Ste V Mariboru 27. februvarija 1896. tečaj XXX. List ljudstva v poduk in zabavo. [shaja vsak .-etrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na j Posamegni llfti dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 5 kr dom za celo leto 2 gld. SO kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja npravništvn v tiskarni ev. Cirila, coroske ulic | Za osnaoila se ptačaje od navadne vrstice, de se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine, j dvakrat IS kr., trikrat 16 kr. jlavibor in Slovcnoi. Nekaj časa sem se obrača pozornost Slovencev posebno na mesto Celje. To je prav. Ne mora pa se odobravati in tudi ni prav, da se ne brigamo za Maribor. Na to mesto bi morali posebno pozornost obračati, ker je po . velikosti drugo mesto štajarske dežele, ker je blizu nemško-slovenske meje, ker ima važne učne zavode, ker je vsled svoje trgovine in lege za naše gospodarske in politične razmere zdaj že imenitno, pa še bode imenitnejše postalo, ako se izvrši reorganizacija sodišč vsled novega civilnega postopnega reda, in ako se loči administrativno slovenski Štajar od nemškega. Na vse te okolnosti moramo .že zdaj misliti, mi se moramo na nje resno pripravljati. Tu ne velja noben izgovor. Kdor zagovarja nasprotno stališče, še politično ni goden in ne razumeva naloge naše dóbe," ali pa se boji.truda in dela, da celo zamere naših narodnih in. političnih nasprotnikov. V Mariboru so dani vsi pogoji, da se slovenski živelj lahko utrdi, da se more tako organizirali, da bode zaslomba in ponos bratom, strah nasprotnikom. V Mariboru je razumništvo številno, zastopa vse stanove. Tu imajo Slovenci razne zavode, razna društva, celó svojo tiskarno in razne časnike imajo.' In veridar je vse mrtvo, ni zapaziti nikjer pravega življenja. Kaj je temu uzrok ? Slovencem v Mariboru manjka središča in združenja ali koncentracije. Kakor se Slovenci v Mariboru porivajo po raznih gostilnicah in kavarnah, tako delajo tudi njih društva. Ako pride narodnjak z dežele v meslo, ne najde nikjer slovenske družbe. Ce je treba napraviti kak shod ali zborovanje, ni dobiti primernega prostora. Narodni zavodi so raztreseni po mestu; težko jih je najti, pa še težavneje dobiti njih zastopnike in merodajne osebe. Od dneva do dneva se čuti bolje in bolje potreba, da se vendar tudi za mariborske Slovence pripravi jjuipna streha, narodni dom. _ Ne odlagajte več, gospodje! Skrajni čas je. Kar je-bilo v Ptuju mogoče doseči peščici narodnjakov brez posojilnice, kar so izpeljali Brežičani tako hitro, to se dá dognati tudi v Mariboru, kjer je inteligence dosti, pa tudi precej kapitala. Ko bodo imeli Slovenci v Mariboru svojo gostil-nico in kavarno, ko bodo v narodnem domu pripravni prostori, za shode, koncerte, glediške predstave, ko bodo vsa narodna društva in vsi narodni zavodi pod skupno streho, pokazala se bode moč slovenskega življa, bode ta začel uplivati na okolico in na celi okraj. Središče v Mariboru se mora oživeti, srce in glava stopiti morata na svoje mesto, in vsi udje se njima pridružijo ! Vsled tega, da se Slovenci v Mariboru združijo v. narodnem domu, bodo se še le prav spoznali med seboj,- ijodo se drug- drugega oklenili, bodo dobili obstoječa uruštva in zavoui novo pouporo, nove moči, v popolnitev organizacije bodo se lahko osnovali novi zavodi in nova društva, če se pokaže potreba takih. Znameniti napredek celjskih Slovencev, ki se opira na združitev močij, vstrajnost in neustrašenost, naj ojači mariborske Slovence!' V to pomozi Bog! F. J. / . 1ÍC1 11 Sloveiici in Badenijeva volilna preosnova. Volilni red je v ustavni državi največje važnosti. Zalo nam ni zadosti, da smo zadnjič splošno govorili o Badenijevi volilni preosnovi, ki je bila izročena do-tičnemu odseku; danes hočemo nekaj vrstic posneti iz govora dr. Ferjaitčiča, ki ga je imel dne 20. febr. pri splošni obravnavi, in pa iz besedij poslanca Kluna, katere je le-la govoril dne 22. febr. v odseku za volilno preosnovo. Dr. Ferja.nčič je govoril v imenu hrvaško-slo-venskega kluba. Izjavil je, da bode njegova stranka glasovala zato, da se vladni načrt odkaže odseku, da bi ga pa ne mogla vsprejeti, ako ga odsek ne spremeni. Izrekel se je zoper to, da bi deželni zbori volili državne poslance. Slednjič je razpravljal o sedanjem krivičnem volilnem redu na Štajarskem in Koroškem ter zahteval, da se v novem volilnem razredu kranjski deželi priznata dva mandata. Poslanec K 1 u n pa je v odseku najprej naglašal, da tudi novi vladni načrt obseza še mnogo starih krivic. Tako so bile že doslej kmečke občine gledč volilne pravice jako prikrajšane; kajti volile so le 37°/0 vseh poslancev. Po novem načrtu bodo volile .7% poslancev manj, torej le 30%, dočim se razmerno zmanjša zastopstvo mest le za 5 odstotkov. Razmerje med mestnimi in kmečkimi zastopniki pa je še neugodnejše, če pomislimo, da treba mestnim zastopnikom prišteti tudi zastopnike trgovskih zbornic, ki zastopajo iste koristi. Nato opozarja poslanec Klun na krivico, ki se godi koroškim Slovencem. Ti štejejo tretjino prebivalstva, a imajo v deželnem zboru dva, v državnem celo nobenega zastopnika. Štajarski Slovenci, ki štejejo dobro tretjino prebivalstva v deželi, imajo v državnem zboru tri zastopnike, Nemci pa dvajset. Naloga vlade je torej, da najprvo odstrani te krivice in pravično razdeli volilne okraje. Vlada pa je predložila načrt, po katerem se sedanje krivice ne le ne odstranijo, temveč še pomnožijo. Tako dobi po novem načrtu kranjska dežela le . eden mandat več, akoravno šteje 493.433 civilnega prebivalstva in plačuje davka . 1,566.058 gld., dočim šteje Tirolska 790.480 prebivalcev in plačuje 2,737.666 gld. davka, pa dobi tri mandate. 72 SLOV KN S KI GOSPODAH. Sli v. i). Gosp. Klun zahteva da so za Kran;?ko določila dva nova mandata, sit-«.-, .juuu ... &»i poslanci glasovali proti predlogu. Tudi opozarja na protislovje v načrtu. Priznava se namreč volilna pravica vsem samo-vlastnim avstrijskim državljanom, odreka se pa v družini stoječim osebam. Po TaaiTejevem načrtu je to bilo opravičeno, ker bi bila gospodar in hlapec volila v enem in istem razredu. Ta pomislek pa odpade v novem razredu z občno volilno pravico. Tudi ni zadovoljen, ako bode vlada naredbenim potom razdelila volilne okraje; to se naj zgodi s postavo, da se izključi vsaka nepri-stranost. Pod temi pogoji hoče glasovati za nadrobno razpravo. Cerkvene zadeve. Sv. misijon v Konjican. (Konec.) Predno poročam o slovesnem sklepu slovenskega misijona, moram omeniti dveh prelepih svečanostij, ki nam bodo dolgo ostale v blagem spominu. V petek popoldne^ se je prav slovesno izpostavilo presv. Rešnje Telo. Čast. o. Doljak so imeli navdušen govor. Cerkev je bila do zadnjega k.otiča natlačena ljudij, ki so ihtč poslušali do srca segajoče besede. Ko začnejo pridigar prositi milega Jezusa odpuščanja zavoljo prevelike ne-časti, ki se mu godi v najsv. zakramentu oltarja, pokleknilo je ednajst čč. mašnikov, z gorečimi svečami v rokah, pred Jezusa v presv. R. T., da bi ga s pridigarjem vred prosili usmiljenja. Pri tem prizoru pač ni ostalo suho nobeno oko. V soboto popoldne pa so imeli č. o. Vrhovec po- 1 doben govor v slavo Marijino. Ko so pridigo skončali, smo molili pred izpostavljenim presv. R. T. litanije M. Božje, potem smo pa pevaje prenesli podobo Lurške M. B. iz stare cerkve v kapelo Rožnovenske Kraljice, da smo jo tam postavili na oltar sv. Nikolaja. Tako smo pridobili v cerkvi primeren prostor za sv. misijonski križ. Skušnja namreč uči, da ljudje rajši obiskujejo misijonske križe po cerkvah, kakor na javnih prostorih zunaj cerkva. V nedeljo, na praznik sv. Družine se naša cerkev od ranega jutra do poznega večera ni izpraznila. Čeravno so bili čast. o. Doljak pravočasno oznanili, da naš mil. knezoško! v tej trdi zimi ne morejo k nam priti, se je bil vendar glas raznesel, da pridejo višji pastir ta dan v Konjice. Zato je ljudstvo v brezbrojnih trumah vrelo k sklepu našega slovenskega sv. misijona. Ta je bil nastavljen že na drugo popoldansko uro, ker ob petih zvečer se je imela začeti posebna pobožnost z nemškimi pridigami. Menim, da le našim zvestim angelom varihom se imamo zahvaliti, da se pri toliki gneči ni prigodila najmanjša nesreča. Pred vsem se je sv. misijonski križ na velikem oltarju blagoslovil, 'potem se je pa v častitljivi procesiji prenesel na starinski oltar sv. Križa v »stari cerkvi«. Tej slovesnosti je sledil sklepni misijonski govor, pri katerem je vsa cerkev ponavljala na ves glas krstno obljubo in je delala dobrih sklepev za bodoče življenje. Z litanijami in zahvalno pesmijo: »Te Deum« je bil naš slovenski sv. misijon sijajno sklenjen. Drugo jutro smo' še opravili običajne zadušnice za rajne fa-rane in njih rajne dušne pastirje. Kakor sem že omenil, smo se še tisto nedeljo večer zopet zbrali v cerkvi, ker se je začel nemški misijon ali tridnevnica. Prav ganljivo je bilo, ko je v torek, dne 28. jan., šestnajstletna Konjičanka Adelheid Dorllel slovesno se odpovedala od Lutrove krivovere ter se radostna po vrnila v naročijo sv. katoliške cerkve. Z nežnokrcpkin glasom je molila katoliško veroizpovedanje in je men sv. mašo prejela prvokrat sv obhajilo. Veleč, gospod nadžupnik, ki so spreobrnjenko pripravljali na ta pre-važni korak, so imeli v začetku prepomenljivih obredov in pred sv. obhajilom primeren nagovor do svatovskc opravljene svoje nove ovčice, kakor tudi do mnogoštevilno navzočih prebivalcev trga konjiškega. V sredo, dne 29. januv. ob 6. zvečer se je prav slovesno zaključil ta nemški sv. misijon, ki je obrodil mnogo dobrega sadu. — Častita oo. mjsijonarja sta se dne 30. jan. odpeljala od nas, a nauki, katere sta nam delila, mir, katerega sta nam oznanjevala, milosti, ki sta nam jih prinesla, vse to naj ostane vedno med nami! Kcnečno naj izrekam stoterno zahvalo čč. misijonarjema, kakor vsem, ki so se z nami toliko trudili o sv. misijonu. Bo« bodi vsem preobilni plačnik! KonjTčan. --- Gospodarske stvari. Kako je zdaj z našim vinogradai'stvom v gospo darskem oziru? (Spisal J. Bele.) ■ (Konec.) Leta 1891. se je uvažalo v Avstrijo za 0'9 milijonov goldinarjev vina, leta 1893. pa že za 11 "4 milijonov goldinarjev, torej za 105 milijonov goldinarjev več, kakor prej. Ta denar gre v inozemstvo. Leta 1881. še je prišlo v Avstrijo za izvažanje vina v inozemstvo 8" milijonov goldinarjev, leta 1893. pa le 52 milijonov. Gre torej vedno več denarja iz države za uvažanje vina, kakor ga pride v njo za izvažanje. To so razmere, ki vendar le nekoliko uplivajo na neugodnost trgovinske bilance. Ako bi se več vina pridelalo, postalo bi vino primeroma ceneje, pa porabilo bi se ga tudi primerno več, a lepi denar, ki gre sedaj ven, ostal bi doma. Uzrok, da se toliko vina uvažuje, je poleg carinskih razmer tudi pridelovanje manjše množine vina v zadnjih letih, vsled strupene rose in pa vsled trtne uši, razun tega vsled po trtni uši pouzročeno pomanjkanje vina v sosednih deželah in tem primerno višje cene. Poleg tega, da morajo naši vinogradarji zboljšati način svojega gospodarstva, imajo se v novejšem času boriti še z novimi sovražniki, s strupeno roso in trtno ušjo. Ti so že sila škode napravili vinogradarjem, ki se nečejo z napredkom sprijazniti, pridnim so pa celo koristili; kajti cene vina so sorazmerno skočile in tisti, ki je o pravem času jel ameriške trte saditi, ali o pravem času proti strupeni rosi škropiti, ima dokaj dobička. V škropljenju proti strupeni rosi, v novih nasadih z ameriškimi trtami imajo vinogradniki že odločne dokaze, kako dobro je, ako človek izkorišča za svoje gospodarstvo nauke napredka. To je pa vse le še kaj majhen odlomek umnega vinogradarstva. Koliko še se mora zboljšati! Prvi pogoj dobrih uspehov kmetijstva ali vinogradarstva je gnojenje. Kdor ne gnoji dovoljno, bode le malo žel, malo obiral. Ako \pa ta ali oni kmetovalec kaj čita o gnoju in gnojenju, ali ako posluša tozadevno predavanje, pokimuje z glavo, pa si misli, to sam dobro vem, kaj gnoj pomeni, pa neha brati ali pa obrne pre-davajočemu hrbet ter odide. Poglejmo pa v njegovo gospodarstvo! Živina že tako krmi, da ne more biti gnoj mnogo vreden, pa tudi od živine nima pravega uspeha, a z gnojem pa tako ravna, da predno ga spravi na polje ali v vinograd, ostane le še nekoliko blatnega stelja brez velike hranine vrednosti za rastline. Veliko tacega gnoja pa ne stori to, kar stori le majhen del dobro hranjenega gnoja. Kaj pa je z mešanim gnojem, kako redko se ta pripravlja in celo redko po umnih načelih? Kaki predsodki vladajo proti umelnim gnojilom, vsakdo jih prej zavrže, predno jih poskusi! In vendar tak poskus le malo stane, pa more zelo veliko dobička za prihodnjost donašati. Krmljenje živine, ravnanje z gnojem, naprav-ljanje mešanega gnoja, umetna gnojila itd. je poglavje umnega gospodarstva, ki tudi zelo na vinogradarstvo upliva. Ravno kar se gnojenja tiče, so kmetijske vede v zadnjem času najbolj napredovale, in tega se morajo gospodarji posebno učiti. Stroški, ki so v zvezi z zboljšanjem rastlinske hrane gnoja, so primeroma tako neznatni in se tako hitro izplačajo, da jih pač more vsak -gospodar prenašati, in le malomarnost je kriva, da se tu tako malo in redko zboljšuje. ^_ Poleg" dobrega gnojenja je treba boljše obdelovanje, da se dohodki vinogradov zvišajo. Ze pri nasadu je treba zemljo globoko prekopati, trse v redu saditi, zemljo pridno rahljati, trte prav izgojevati, obrezovati, trebiti itd. Vrste ali sorte trsa so sila velicega pomena. Za vse to veljajo splošna pravila, pa glede nekaterih posa-meznostij se ta pravila tudi nekoliko preminjajo vzpo-red krajevnih razmer. Vinogradarstvo se torej ne sme v vsakem kraju naslanjati le na trdno šablono, temveč morajo se glavna načela prikrojevati posebnim razmeram. To vse naj pa se vinogradarji učč, saj se jim ponuja zato kaj pogosta prilika! Učč se lahko iz knjig, sploh podučnih spisov. Se ve, kar se teh tiče, naj bodo včasih previdni; kajti ni vedno vse dobro, kar je tiskano. V novejšem času se je pa tudi mnogo izkušenj nabralo, in marsikaj, kar je pred leti veljalo kot dobro, dandanes več ne velja. Koliko novih izkušenj imamo glede ameriških trt! Pred par leti so se še smatrale vrste, ki dandanes nič ne veljajo, kot jako dobre. Isto velja o načinih cepljenja itd. Da imajo vinogradarji priliko se z napredkom v kmetijskem gospodarstvu seznaniti, ustanovil se je potovalni kmetijski poduk, katerega naj bi se bolj udeleževali, kakor se to do sedaj godi. Ta ima namen gospodarjem ne le načela umnega vinogradarstva tolmačiti, temveč jih tudi svariti pred podjetji, ki jim bi znala biti v kvar. Razun tega naj bi se pa gospodarji tudi bolj učili iz lastnih izkušenj. Kar slišijo ali čitajo, naj bi v malem poskušali ter opazovali in uspeh za-se izkoristili, pa tudi sosedom priobčili. Bralna društva, v katerih si kmetovalci lahko po ceni dobrih knjig nabavijo, in si lahko v marsikaterem oziru pridobč dobrih naukov, naj bi služila tudi večkrat za razpravljanje izkušenj med kmetovalci samimi. Eden pove to, drugi drugo, kar je izkusil, in eden od druzega se kaj uči, ter dobiva veselje do napredka. Ako si bodo pridobljene dobre nauke izkoristili, potem se bode pa sigurno dosegel smoter, namreč večji dohodki, in ne bode se več treba štajar-skim vinogradarjem sramovati pred vinogradarji Nižje-Avstrijske. Tako morejo vinogradarji tudi kmalu obo-gateti, ako še jih spremlja božji blagoslov. Sejmovi. Dne 29. febr. v Cirkovcah, na Bregu pri Ptuju (za svinje), v Slov. Gradcu in Poličanah (za svinje). Dne 2. marcija v Marenbergu (za konje), na Planini in v Poličanah. Dne 3. marcija na Vranskem, v Oplotnici, Lučanah, Ljutomeru, Račah (za konje), v Radgoni in Mariboru (tudi za konje). Dne 4. marcija na Ptuju in v Imenem (za svinje). Dne 5. marcija na Bregu pri Ptuju (za svinje,). Dne 6. marcija pri Sv. Petru pod Sv. gorami in na Spod. Polskavi (za svinje). Dopisi. Iz Celja. (Cei k v uc » esi».....«¡u^ti-i dni pred pepelnico je bilo v župnijski cerkvi sv. Danijela izpostavljeno presv. R. Telo. Pobožni verniki so z veseljem in v obilnem številu dohajali molit in počastit presv. Rešnjega Telesa, kakor tudi v jutro in popoldne poslušat pridige o sv. obhajilu. — V Marijini cerkvi imajo pa nemški župljani vsaki petek postne pridige, katere je prevzel častiti o. Liensberger iz Jezusove družbe, superior v Ljubljani. — Dne 5. marcija pa se začne obnovljenje sv. misijona v župnijski cerkvi, vodila je bosta častita oo. Doljak in Vrhovec. Daj Bog, da bi veliko semena božje besede padlo na rodovitno zemljo! Iz Makol. (Pri letošnji občinski volitvi) so bili pri nas zopet izvoljeni sami narodni možje. Čast in breme županstva je prevzel spet naš zaslužni gosp. Jerman in sicer — četrtokrat. Izvolil se je enoglasno, kar nam pač dobro spričuie. kako ga občani čislajo. Nekateri znani renegati bi se ga sicer radi znebili in hoteli so preprečiti njegovo izvolitev s tem, da so baje kmetom pravili: »Ako ga še enkrat volite, tako da bo čez 12 let županoval, dasti mu morate penzijon« — toda vse zastonj! Ure nasprotnega gospodarstva so potekle! Mi se veselimo, da ostane gospod Jerman župan. On je vnet za blagor občine, ki je res s plačili preobložena. Kolikokrat poseže v svoj lastni žep, da jo obvaruje kolikor mogoče izdatkov. Ravno zaradi — skoraj bi rekel — prevelike štedljivosti menda še ni nadomestil nemškega pečata s slovenskim, — kar se bo pa kmalu zgodilo. Da je pa gosp. Jerman vrl narodnjak, kaže nam pač to, da se je začelo z njegovim županstvom tudi slovensko uradovanje, in da se pri občini rabi načeloma domači slovenski jezik. — Koncem še omenimo, da je g. Jerman obhajal oni teden v izvoljenem krogu svojo srebrno poroko. Želimo mu še mnogo let, da bi še dolgo tako krepostno načeloval našemu krasnemu kraju! Od Savinje. (Za vso žalsko župnijo) je bil letošnji pust prav žalosten; tri mrliče smo imeli v zadnjem tednu in vsi trije so umrli na pustni torek. — Na pustni ponedeljek in torek smo imeli v žalski župni cerkvi celi dan izpostavljeno presv. Rešnje Telo. Verni so se v obilnem številu udeleževali te pobožnosti. Obžalovati pa moramo, da se je dovolilo med tem časom, ko se verni zbirajo v cerkvi ter opravljajo svojo po-božnost »šemam« razsajati po žalskem trgu. Posebno žalostno je bilo na pustni torek. Od 4. do l/3b. ure je bila oznanjena pobožnost za šolarje; toda le malo jih je bilo v cerkvi, večina je divjala po trgu ter gledala šeme. Vprašali bi pač lahko, kdo je kj-iv, da imamo tako razuzdane in malovredne otroke? — Obžalovati pa moramo tudi, da se je pustilo šemam razsajati po Žalcu celo na pepelnično sredo; obžalovati moramo to tem bolj, ker je črna zastata oznanjevala, da žaluje celi žalski trg in vsa okolica po nepozabljivem možu — Francu Kovaču! Se-li take nerednosti ne dajo odpraviti ? Iz Žalca. (Blagemu učitelju v spomin.) Dne 18. febr. je umrl po dolgotrajni bolezni obče spoštovani in priljubljeni nekdanji nadučitelj žalski, gosp. Franc Kovač. Rojen je bil v Vojniku leta 1818. ne sicer od bogatih, toda pobožnih starišev; šolo je obiskoval doma, pozneje v Čelju pripravnico in leta 1835. postal je učitelj. Prvo službo je opravljal v neki grajščini na Bi-zeljskem; kmalu potem prišel je v Dobrno, vas na Koroškem. Leta 1837—41 je bil podučitelj v Žalcu; v tem času je bil nekaj časa tudi v Grižah učitelj. Leta 1841. je postal samostalen učitelj na Polzeli in leta 1848. prišel kot nadučitelj v Žalec in je tukaj služboval do leta 1872.; zaradi slabega zdravja moral je iti v pokoj. Med svojimi prijatelji in učenci si je kupil hišico in tukaj v mirni samoti živci, dokler ga ni Gospod poklical na plač 1 lajn i je bil izvrsten in delaven učitelj, ki je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Zato so mu pa tudi rajni knezoškof Martin Slomšek podelili častni naslov uzorni učitelj«, in svetli cesar so mu dali zlati križec, žalski tržani pa so ga imenovali častnim občanom liil je pa rajni gospod tudi pobožen učitelj; vsako nedeljo je bil pri službi božji ter dajal mladini najlepši vzgled. Tega uzornega moža smo spremljali v petek k zadnjemu počitku. Ogromna je bila udeležba; preč. g. kanonik llribovšek so prihiteli iz Maribora, da so mu govorili nagrobnico; navzočih je bilo 7 duhovnikov, mnogo učiteljev, njegovih učencev in prijateljev — najlepši dokaz, kaka so ga vsi ljubili in spoštovali. Naj počiva v miru! Od Male Nedelje. (Z b o r.) Naše leposlovno bralno društvo je imelo v nedeljo, dne 9. svečana redni občni zbor v folskih—prostorih. V odbor so bili voljeni sledeči " u nas ponudil nasprotnik, toda zmeren; le glede na novo celjsko gimnazijo se je nedostojno obnašal proti Kalleneggerju. Koroško. Nedavno je celovško okrajno glavarstvo dobilo ukaz, da mora slov. katol. političnemu društvu za Koroško rešiti neki odlok v slovenščini. To liberalce hudo jezi in so oni dan celo interpclovali v državnem zboru ministerskega predsednika. — Svetovalec deželne vlade grof Clary pride za vodjo deželne vlade na Šlezijsko. Kranjsko. V notranjskih in gorenjskih mestih je bil pri dopolnilni volitvi izvoljen državnim poslancem č. g. kurat Anton Koblar. — V Ljubljani je 110 raznih društev. — »Glasbena Matica« priredi na Dunaju koncert dne 23. in 25. marcija v zahvalo, da so Dunajčani .^poslali Ljubljani toliko podpore po potresu. Primorsko. V Gorici bodo zidali novo cerkev Srca Jezusovega; pravi se pa, da bo iz te cerkve slovenščina izključena. — Tržaški namestnik je še vedno Rinaldini; torej pri grofu Badeniju lahonski zagrizenci več veljajo, kakor češko plemstvo. Tudi značilno! Hrvaško. Nekaj dijakov, ki so bili pri zažiganju ogerske zastave in potem ostro obsojeni, je že odsedelo kazen v Belovaru. Pred tednom so se vrnili v Zagreb. Ob prihodu jih je ljudstvo jako prisrčno vsprejelo na veliko jeze vlade in Madjarov. Ogersko. Vladna nasprotnika Košut in Ugron sta tudi nasprotnika pogodbe Ogerske z Avstrijo. V soboto je Franc Košut hotel v državnem zboru dokazati, da vsled te pogodbe trpi Ogerska velike krivice. Neki Hen-taller je zaklical: »Lopovi so, ne pa zavezniki«. Lopovi smo po teh besedah mi Avstrijci. Ali še kdo ve kje za večjo nesramnost? Vnanje države. Rim. Ruski ministerski predsednik je naznanil sv. očetu, da bode car Nikolaj II. kronan meseca maja. Pri tej slavnosti bode papeža najbrže zastopal dunajski nuncij Agliardi. Italijansko. Vlada je vpokojila nakrat 10 generalov, ker so obsojali italijansko vojsko v Afriki. Resnica oči kolje. — V kratkem odpošlje vojni minister v Afriko zopet 12 bataljonov in generala Baldissera, ki bode prevzel potem glavno poveljstvo v Afriki. Bolgarsko. Velike važnosti je to, da so vse vlade Ferdinanda priznale bolgarskim knezom. Potemtakem on ni samo knez severne, ampak tudi južne Bolgarije, kjer je dozdaj bil samo sultanov namestnik. Seveda se bode zdaj kmalu šel evropskim vladam zahvaljevat. Najprej pojde v Carigrad. Srbsko. Srbi hočejo z Grki postati dobri prijatelji in zavezniki, zato pojde mladi kralj Aleksander v r kratkem v Atene, glavno mesto grško. Zlasti jezi Srbe, da so Rusi postali Bolgarom tako naklonjeni. Turško. Odposlanci macedonskih ustašev so bili pri ruskem poslaniku v Carigradu in na Dunaju. Vprašali so, če smejo računati na pomoč Rusije. Zvedeli so, da Rusija ne želi prepira v Macedoniji. — V Solinu na otoku Kreta so Turki ubili 12 kristijanov, vsled česar je nastal krvav upor. Afrika. Buri, državljani južnoafriške republike Transvaal, se zbirajo ob meji. Bržčas hočejo napasti angleške naselbine. Nasprotstvo Burov proti Angležem raste čedalje. Predsednik Kriiger pa ne more odpotovati v London, ker se mu ustavljajo prebivalci. Amerika. General Weyler na Kubi tako vedno o zmagah poroča, kakor je poročal Martinez Campos. Vendar pa še ustaje ni konec in ga tudi kmalu ne bode. Pred tednom so ustaši pod Macejeviin vodstvom napadli mesto Saruo<> ter razdjali in zažgali več hiš v mesle m okulici. Spanci so jih sicer napodili; pa prehudo jih že niso natepli, ker so še neprenehoma praske med uporniki in vojaki. Za poduk iii kratek čas. f Božidar Kurbos, vzgleden Slovenec. Prijatelju v spomin spisal Zoran Ciriljev. Ti bil mi nisi brat po krvi, A več si bil mi tisočkrat: Bil meni si prijatelj prvi, Po srcu in po duhu brat. S. Gregorčič. »Zvest nriiaielj je močna bramba Wdrn?arje našel, je zaklad našel, h zvestim prijateljem se nic ne meri, teža zlata in srebra ni nič vredna proti ceni njegove zvestobe.« Tako opisuje sv. pismo zvestega prijatelja (Sir. 6, 14. 15). In takega prijatelja sem jaz izgubil s pokojnim Božidarom Kurbosom. Ob njegovem pre-ranem grobu sedaj žalujem, a ne žalujem le jaz, tudi domovina plaka ob grobu zvesto udanega ji sina. Zato naj mu bodo v trajni spomin posvečene naslednje vrstice. Božidar Kurbos se je rodil 1. 1867. v Selcah pri Sv. Ropertu v Slov. goricah od želarskih starišev. Bil je najmlajši izmed šestero otrok. Ko je dovršil domačo šolo, bi imel ostati doma. Toda njegov starejši brat, občinski tajnik v Dolnji Tuzli v Bosni, je pregovoril mater, da so Božidara jposlali v latinske šole. Oče so mu bili že prej umrli. Že prileten — hodil je že na delo — je prišel v mariborsko gimnazijo. Tu se je pridno poprijel učenja, dasi se mu je večkrat prav slabo godilo, ker ni dobival mnogo podpore od doma. Pol leta je bil enkrat brez vse podpore in le dvakrat na teden je dobil tople jedi. Vendar ukaželjni mladenič ni obupal, nego je zroč v nadepolno bodočnost, vse ovire srčno premagoval. Po štrti šoli zapusti Maribor in vstopi v II. državno gimnazijo v Gradcu. Upal je Božidar, da bo tu lažje živel brez večje podpore od doma. Vendar je tudi v Gradcu prav velike bede pretrpel. Stanoval je večinoma pri svojem bratu, mizarju, pa ta je bil sam reven in mu ni mogel veliko pomagati. Kljub pomanjkanju mu ni upadel pogum, učil se je marljivo in leta 1891. naredil zrelostni izpit z dobrim uspehom. Ko je prišel v Gradec v peti razred, je bil na celi gimnaziji on edini Slovenec. Leto pozneje so bili že trije, med njimi tudi pisec teh vrstic. Tu sem se kmalu seznanil z Božidarom in od tistega časa sva si bila iskrena prijatelja. Nepozabna mi ostanejo leta, katera sem preživel v njegovi družbi v nemškem Gradcu. Božidar je bil že takrat goreč Slovenec; prav tu v tujini mu je iskra ljubezni do domovine in do maternega jezika mogočno vsplamtela, ki je prej na tihem tlela v 4 njegovem srcu. In to ljubezen je tudi v nas budil, ki I smo se ga z veseljem vsi oklenili, in nas vspodbujal in dramil, da nismo materinščine zanemarjali, katere se v gimnaziji nismo mčgli učiti. Kako radi bi se bili učili v šoli slovenščine, toda na II. drž. gimnaziji ni bilo mogoče. Kot osmošolec-gre Božidar prosit ravnatelja, če bi smeli obiskovati slovenščino na I. drž. gimnaziji. Ravnatelju to ni bilo po volji, pa Božidar je kmalu našel drugo uspešnejšo pot in v 14 dneh je prišlo od dež. šol. svčta dovoljenje, da smemo hoditi na I. drž. gimnazijo, kjer je podučeval slovenščino za Nemce in Slovence prof. Hubad, sedaj ravnatelj učiteljišča v Ljub- k ljani. To je bilo potrebno, da smo mogli delati zrelostni izpit tudi iz slovenščine. Zasebno smo pridno popolnje-vali, kar smo zamudili, in k temu nas je pokojni lioži-dar vedno vspodbujal. In tu med tujim narodom smo se učili ljubiti svojo domovino, tu smo začeli čutiti, da smo sinovi čvrstega, pa žal toliko teptanega slovenskega naroda. (Dalje prih.) Smešnica. Pri kazenski preizkavi vpraša sodnik zatoženca: »Ali ste že bili kdaj zaprli?« — »Da, gospod sodnik!« — »Zakaj pa?« — »Ker nisem mogel vun«, odgovori zatoženec. Razne stvari. Domače. (Pomiloščenje.) Svetli cesar so po-mifostili 26 kaznjencev, od katerih so bilfS v mari-Dorski, 3 v grasKi Kaznilnici, tri pa v ženski Kaznilnici v Regunjah. (Sv. birmainkanoničnoobiskovanje) bode letos v teh-le dekanijah: Kozje, Jarenina, Marenberg in Rogatec. \/(Nova celjska gimnazija) je nemškim za-grizencem najhujši trn v peti. Danes se v državnem zboru glasuje o 6000 gld. za to gimnazijo. Tudi liberalci so letos zoper to postavko. Upamo, da tudi tokrat zmaga slovanska vzajemnost in nemška pravičnost. J (V odseku za volilno preosnovo) je včeraj govoril naš državni poslanec dr. Gregorec. Omenil je, da bode po novem volilnem redu na Štajarskem 400tisoč Slovencev imelo 4 državne poslance, 800tisoč Nemcev pa 23. To se mora popraviti v podrobni razpravi! sj (V Gornji Radgoni) so pri volitvah v okrajni zastop seveda zopet zmagali »Rračkijanci«. Od naših je izvoljen samo g. Kraner, župan ščavniški. Ko bode okraj moral plačati onih 20 tisočakov, tedaj še le bode ondotne omahljivce pamet srečala in bode konec Bračkove glorije. v (U k a z.) Cesarsko namestništvo je zaukazalo, da si morata občini Celje in Celjska okolica omisliti po dva čolna z vsemi pripravami, da se bodo o povodnji ljudje lažje rešili. (Nov denar dobimo.) Govori se, da izda avstro-ogerska banka bankovce po 10 kron, vlada pa izda srebrnike po 5 kron. (Misijon.) Pri daleč znani romarski cerkvi D. M. v Zagorju se bo obhajal sv. misijon od dne 14. do 22. marcija. Vodili ga bodo gg. lazaristi iz Ljubljane: Urban Nežmah iz Rogatca, Vinko Krivec iz Ptuja in Alojz Nastran, rimski doktor iz Ljubljane. (Nagla pa srečna smrt.) V petek zjutraj je bil bolehavi 571etni gostač Jožef Slameršak v cerkvi Sv. Marka niže Ptuja pri sv. spovedi in sv. obhajilu. Ko pride domov, umrje naglo ob 9. uri dopoldne. \f (Samomor.) Na Ptuju se je ustrelil dne 20. febr. v svojem stanovanju nadporočnik Knesek v glavo, da je kmalu potem umrl. * . (V Gaberj ah pri' Celju) so v tovarni za stekleno blago delavci naglo ustavili delo. Uzrok je bil, da je bil odpuščen neki nesposoben klepar. Njegovi tovariši so zahtevali, da bi bil zopet vsprejet, in ker vodstvo tega ni storilo, našuntali so druge delavce, da so vsi delo ustavili. Nato so' pa bili vsi odpuščeni — in so zdaj brez kruha. Naj zdaj hvalijo socijalistične zapeljivce! (Ljutomerski diletanti) bodo igrali v nedeljo, dne 15. marcija veliko narodno igro v 5 činih »Na Osojah«. Drama »Na Osojah« kaže življenje na kmetih in pričakovati je, da bo našemu občinstvu tako ugajala, kakor »Materin blagoslov.« (Nezgoda). Včeraj je v Mariboru v vojaški ia- halnici podpolkovnika pl. Man*! 's' a neki konj t k-. ; ečno s kopitom uuain p.,a Koleno, da mu nogo zlomil. (Nadepoln Slovenec umrl.) V Gradcu je dne 7. febr. previden preminol doktorand prava g. Fr. Čretnik, rojen iz Št. Jurija ob juž. železnici. Ril je še le 2r> let star, zelo nadarjen in prav marljiv. Svetila mu večna luč! v/(Ogenj na Remšniku.) Dne 5. febr. je pogorel hlev na Korenovem, na katerem ni bilo nobene slame in sena. Moral je nekdo nalašč užgati. Posestvo ima zdaj Fella, neki nemški posestnik. Hiša je zgorela lani in dobil je zavarovalnino, a zdaj se govori, da ne dobi zavarovalnine od hleva, ker ni na novo zavaroval. (Zvonove) so sneli iz zvonika dne 13. februvarija v Št. Pavlu na Boljski, ker bodo že tudi zvonik začeli podirati. __ _2_£ (Za kmečke sinove —voiakeV Vsled odloka vojnega ministerstva z dne 22. julija 18y5 se onim vojakom, ki so obiskovali kako kmetijsko šolo in imajo obdelovati svoje zemljišče ali posestvo starišev, po drugem službenem vojaškem letu dovoli stalni dopust. (Obe roki zgubil.) Zadnjič smo poročali, da si je grajščinski hlapec na Polzeli obe roki odrezal. Danes moremo to vest spopolniti. 481etni dninar je s strojem rezal krmo, pri tem pa pride z levo roko v stroj, ki mu jo odtrga, desno pa zdrobi. Siromaka, ki je oče štirih otrok, so zapeljali v Celje v bolnišnico. (Surovi prežarji.) Na Svečnico je imel v Preseki pri Gornji Radgoni viničar Anton Polak gostijo. O polnoči pa pride nekaj fantov, ki se tako grozijo svatom, da ti zapustijo hišo. Prežarji napadejo hlapca Janeza Keršlarja, ga natepejo in mu zlomijo desno roko. T.rije največji suroveži so zdaj že pod ključem. Draštvene. (»Matica Slovenska«) razpošilja ravnokar za leto 1895. izdane petere knjige in sicer »Letopis«, »Zgodovino slovenskega slovstva« II. del., »Slovenske narodne pesmi«, »Zabavne knjižnice« IX. zvezek in »Knezove knjižnice« II. zvezek. (Vabilo.) K odborovi seji družbe duhovnikov dne 3. marcija (v torek) ob 11. uri predpoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike predsedništvo. ^(Bralno društvo »Edinost« v Središču) je pri občnem zboru dne 13. febr. volilo sledeči odbor: Predsednik g. Ivan Kolarič, odborniki gg. Mat. Šinko, vpokojeni župnik; Jakob Klemenčič, Jurij Polanec, Ivan Strohs, Franc Horvat, Rudolf Kolbesen. J (Vincencije va družba) pri Sv. Magdaleni v Mariboru je najstarejša taka družba v naši škofij. Lani je imela 369 gld. 44 kr. navadnih dohodkov in toliko stroškov. »/'(Mariborska podružnica) sv. Cirila in Metoda ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 8. marcija. Zbor se vrši v slovanski čitalnici z običajnim vsporedom. Začetek ob 8. uri zvečer. (Družba sv. Mohorja). Opozarjamo poštovane bralce, da se je za to preimenitno družbo, ki nam za letos zopet obeta šest krasnih knjig, treba oglasiti do dne 5. marcija. (Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali č. g. J. Weixl, kaplan pri Sv. Križu na Murskem polju, 5 gld., nabranih v Vučji vgsL pri gostiji Šumakovi; č. g. J. Kgtnik,—župnik v Olimju, z veselo družbo 2 gld.; na gostiji Jožefa in Marije Kolbec v Bučečovcih 1 gld. 70 kr.; g. Alojzija Rošker v Mariboru 2 gld. (Novo bralno društvo). C. kr. namestništvo v Gradcu je z odlokom dne 6. svečana 1896. št. 2501. pravila kmetijskega in bralnega društva v Bočni pri Gornjem gradu potrdilo. - . ; (Sadje- in v i n o r e j s k o d r u S t v o z a š o š l a n j-« k i okraj) priredi prve dni meseca marcija tečaj za suho cepljenje ameriških trt s pluto ali s štopelnom in sicer: od dne 1. do 4. v Št. llju pri (Iradiču pri društv. predstojniku, dne 5. v Št. Andražu nad Polzelo v šoli, dne 6. v Velenju pri g. I. Skazi, dne 7. in 8. pa v Šmartnem na Paki pri g. Pirtovšeku; vsaki dan od 1. do 3. ure popoldne Podučeval bo deželni potovalni učitelj gospod Ivan Bele. Iz drugih krajev. (Slavnemu Andreju Če-hovinu), ki si je leta 1848. pri Mortari in Novari na Laškem zaslužil najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije, in je 1855 umrl kot stotnik in baron v Badenu pri Dunaju, bodo za dve leti postavili v njegovemu rojstnem kraju, v Gornji Branici na Goriškem, spomenik. Darove vsprejema veteransko društvo za Goriško in Gradiško-V Gorici. (V sle d groznega viharja) na Črnem morju so sp prpd tednom notopile tri ruske ladje, štirje tuji parniki in 18 jadernic. Nad sto ljudij je zgubljenih. - (S k o n j a p a d e 1) je v Feldkirhnu 301etni hlapec Matija Nemec, doma iz Varce v ptujskem okraju, ter si zlomil eno levo rebro. Težko ranjenega so prenesli v bolnišnico. (V poštno hranilnico) se je od dne 12. jan. 1883, ko je ista začela poslovati, pa do dne 31. jan. letos po državi vložilo za 10 317,630.143 gld. 39 kr., vrnili so pa 10.221,961.217 gld. 87 kr.; tako je v bla-gajnici preostalo čistih 95,668.925.gld. 52 kr. (Najstarejši človek na svetu) je zamorec Bruno Cotrin v Rio v Ameriki, ima že 150 let; najstarejša ženska ima 130 let. Sicer pa največ ljudij prav visoko starost doseže v Bolgariji,-Jsjer je 3887 ljudij, nad sto let starih. - . • i > (Ne morejo v Brazilijo). V Gorici je osem dnij bilo na kolodvoru 250 Rusihov, ii; niso mogli v Brazilijo, ker se iz Genove nihče več ¡ne privaža zastonj. Ubogi Rusini se-pa-niso hoteli vrniti v Galicijo. (Grozna nesreča). Oni teden se je v Joanes-burgu v južni Afriki s strašnim pokom razneslo pet vagonov olja bencina. Pol milje na okrog so se do tal porušile vse hiše. Blizu ICO ljudij jo ubitih, okoli f>UO pa ranjenih. (Umrla) je dne 23. febr. na Gori pri Sodražici na Kranjskem Magdalena Gornik, o kateri je bilo pred leti mnogo govorjenja zaradi njenih »zamaknenj«. (Nova podrtija). V deželni žendarski kosami v Gradcu, ki je bila dozidana pred dvema letoma, je vse tramovje sprhnelo. Vsled tega so te dni morali žendarji poslopje, ki je stalo blizu 100 tisoč gld., zapustiti. Tako nemška gospoda v Gradcu gospodari! (M o h a m e d a n s k a m o š e j a v Gradcu) se je v nedeljo blagoslovila za vojake, ki so turške ali mo-hamedanske vere. Dobro, da se tako skrbi za moha-medanske vojake; naj vojaška oblast tudi skrbi, da bodo katoliški vojaki vsako nedeljo pri sv. maši! (Težek par). V Parizu.je. nedavno res težek par ebhsj"' gostije. Nove^*0. ^4'etn» Šnaniinlka r.nrmen Riego, je težka 202 kili, ženin pa 260 kil. Začela sta krčmariti, in njuna gostilnica je zmirom polna radovednih in žejnih. (Boj med vojaki in redarji). V neki krčmi v dunajskem Praterju se je ono nedeljo unel krvav boj med vojaki in redarji. Sedem redarjev se je pol ure bojevalo z desetkrat večjim številom vojakov. Eden redar in trije vojaki so bili ranjeni na smrt, več pa je bilo lahko ranjenih. (Na straži.) V Trstu je 18. febr. šel po polnoči desetnik Pavel Komerc menjat straže. Ko se je bližal na straži stoječemu prostaku, je ta iz neznanega uzroka ustrelil proti desetniku in ga hudo ranil. Ranjenega so odpeljali v bolnišnico, nevarnega stražnika pa v ječo. T-otei-ijrie številke. 'Gradec 22. februvarija 1896: 75, 63, 87, 66, 40 Dunaj 2, 33, 36, 29, 62 I IpnnnA z dobrimi šolskimi sprf-Ui>l.llt.(« čevali, zmožen slovenskega in nemškega jezika, vsprejme se v šta-cuni raznega blaga pri Antonu Freissmuthu v Cmureku. 1-2 Gostilna s tobakarno pri glavni cesti, s hlevom in zemljiščem, vse v dobrem stanu, je na prodaj. Zelo primerno za penzijonista. Več se izve pismeno pri lastniku „F. P. štv. 10." Poste restante Oplotnica. Štajarsko. 1-4 Ha orpista h cerkovnika se takoj odda. 1-2 Cerkveno predstojništvo Teharje pri Celju. ----—— . ' ■ '■ J,}-.; Kavnokar je izšla gospodarska, 74 stra-nij obsegajoča, prav poljudno pisana knjižica s 6 podobami: sadjerejske, zlasti vinogradniške. . Spisal SIBON GABEH.C, župnik Framski. Knjižico prodaje lia/mrtui »v. Cirila v JTJtarihoru. Stane 20 kr., po pošti 3 kr. več. Pri narocbi se naj znesek poilje v markah. a neko žganjarsko prodajatinico na ï?tuiu 7 se vsprejme ■ I starejša deklica jm ■ - z dobrimi spričevali. HIB Ponudbe «e naj pošljejo, "Viljemu. Jilankc, tiskarju » Ptuju. Za pobožnost Matere božje VII žalostij in bližajoči Be post priporoča tisknrita sv. Cirila v JUariliorii Fr. Bezjakov molitvenik „Žalostna Mati božja". Ta knjiga v C. natisku obsega poduk o češčenju žalostne Matere Božje, pobožnost sedem petkov, razne molitve in pesmi, ter stane vezana v polusnje 70 kr., z zlatim obrez-kom 80 kr. in v usnje z zlatim obrezkom 1 gld. 40 kr. Priporočam svoje doma izdelane, 4y2 kilo težke, bakrene vakuum komad 12 8'1<1. Kdor.vzame 6 komadov, dobi 7°/0 odpustka. 1500 komadov že v rabi. Bakrene plošče, cevi, izdelani kotli za žganje in pranje vedno v zalogi. A. Fiebigfer, kotlar koroške ulice 6, v MARIBORU. 2 Št. GOl. Prostovoljna s> Jnijska dražba t „r. okr. sodišče v Šoštanj i daje naznatiji': Na prošnjo varuha ml. dedičev po dne 25. novembra 1895 pri Sv. Andražu umrle posestnice T reze Kopriv šel; m dovoli prostovoljna sodnijska dražba zapustničnoga vinograda vi. št, 99 kat. občine Sv. Andraž, s pritiklino vred sodno cenjenega na 223 11. 70 kr. in za to dražbo določa edini rok na ti ne 1?. inarcfj» 1«»«; od 11—12. ure dopoldne pri tej sodniji s pristavkom, da se bo pri tem roku omenjeni vinograd s pritiklino vred le za ali črez ce-nilno vrednost po 223 gld. 70 kr. prodal, in da na zemljišču v knjiženim upnikom njih zastavna pravica, ne glede na skupilo, ostane nekrotena. Pogoji, cenilni zapisnik in" izvleček iz zemljiške knjige ae morejo v navadnih uradnih urah pri tem sodišču pregledati. C. kr. okrajno sodišče v Šoštanji, dne 13. februvarija 1896. C. kr. okrajni sodnik: MiUeUh. Posojilnica v Franu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom sklicuje redni občni zbor v posojilnični pisarni na četrtek, dne 12. sušca ob 4. uri popoldne s sledečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev načelstva in nadzornikov. 4. Predlogi , in nasveti. F ram, dne 27. svečana 189G. Jnttes Gert, načelnik. IVI izar Josip Kregar y Mariboru. Zalofca : gosposke ulice 25. Uelnvnien : grajske ulice 38. priporoča p. n. občinstvu svojo že od leta 1878 obstoječo zalogo v lastni delavnici izdelanega pohištva, kakor cele garniture za spalnice in obednice in dvorane iz amerikanskega in domačega orehovega lesa, v naravni barvi, temno ali svetlo polirane v raznih slogih, po nizkih od nobene konkurence dosegljivih cenah. Naročila po obrazcih in načrtih, sofe, žimnice itd. se izvršujejo dobro in po ceni. 2-12 Naznanilo, s katerim se naznanja, da je visoko c. kr. namestništvo dovolilo občini Vuherskl v okraju Marenberg na Štajarskem dva živinska sejma in sicer dne 10. marcija (na dan 40 mučenikov) in 4. septembra (na dan sv. Rozalije) leta. Da bi kupci in prodajalci se prav obilno udeležili, prosi prijazno Občinsko predstojništvo v Vuhredu, dne 24. svečana 1896. Občinski predstojnik: 1-2 ' Jožef Widmoser. Naduiitolj, bivši organist in izoliraže-vatelj organistov, kojega žena je tudi učiteljica. želi službo menjati s takim tovarišem, kateri jo nastanjen v kraji, kjor bi se lahko zadnji dve službi opravljali; ker je na njegovem sedanjem mestu drug star organist nastavljen. Ob onem se vabijo mladeniči, naj se vpišejo v tečaj za organiste. — Ponudbe si. upravništvu „Slov. Gosp." Zobozdravniško naznanilo. Dr. J. Riebl ordinira vsaki dan za zobobolne od 8,—12. in od 2.-5. ure. v lastni !h.iši vrtne ulice (Girtengasse) it. a v Celji. listanja umetne zoDe in zouovje z zlato, kavčuk ali platino podlago in plombira z zlato itd. po amerikankem sistemu brez vsakih bolečin in garantuje za najpo-polnejo izvršitev, enako najboljšim dunajskim ali graškim delom. Zobovje ne ovira čisto nič žvečenja ali govorjenja. 3—12 GtV3G©9©OOO0©GGO0<5GSGG©OOe S Najlepše darilo Rodovne in svečane prilike. 6 © S © © Oljnati portret 75 cm o Antona Martina Slom.šeka, » © najtineje po najboljšem izvirniku izveden, g na plalno napet, v zlatih koviusko-barok, O antik-barok ter črnih zlato okrašenih © okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld., do-g biva se v trgovini D. Hribarja v Celji. g Iiaj je Anton Martin Slomšek Slo-q vencem, bilo bi preveč govoriti. Njemu © se imamo zahvaliti za družbo sv. Rlo-g liora; njemu se zahvaliti za najbolje in O najlepše pedagogiške spise in domovinsko £ 'J"' .....r.e-^ie ;.....On bil je-j g odličnejši buditelj naroda, in najbolj q vneti zagovornik pravic Slovencev. No-O bena slovenska hiša naj bi ne bila brez H slike tega slavnega moža, ki je in ostane O vedni ponos in dika Slovencev. 9—10 O eoGoaoGoooooooesssco 'jremer^ IQ0>P&SLADNOJWO e) juido- Se dobi povsod - V> Kile za 25kft -;- % m I % I I i % % I I % § % S I § § <2< 'jo je zdrava hišna in družinska pijača, ki se izdeluje v Kathreiner- C'h tovarnah ter ima podoben okus or prava bobova kava. Poleg drugih prednostnij se ta sladna kava že po tem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki. Kathreinerjeva kava je najokusnejša, najzdravejša In najcenejša primes k bobovi kavi. Ona je čisto prlroden plod v celih zrnih in se rabi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa kupec ne more prepričati, iz česa da so; uradne preiskave so pa dokazale;' da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico. Tako postane kava veliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreinerjevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerlh družinah. Dobra je pa tudi »čista», to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed. Vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mu je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Knelppovo sladno kavo. Ln na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim penarejenim izdelkom, zato naj jemlje le Izvirne bele zavoje z varnostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter z imenom ECat hreiner! »i Pozor! Bodite previdni in ne pastite ce prekaniti. Pristna „Kathreineijeva kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne proda)* odkrita in na vago. 1 I I