44«
Listek.
a prav srečno imitiranem slogu  kaj  lepo pesem,  ki je ob  jednem  pesniška  karakteristika in  nekak pregled Gregorčičeve  muze same.
Čeprav Funtkove pesmi-' ne vplivajo z elementarno silo na srce naše, čeprav ne otvarjajo pred domiselnostjo čitateljevo novih in širokih perspektiv, vender smo prepričani, da bodo našle te pesmi dosti hvaležnih čitateljev — zlasti med našim rodoljubnim, rahločutnim ženstvom. Posebej pa je še učiteljski stan slovenski po pravici lahko ponosen, da šteje v sredi svoji dva pesnika:  Freuensfelda in Funtka.
In ker je vrhu tega čisti dohodek Funtkovih pesmij namenjen Ljubljani, želimo, da se čedna knjižica kar najhitreje   razpeča.
Knjižnice za mladino nam je to pot na kratko oceniti dva snopiča: četrti, ki nam je bil za zadnjo številko došel prekesno, in pa peti snopič. — Četrti snopič pod naslovom »Dragoljubci« obsega »zbirko pripovedek, pravljic, basnij, smešnic itd.«, kijih je »iz raznih jezikov zbral in priredil Podravski«. Uverjeni smo, da jih bode mladina z veseljem in s pridom čitala. Samo »ZkUa zrna« se nam zde precej neprebavna za mladinsko dobo, kateri so namenjena; njim kakor tudi smešnicam, ki so deloma neslane, odmenjeni prostor bi se bil lehko drugače porabil. Viri, iz katerih je g. Podravski zajemal, so le pri nekaterih pravljicah itd. naznanjeni ; želeli bi, da bi bil to povsod storil. — Drobne povesti (6), prevedene nekaj (3) iz češčine, nekaj (3) iz nemščine so vsebina tudi petemu snopiču. Dasi brez posebne vrednosti, se čitajo vender še dokaj prijetno ; nadejamo se, da bodo mladini prijale. Najmedlejša se nam vidi »Babičina povest«, a najzanimivejša brez dvombe »Nekdanja jezerska naselbina pri Ljubljani«, v kateri popisuje prav zanimivo na podlagi istinitega izleta nekih Čehov Klement Čermak (iz češkega prevel S. G. ml.) stavbe na koleh pri Igu. Glavno besedo ima kot strokov-njaški mentor znani preparator deželnega muzeja g. Sulc; ta se bode pač sam čudil, ako zve, da je postal menda »noleus volens«, vsekakor pa vzpričo svojih zaslug, glavna oseba v neki češki povesti.
Glede jezika, ki je videti v obeh zvezkih dokaj jednovit in se še dosti gladko čita, nimamo mnogo očitati (11. pr. »rmenih«, »dete je ozdravelo«, »bik ste poslani dve stotniji«). Pač pa glede besedosledja vnovič opozorajemo izdajatelje »Knjižnice za mladino« na letošnjega »Cvetja« 4. številko. Sploh priporočamo njim in vsem pisateljem v temeljito proučevanje platnice tega ceuega mesečnika (70 kr. za celo leto), ki je tudi v zadnji (6.) številki zopet priobčil prav zanimive jezikovne reči, razpravljajoč o jeziku v zadnjih »Pomladnih Glasih«.
Tiskovnih pogreškov sta oba snopiča precej  prosta.
Zbornika »Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain« (redigiert vou Anton Kaspret) je izšel letošnjega (VIII.) letnika I. sešitek s tem-le obsegom : Vom Vereinsausschuss; Schloss und Herrschaft Lueg, vou S. Rutar; Aus dem Tagebuche eines krainischen Edel-mannes (1600 bis 1608), von A. Kaspret. — Kleinere Mittheilungen: J. G. Fellingers Wurdigung des krainischen Volkscharakters und Wertschatzung der slovenischeu Sprache und Dichtung von A. Puc=ko; Marktprivilegien von Planina-Alben, von S. Rutar; Alter-thiimliche Funde, von S. Rutar. — Literaturbericht: Die deutsche Sprachinsel Gottschee, von  Dr. A. Hauffen.  Graz,   1895.  Von A. K.   —  Literatur uber Krain.
Ze goli naslovi so nam porok, kako zanimive snovi se tu razpravljajo; da se pa tudi zanimivo in temeljito razpravljajo, za to nam jamčijo imena pisateljev, strokovnjakov na glasu. Samo temu se bode marsikdo čudil z nami vred, da domačo tvarino skoro zgolj domačini obdelujejo — nemški. Toda če pomislimo, da vis. naučno min. in si. kranjska hranilnica in takisto si. dež. odbor daje svoje prispevke   muzejskemu   društvu le
Listek.                                                                 44.7
s tem pogojem, da izdaje poleg »Izvestij« tudi nemške »Mittheilungen«, tedaj drage volje požremo očitke,  ki  so  nam bili že  na  ustnicah.
Zore, glasila slovenskega katoliškega dijaštva, nam je došel II. zvezek. Iz obsega je razvidno, da se naša mladina poleg poezije bavi zlasti rada z abstraktnimi težkimi filozofskimi in socijalnimi vprašanji (»O modernih sofizmih« ; »Vpliv liberaluih idej na razvoj socijalne demokracije«) — s kolikim uspehom, o tem bodemo morda pozneje izrekli svojo sodbo.
Slovensko-nemškega slovarja VVolfovega je izšel dvajseti sešitek, obsegajoč besedišče od šesterorob  —  tvrzitkati.
Slovenska citrarska šola. Že naznanjenega »Poduka v igranji na citrah«, sestavljenega od Frana Sal. Kozeljskega, je izšel i. zvezek v založbi L. Sclnventnerjeve knjigarnice v Brežicah (cena i gld. 50 kr.). Ker se dovrši delo šele s četrtim zvezkom, ni  moči  presoditi  že  danes uravnave  tvarine ;   pridržujemo  si  tako  oceno  za poznejši  čas.
Kaže pa že prvi zvezek, da bode »Poduk« v veselje vsakemu citrarju. Razlaga teoretičnih pojmov in navod o igri sta točna, zato tudi jasna in lahko umljiva. Dokaj pojmov, izrazov in glasbenih znamenj podaje Koželjski učencu kar mimogrede v opombah in dostavkih k dotičnim vajam. Pritoževal se pač ne bode nihče, da je pouk preobložen s suhoparnimi navodili. Glasbena tvarina je vabljiva in se naslanja z večine na slovenske narodne napeve. V početku zvezka se nahajajoči narisek instrumenta z nazornim poimenovanjem posameznih strun in razločnim razpredeljenjem strunskih skupin je neobhoden pripomoček vsakomur, kdor se hoče seznaniti s prijaznim glasbilom, kateremu je posvetila podjetna tvrdka Sclnventnerjeva že marsikak zvezek po njej izdanih muzikalij. Slovensko citrarsko šolo priporočamo z veseljem kot učni navod, ki bode vsakomur zadostoval; želimo mu obilo zasluženega uspeha.                                                                   —oe —
Dalmatinova  »BIBLIA«  v drja.   Glaserja  »Zgodovini   slov.   slovstva.«   —
Najimenitnejša knjiga, kar jih je izšlo v našem jeziku v onem obširnem časovnem okviru, ki ga objema 1. del najnovejše slovenske slovstvene povestnice, je brez dvoma Dalmatinov prevod sv. pisma. Kdor se je le jedenkrat ozrl v to neizčrpno zakladnico slov. jezika, bode vsekdar s spoštovanjem imenoval onega, ki nam je zapustil tako dragocen spomenik svojega truda. V drja. Glaserja knjigi pa Dalmatinova »BIBLIA« ni tako temeljito in tako točno opisana, kakor bi se spodobilo z ozirom na nje veliko imenitnost. Že naslov je zabeležen precej površno.  Glasiti  bi se  imel takole: l)
BIBLIA, I TV JE, VSE SVE- | T V PISMV, STARIGA | inu Noviga Teita-menta,   Slo   |   venfki,    tolmazhena,   fkusi   |   IVRIA   D AL M A TI N A. | 93 iB e l | b a§
ift I bte gan I |e ^ettige Sch,ttjt | SBtnbijd}. | (Tri peresca.) ©ebtucft in ber ©^urfurftlic^en 1 Sarf)jtfcL)ett ©tabt SBtttemBerg, | burdj §an§  Srafft§  GšrBen. |
(Črta.) ANNO M. D. L XXXIIII — Ta naslov oklepa zgoraj in na obeh straneh pet lesoreznili slik iz sv. pisma starega zakona ; spodaj v bogato nakičenem obodu pa tiči latinski navedek: Jesa. 8. | Ad LEGEM magis et ad | TESTIMONIVM. Quod fi | 11011 dixerint iuxta verbum | hoc: 11011 erit eis matutiua | lux V vrhnjem delu spodnjega oboda je med okraski vrezana z gotskimi črkami beseda: SBttterttrjetg — na levi strani doli niže   takisto:   „s2lrtrt0  %XlV — na desni  pa letnica:   15.84.
Za letuico 1584 in za obliko — 4 —-je navedeno v Glaserjevi »Zgodovini slov. slovstva« čislo 742, pa ni povedano, ali pomenja to čislo strani ali liste. V Dalmatinovi BIBLII so pagiiiovaui listi, in teh je z nepagiuovanim npmškim uvodom, s predgovori in  s tremi registri vred  758.
]; Kar je stavljeno razprto, je rdeče natisnjeno.