rivolgere per le i-scrizioni, é il “Bar alle Alpi” di S. Pietro. Il Tennis club di Cividale invita intanto tutti coloro che intendono praticare lo sport del tennis a frequentare i campi in terra rossa, con il- luminazione notturna e spogliatoi situati in località “Castello”. Per le informazioni e le iscrizioni ci si può rivolgere presso i campi da gioco oppure telefonare al 734060 tutti i giorni dalle 11 alle 12 e dalle 17 alle 19. Il Tennis club organizza anche corsi per bambini ed adulti. 12 novi mata]ur četrtek, 9. junija 1994 ŠPETER Lipa Se je rodila Elena Na vrateh od hiše mlade družine tle par Lipi so obie-sli flok roža an takuo oznanjal veselo novico, de se je rodila čičica. Elena, takuo se bo klicala, je zagledala luč sveta v Padovi v saboto 4. junija zvičer. Puno puno veseja je par-nesla mami Danili Loszach iz Laz, tatu Tizianu Onesti iz Brišč, vsi žlahti an parja-teljam mlade družine. An takuo tle par Lipi bojo drugo lieto 4. junija praznoval kar na tri rojstni dan: Anna Tončičjova (al pa dol na Brajdi tih), Monica an mala Elena. Kako veliko torto bojo muorli napravt! Cičici, ki se je kumi rodila Zelmo, de bi lepuo rasla an de bi bla veliko veseje za mamo an za tata. SREDNJE Oblica - Mossa Smo imiel novice Takuo, ki že vsi vesta, A-da Saligoi an nje mož Sandro Cugini sta dva miesca od tega nardila velik šenk Obličanam: odparla sta spet ostarijo, ki je bla vič cajta zaparta potlè, ki nas je bla prezagoda za venčno zapustila Silvia. Pa v saboto 4. junija ošterija je bla spet zaparta. Na stuojta se bat, nie ratalo nič hudega, pač pa kiek veselega: tisti dan se je oženu sin od Ade, Flavio. Poročiu je lepo čečo iz Mosse, ki se kliče Roberta. Za se veselit kupe z žlatho an s parjatelji sta noviča zbrala pru ošteri-jo od mame Ade. Flaviu an Roberti, ki bojo živiel v Cavedine blizu Trenta, želmo puno sreče, zdravja an veseja. Gniduca Zapustila nas je Angelina Kulazova Po kratki pa hudi boliez-ni je v čedajskem Spitale u-marla Angelina Bergnach poročena Chiabai. Imiela je samuo 61 liet. Angelina se je rodila je v Matičkuovi družini tle v Gniduci, poročila pa se je bla s Petram Kulažovim, le iz tiste vasi. Imiela sta tri otroke: Giordana, Rema an novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro račun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 (KiLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Adriana. Z nje smartjo je v žalost pustila nje, moža Petra, ne-vieste, navuode, sestre Marijo, Marcello an Ernesto, kunjade an vso drugo žla-hto. Nje pogreb je biu v srie-do 1. junija v Gorenjim Tar-bju. Ceglih je biu dielovni dan puno judi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. GRMEK Hlocje 180 liet karabinierju Go par Hloc so se v saboto 4. junija zmisnili na 180. lieto, od kar se je rodila “arma dei carabinieri” an organizal kratko svečanost. Zbral so se pred monumen-tam, kjer sta stala tudi dva karabinierja “in alta uniforme”. Vse zbrane judi so lepuo pozdravili gaspuod A-zeglio Romanin, brigadier iz Hlocja an an karabinier v penzij. Položli so tudi pušji roži. Liepa svečanost se je lepuo zaključila ob kozarcu vina. DREKA Debenije - Čedad Zbuogam Ida V čedajskem Spitale je u-marla Ida Tomasetig, uduo-va Crainich. Imiela je 67 liet. Ida se je rodila v veliki Kogelcjovi družini v Debe-nijem, nje brat Albino je biu zlo poznan miez vsieh naših judi, sa’ je puno puno liet daržu znano butigo obliek v Cedade. Oženila je bla Vittoria Mateužinova, ki jo je prezagoda pustu uduovo. Puno liet je Ida živiela tle v Cedade, pa za venčno bo počivala v domači zemlji, sa’ nje pogreb je biu go par svetim Stuoblanke v četar-tak 2. junija. V žalost je pustila brate, sestre, navuode an vso drugo žlahto. Brieg Še an pogreb takuo je za venčno zaspau. Vsi njega žlahti doma an po svietu naj gredo naše kondoljance. Genio, ki je biu dobar, bardak človek o-stane vsiem Brežanom v liepem spominu. SOVODNJE Mašera Pogreb v vasi Za venčno je zaspau naš vasnjan Emilio Velicaz -Velikacu po domače. Imeu je 81 liet. Z njega smartjo je v žalost pustu sinuove, hči an v-so drugo žlahto. Njega pogreb je biu go par Mašerah v petak 3. junija- KANALSKA DOLINA Je žalostno, kar judje se zbierajo za iti na pogreb kajšnega domačina al pa parjatelja an tle par nas tuo-le se gaja zaries pogostu. V videmskem Spitale je umaru Eugenio Ruttar - Ge-nju Suherjou po domače iz Briega. Imeu je 68 liet. Parve dni maja je biu šu v host, kjer brat Lino je sie-ku darvà. Na žlah se je buo-gemu Genju popuznilo an padu je v prepad. Naglo so ga pejal v špitau, pa nie nič pomagalo. Biu je vas tel cajt v nezavesti (koma) an Svete Višarje Svetišče vas čaka Na svetih Višarjeh je od sabote 4. maja spet odparto Marijino svetišče. Do 25. junija bo odparto samuo dvakrat na tiedan, ob sobotah an nediejah, potlè, v polietnem cajtu, kar parhaja veliko število romarju an turistu iz vsieh k-raju Italije, Slovenije, Koroške, pa tudi iz drugih držav, do 18. setemberja pa vsaki dan. Ce se vam na da iti daj gor par nogah, se bota mogli pejat do varha s telekabi-no, ki vozi z Ovčje vasi (Valbruna) s telim urnikom: čez tiedan od 9. do 17., ob praznikih pa od 8.30 do 18.30. Suola v Ceplešiščah GARMAK Čudne reci V naše kraje parhajajo pogostu gaspuodje iz Vidma an Čedada, de zberejo kupe ljudi an jim v glavo usiljejo svoje čudne misli. Ni dugo od tega, ki so paršli gor h Hlodičju an so sklical dost judi v oštarijo. Tam so tisti gaspuodje naročil dobro kosilo za vse, ki so paršli jih poslušat. Ka-duo bi ne jedu dobrih jedi, vsiem je šlo pru, ker so bli potriebni. Fa tiste besiede, ki so jih tam čul se jim na morejo še donas parvadit. Teli gospodje so jim v svojih govorih svetoval, de nie potriebno, de hodijo v Jugoslavijo an tuo zavojo tega, ker nečjejo na nobe-dno vižo, de bi se parjatelj-ski odnosi med Italijo an Jugoslavijo zbuojšali. Oni bi bli radi, de bi bla še nimar tista napetost na našem kontlnu, kot je bla parve lieta po ujski. A vso njih prizadevanje ne bo nič pomagalo, naši judje bojo le napri imiel dobre stike s tistim, ki žive na drugim kraju kontlna. (Matajur, 16.11.1955) SOVODNJE Nova Suola v CepleSiSčah Za gradnjo nove suole v Ceplešišču je ministrstvo za javna dieia (ministero per i lavori pubblici) dalo našemu kamunu 2.800.000 lir. I)iela se bojo začela v kratkem času. Fru bi bluo, de bi se poskarbielo za zgradit Suolo tudi v Tarčmunu, sa’ jo niemajo. V teli vasi se muorajo otroc učiti v tajšni slavi bajti, de na diela časti šuolskim oblastem. Blok v Polavi Odkar so odparli blok v Polavi so naše vasi buj vesele, ker ljudje hodijo sam an tja čez konfin. Do sada nie bluo še tarkaj prometa, ker imajo ljudje še po puojih puno diela, a na zimo, posebno kar bo zapadu snieg, se troštamo, de bo šlo dosti smučarjev na Livek, ki je kraj zlo znan po dobrih smučarskih terenih (campi da sci). Pretekle lieta so se smučarji iz Čedada an Nediške doline hodil smučat na Matajur, pa je bluo zlo tezkuo zavojo pomanjkanja cieste. V Livek vozi dobra avtomobilska ciesta an tam imajo tudi kje prespat po- noč an restavracije. Dobro bi bluo, de bi tudi kajšna domačin postavu v Cepleši-ščah kajšan hotel an restavracijo, ker po teli poti bojo hodili tudi taz Tarsta an Gorice, ker čez Kobarid ne morejo iti na Livek kamjo-ni an avtobusi, ker je tam ciesta previe starma. Ahtuca Nova ciesta Lansko lieto je provincialni inšpektor poskarbeu za nardit parvi tronk cieste, ki bo vezala Ahtuco z dolino, tuo se pravi s ciesto, ki peje iz Azle v Sovodnje. Ker je denar zmanjku so se diela ustavila an zatuo bi bluo pru, de bi oblasti poskarbi-ele še za ostali part cieste. Ljudem bi bluo paršparano dosti truda, če bi se tuole dielo spejalo do konca. (Matajur, 1.12.1955) Kronaka Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8, zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 dol 1.15, v Četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v Cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, Cetartak an petak KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55, 6.45, 7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20, 7.05, 7.45, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40,22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Čedad 7081 Bolnica - Ospedale Videm........5521 Policija - Prva pomoč............113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinierji.....................112 Uffficio del lavoro Collocamento.................731451 IN PS Čedad...................700961 URES-INAC....:................730153 ENEL Čedad 700961-700995 AC1................‘.............116 ACI Čedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina........................731046 Aeroporto Ronke Letališče :.0481 -773224/773225 Muzej Čedad...................700700 Cedajska knjižnica............732444 DvojezCni center Speter 727490 K.D. Ivan Trinko..............731386 Zveza slov. izseljencev 732231 od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINGALI OBCINE - COMUNI v pandiejak od 8.30 do 10.30 Dreka 721021 v petak od 8.30 do 10.30 Grmek 725006 Psicologo: dr. BOLZON Srednje 724094 v pandiejak od 9.00 do 14.00 Sv. Lenart 723028 Ginecologo: dr. SCAVAZZA Speter 727272 v torak ob 9.00 z apuntamentam, na Sovodnje Podbonesec 714007 726017 kor pa impenjative Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Za apuntamente an informacije tele- Tipana 788020 fonai na 727282 (urnih urada od 8.30 Bardo 787032 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an Rezija 0433-53001/2 saboto ne). Gorska skupnost-Speter 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. JUNIJA Sovodnje tel. 714206 - Premaijag tel. 729012 OD 11. DO 17. JUNUA Cedad(Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikalt so odparte samuo zjutra. za ostali Cas in za ponoC se more klical samuo, ce riceta ima napisano »lucente«. BCIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314 - 730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA - Torek 07.06.1994 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 11,80 12,30 m — Ameriški dolar USD 1595,00 1640,00 1620,60 NemSka marka DEM 960,00 980,00 969,96 Francoski frank FRF 279,50 288,00 284,12 Holandski florint NLG 850,00 876,00 865,20 Belgijski frank BEF 46,30 47,75 47,13 Funt Sterling GBP 2400,00 2475,00 2441,60 Kanadski dolar CAD 1160,00 1200,00 1177,33 Japonski jen JPY 15,10 15,60 15,38 Švicarski frank CHF 1125,00 1160,00 1142,88 Avstrijski Šiling ATS 135,50 140,00 137,85 Španska peseta ESP 11,60 12,00 11,79 Avstralski dolar AUD 1170,00 1205,00 1190,65 Jugoslovanski dinar YUD ! — — HrvaSka kuna HRK 255,00 265,00 — Europ. Curr. Unity ECU _ n ■' — 1870,98 CERTIFICATI Dl DEPOSITO A 3 mesi al lasso nominale del 6,75% - taglio mìnimo 1IM) milioni A 6 mesi al tasso nominale del 6,25% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 6,25% - taglio minimo 5 milioni CIVIDALE DEL FRIULI VIA UDINE 72 TEL. 0432/701181 arte arredo PROGETTAZIONE E REALIZZAZIONE DI.... □ caminetti in ghisa con focolai a inserto □ termocucine □ stufe in maiolica J costruzione di spolert e suoi componenti j cucine in muratura, a legna stufe in ceramica j ricambi per cucine a legna